IL^™** ^^ >gQl0rt,ea fry O* OdoStr 8,1917, Ml flli fcl tti Port Office of Hew York, H. Y. —- By ofdef of tt» PrwHhat, 3L B. Itolesan, Portmarter Qene^ fi v Zedinjenih državah T CJ TfcJ II I \ A j| ^i^^U^ Stote^7 JJl ffl Vcljaza vsclcto... $3.50 iW VJ 1 Jl VQ XH X W M 9 im j)! I««ed etery day eicept Sunday» » ¥ Zapo! leta _______$2.00 Ifi ^^ ^^ and Le*al Holidays. HI List slovenskih delavcev v Ameriki. {0 Riders 0 ------— _ - - ________ Telephone: CORTLANDT 4687. _Entered a« Second Claai Matter, September 11, 1903, ti the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Congresi of March 3, 1879. Telephone: CORTLANDT 4687. __WO. 214. — STEV. 214.__NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 12, 1918. — ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA, ISIS. VOLUM* XXVL - LZTNIK XXVX NAJNOVEJŠA BOJNA ČRTA V FRANCIJI. Oficijelna poročila Francosko poročilo. - < i Pariz, Francija. 11. *.eptembra.| Zavrnilo se je nemški protinapad j južno-iztocno od Roupv. v blvižini i St. Quentina. {j V okraju Laffaux ter O? I b>>-,< nir-Aisne se je zavrnilo šest so- h družnih poskusov da dospe do na-i bih pozicij. 11 Dnevno poroč lo. Na Vazlič- f ii h to.'kah fronte oh Ai>nc in Ve 1 sle ter v Champagne s»- je vršila' artilerijska delavnost. Angleško poročilo. : o London, Anglija, 11. septembra, j Nočno. Izvedli smo uspešu* ' , .. . . . .h Krajevno operacijo zgodaj zjutraj. severno od Epehy. napredovali na t t»*J črti ter ujeli ve^je število so-, vraznikov. Naše čet tekom dne-j \a nekoliko napredovale iia ju/ ■ nem debi bujne fronte, v okolieij Verm and. | j Napad, katerega je poskusil so ^ vražuik tekom popoldneva proli! naš m pozicijam zapadno od (»osi j zeaneourt se je zavrnilo z ognjerr.i strojnih pušk. ' 1 Krajevni boji «.0 so tuiti vrini' severo-zapadno od Hullnch in ju/ j no od I.a Ha-ssee kanala. V rok > 11 nam je padlo nekaj jetnikov tei|[' :mo se utrdili v prejšnih pozicijah sovražnika. Sovražna artilerija je bila pre j11 eej delavna danes zvečer v sektor*' ju Havrincourt gozda. Dnevno poročilo. — Včeraj smo potihnili svoje črte naprej v smeri jP Attilv in Vermand. j,! Na več-r je vprizoril sovražnik " močne nanade na naše pozicije na " griču /a pad no od Gouzeaucourt Sledili so ostri boji. tekom katerih J' se je napad zavrnilo, raz ven na 11 eni točki kj«r '•o ostale angleške j pozicije v rokah sovražnika. !i; Krajevni boji so se vršili v«Vraj.t< po|H>ldne in na večer v bližini Moevre* in pri K«-ourt-St. Quen-L< 1 n. V pr^«m slučaju se je močnt mu oddelku sovražnika posrečil»I ^ zasesti naše zakope. vendar pa seln ga j>- pregnalo s protinapadom. ;S| • si Nemško poročilo. j h ti' Berlin. Nem*?ja, 11. septembru.' rr Nočno. Na bojni fronti je potekel dan popolnoma mirno. |v DnevtH) poročilo. — Tekom /a -j v vruenja delnih angleških napado\ južno od Yprcs ter severno od La|S( Bassee kanala nam j** padlo v ro- r ke večje število jetnikov. . : j. Južno od Peronne-Cambrai ceste so sveži angleški napadi dovedlijh do ostrih bojev južno od <»ouzeau-'š con 11 n okrog Epehy. Na par to-|p čkah je dospel sovražnik do naših č prvih črt. S protinapadi smo ga vrgli i.azaj. V naših rokah je o ja stalo tri jet.iikov. irj /avrniio s«» je delne napade j t Francozov, kateri* s»» j»> vpri/orilo n nao beh straneh Ilam-St. Quentin' ceste. Krajevni boji so se vršili t severno od Ailette reke Ameriško poročilo. j j> 11. sej)tembra. — Akcija A. —ji Tekom uspešnih napade • na Lota-11 rinškem so nr.š. oddelki prodrli via /akope sovražnika, ki je imel veli-j t ke izgube na mrtvih in jetniki!* j 10. septembra. — Sekcija A. —ji Kazven artilerijskih bojev v Lo-lf tarinški ter v Vogezih je pote kel Jt dan mirno na sektorju, katerega imajo zasedene naše čete. js Sekcija B. — Naslednje posa-j^ meznosti glede močnega so vraž j nega napada v Woevre okraju se je objavilo v ameriškem ofieijel-Jr nem sporočilu št. 116. L — Ob polpetih zjutraj, dne 7 ^ septembra, je napadel oddelek ne- j kako 1200 sovražnih pešcev, v r spremstvu dvajsetih pionirjev, na- l šo erto med Fliery m Limey. Na- . padalni oddelek je stopil v sektor ter napadel zunanjo skupino, ki se je umaknila. Nato se je razdelil sovražnik v tri oddelke ter skušal obkoliti to skupino. Nekemu na strani ležečemu oddelku pa sr je posrečilo dobiti sovražnika pod "Sr^nj. nakar se je slednji nmak-' nil. — 1 Potoni izpraševanj jetnikov s* je ugotovilo, da je bil vprizorjen napad v namenu dobiti v roke {jetnike, od kater h naj bi i/vedelo, kake čete stoje Nemcem na sproti. Nadaljni napad Utega dne nr i istem sektorju se je zavrnilo. Na še izgnb'* ob obeh prilikah -o bil< izvanrerlno lahke. Italijansko poročilo. Rim, Italija. 11 sepiembra. — V Dosso «'nsMuo okra ju, s-verno <>d Mont«* Altissimo. je zavrnili. 'ponovin* s«>vra/ne napade. Sovraž nik j«- imel velike! zgube. Smrt strahopetcem Armadno poveljstvo je zaukazalo, da se mora vse st ahopetce na mestu ustreliti. Z ameriško armado v Franciji, 10. septembra. Ameriške čet* \ ^eh oddelkov so dobile navodila, naj ubijejo na m« >tu vsakega, k bi \ času bitke poziva! na predajo ali skušal pregovoriti vojake da je vsak nadaljni odpor nepo treben. Ta navodila, ki so se pojavila v oeki gotovi diviziji in katera se je sedaj splošno -prejelo, so postala potrebna, ker je nekdo v ameriški i uniformi tekom nekega nemškega napada pri Fismette, dne u'7. a v gusta, tekel skozi ameriške čet<, t>*r poživljal vojake, naj preneha-; jo z odporom. Kekel je, da so čast niki svetovali predajo. V navodil h se glasi, da so bile la ugotovila popolnoma napačni ter se dostavlja t — Oseba, ki širi tako \est. je al sovražnik v naši uniformi ali p; eden naših vojakov, ki je neloja len ler izdajalec ali pa konečin naš vojak, ki je postai preplašit,; strahopetec. Pa naj je Jkar hoče treba ga je na mestu Ustreliti bitki n. časa /a izpraševanje gled« identitete dotičuega ali glede nje govih motivov. l)«»Ižnost vsakega častnika in' vsakega vojaka je ubiti na mestu vsakega, ki poživlja tekom boj;, druge, naj prenehajo z bojem ali se udajo. pri tem ne dela nobene! razlike, če ie dotieni tujec ali pri jatelj, častnik ali navadni vojak Navodilo končuje z ugotovi lom. da se je našlo nekega n*-tn škega vojaka smrtno ranjeuegs ploboko v notranjosti ameriških čet pri Fismette. Živel je dolgf "'asa v Ameriki ter dobro govori1 angleščino. Mogoče je namerava1 dobit ameriško uniformo ter širi ti dvom in razorganizacijo mm1 našimi možmi. Avijatorice. Z ameriško armado v Franciji 11. septembra. — Da uporabljaj« Nenu-i ženske kot vojaške avija i tike, je uaznačeno v poročilu. \ j katerem se glasi, da je bil p lo* aeroplana, katerega se je zbilo na • tla in ki je bil ubit, ženska. Poveljnik neke kompanije 167 j infanterijskega polka pravi, da je j bil pilot nemškega aeroplana. katerega je uničil dne 28. avgusta j poročnik Miller Thompson."ženska. Njen spoi se je razkrilo, ko I so ameriški vojaki pokopali avl-jatika in njegovega opazovalca. Ženske, priklenjene na sovražne strojne puške se je našlo od strani Amerikancev in Francozov v juliju tekočega leta. soglasno s poročili opazovalcev na bojni črti. Te ženske se je našlo severno o00 ameriških vojakov i>: nekega atlantiškega pristanišča je nemški podmorski čoln t v petek ob treh popoldne torpedi j ral 200 milj od angleškega pristanišča. Vsak vojak je bil rešen in st 1 zdaj vsi nahajajo na odpočitku v ii-ekem angleškem pristanišču. Podmorski čoln, ki je izstrelil torpedo, je takoj napadel eel roj. ameriških in anglešk h rušileev ler večjih ladij in ga je bomba vrgla iz vode da so ga mogli ameriški vojaki, ki so lezli po vrveh ^ potapljajoče se ladje, popolnoma videti. Morje je bilo tako mirno, da niso pri rešilnih delih rabili rešilnih čolnov. Izmed :r_'00 oseb na krovu ni bil nikdo ranjen. Na 'Persieu" so malo prej popravili pokvarjeni stroj, vsled če-" sar je moral nekoliko zaostati za i drugimi ladjami. Ob času napa ; da je plui s polno paro za ladja-' mi. da bi jih došel. i Na ladji n bilo nikake panike in vojaki so se zadržali čudovito mirno. Mnogi so prišli iz Chieage in Clevelanda ter so bili večinoma tovarniški delavci pripadajoči tujim narodom. Njihovo obnašanje je dokaz, da so se navzeli prave-' ga duha ameriškega vojaka. Ko je bil Persie zadet, se je takoj pričel potapljati. Mnogri vojaki so se ob istem času kopali. Niso se še prej oblekli, temveč s,^ kar v kopalnih oblekah prišli na krov, da so takoj mogb' prijeti za delo. Voda je tako nakega sovjeta Zinovijev takoj po mojem be00 poi.tičnih jetnikov v povračilo za smrt tero-ji ista Fritskija, ki je sam tekom i [poletja dal usmrtiti več sto političnih nasprotnikov. Zinovijeve žrtve med "buržoaz-nimi talci" niso b le v ječi zaradi protirevolucijonarnih činov, tem več zaradi tega ker su pripadali proletai jatu. I lirez dvoma so bili vsi nasprotni boljševiški vladi — po konservativni cenitvi je teh najmanj 90 odstotkov ruskega naroda — in so bili zapleteni v protirevolm-ijo-naruo zaroto. I Z drugimi besedami. Zinovijev jih ni pomoril, ker so bili dejanski • revolucijonaji. temveč ker so izobraževali ljudi, ki so bili zaposleni v trgovini ali kakem drugem poklicu kot liberalnem. Mnogi u radniki ni>o bili niti boljšev.ki-nekateri celo delujejo proti bolj-ševikom. ! Pribiti hočem, da imajo boljše viki trden namen iztrebiti vse svr-je nasprotnike pa če so tudi pasivni. Bil sem v Petrogradu. ko so {bili ljudje aretirani kar na debe-"lo. Nekateri med temi so bili že u-jsmrčeni iz maščevanja za Frit-|skijevo smrt. , Ta kazen večinoma zadene nedolžne ljudi. To nikakor ni presenetljivo, kajti Zinovijev je poleti večkrat pozival petrograjski so-vjet, da se buržoazija iztrehi iz, dinega vz-roka. ker je buržoua-i.)«' ■ Predsednik osrednjega izvrše-► aolnega odbora v Moskvi Svver-llov ima sti nespravljiv načrt; in iko bo Lenin umr!. brezdvomne. namerava isti poboj nedolžnih. <>d prvega počeka boljševiškt vlade, je obstajala ta tendenca vendar ]>a so jo prevedli v dejanj*- še-le tedaj, ko so postali du hovi so v j < t o v takf> brutalni vsleo neprestanih eksekucij dejanskih protirevolucijonarjev, da je bil korak preko tejra — namreč pobijanje izobraženih ljudlj — kaj lahko storjen. Vem iz pogovorov s komisijonarji n mnogimi manjšimi uradniki boljševiške vlade, da, ji- to poglavitni namen boljšeVi-kov. ki o tem govore mirno, koto ne bi bili nikaki zločin*. Želim posebno povdariti to ne vrjetno dušno razpoloženje. Dru gi Amerikanei, ki so se vrnili •) j Ameriko pred nekaj meseci, sr smatrali to tendenco kot navaden I izgred, ki je bil posledica reakci je starega režima, toda zapustil so Rusijo prezgodaj, da bi bili videli. ko se je pričela dejanska strahovlada. ko so enkrat boijševiki spoznali, da gineva njihova moč in se čuje zahteva po narodnem zastopstvu, ki naj bi se zbralo o-koli via le v Si-mari. Ko so enkrat boijševiki spoznali, da »i morejo obdržati vlado samo s strahovla do, so pustili vsak obzir in so pri-ičeH dokonča vat i svoj program f klanjem. S Kdor bi bil tam, da bi videl vse to morjenje nedolžnega Ijiidstva med katerim so več noma liberalni in odkriti soeijalisti. bi mislil, da kaj takega ni mogoče. Kaznovanje j v dejanski vojni se ne more s tem niti primerjati Medtem ko se ta !strahovlada še-le pričenja in je u-Umrčeni na tisoče najboljših in najbolj izobraženih Rusov, ki bi edini bili v stanu reorganizirati Rusijo, bo v prihodnjih dneh. ko bodo boljševiški komisarji padli jVsled sile, katero so izzvali sami svojo krutostjo, civilizirani svet moral spoznati, da te boljševiške žrtve ne umirajo zaradi svojega [političnega delovanja, temveč za-'radi razredne razlike, katero &o Zavezniki v Rusiji > - i V Arhangelsk so prišli ameriški vojaki. — Trocki je zagrozil, da bo požgal Moskvo. — Napad na nemškega poslanika. Arhangelsk, Rus ja. 11. sept. — Ameriške čete so prišle varno v Arhangelsk. Mnogi vojaki govore gladko ruski jezik. Ponajveč ;o iz lakih krajev, kjer je zima taka kot v Rusiji. Pot je bila hitra in mirna. Vojaki ni so pogrešali udobnosti, razun. da so nekateri dobili morsko bole zen. Washington, D. «'.. 11. sept. — Potom odbora za javne informacije je šef generalnega štaba pene ral March nocoj potrdil izkrcanje ameriških čet v Arhangels^u. Poročilo pravi; "Na povelje generala Marcha se naznanja varen prihod ameriških čet v Arhangelsk." Potem ko so se zavezniške čete pred več meseci izkrcale ob Belem morju, se je poročalo, da žnjimi operirajo ameriške čete in pozneje se je zaznan lo. da so to amen. j Ski mornarji z. bojnih ladij. C'>te.l katerih prihod se ravnokar naznjv nja, so prve. ki so bile poslane iz Združenih držav v Severno Rusijo. i/, vojaških ozirov se ni naznanilo. koliko vojaštva jep rišlo vi Rusijo in tudi ne. od kod so pršii! U vojaki. Dozdeva se. da so bili poslani iz. angleških taborišč, kjej s • vežhajo ameriški vojaki. Ameriško poslaništvo v Kristja ni ji poroča, da so prišla iz Petrograda zanesljiva poročila, da Pe t rog rad iia 12 mestih gori in d«'1 so bili ljudje masakrirani na nI i- i cab. London, Anglija. 11. septembra Angleško zunanje ministrstvo ni prejelo nikakih vesti o požaru in • ni asa kri h v Petrogradu. Stockholm, švedska, 11. sept. September bo najhrže priča še večji strahot v Rusiji kot julij Ln av nust. kajti opozieijonalne stranke j zaradi obupa pridobivajo na moči. Samoobramba sili vsakega posameznika. da zagrabi z.a orožje' proti brezobzirnemu zasledovanju takoimenovanih komisarjev z-, preprečenje protirevolueije, ki streljajo meščane na tisoče. Vojni minister Leon Trocki j< odločen, da njegovo diktatorstvo ne bo ponovilo zgodovine prejšnje provizorične vlade in da ne i bo padlo vsled tega, da j? bilr preusmiljeno. Trocki je v svojih govorih re kel. da bo Moskva izpremenjena v pepel, predno bo predana. Nemški poslanik v Moskvi dr. Kari Helfferieh jp hotel v Berlin! ter poročal svoji vladi, da vlada v Moskvi taka anarhija, da poslanik ne more tam ostati ter je na i svetoval, da se naj prekinejo di-: plomatične zveze z boijševiki. Nv čudno, da je dobil poslanik tak litis. kajti nanj sta bila v Moskvi j vprizorjena dva atentata. (To je prvo poročilo o atentatu na Helferieha. Njegov prednik grof Mirbaeh je bil umorjen.) Inteli gentni Rusi pričakujejo še strašnejšilh dogodkov, ako na stane interregnum. Med prebivalstvom je želja po maščevanju ter' jeza na židovske voditelje taki velika .da se je bati. da se ponove pogromi na Žide. Taki pogromi niso nikdar bili omejeni na en razred, temveč so se razširili na splošno klanje in ropanje. London, Anglija, 11. septembra. "Daily Express" poroča sledeče-Express' > izvedel iz vira. ki .ie hrezdvomno zanesljiv, da so boijševiki umorili bivšo carico in njene štiri hčere. S tem je bila premišljeno začrtali boijševiki i Tudi vojna ima mnogo reprisal!), ki razburjajo duhove; lotla razredne reprisalije, — resnična strahovlada, kakoršno je pričel Zino-vojev v Petrogradu in kakoršno namerava Sverdlov v Moskvi. — so višek vseh strahot. Besni bolj-šev ki pa sede pričenjajo svoj zlo, činski načrt pomoriti vse izobn* 'žene samo zaradi tega, ker so iz obraženi. 1 Nemška špijonka i — Včeraj so aretirali žensko, ki Je bila v zvezi z nemškimi vladnimi agenti. — Razne informacije. Včeraj so aretirali neko žensko, ki je bila v zvezi z nemškimi špi,,. ni. Šefu Charlesu de Woody je priznala, da je že izza začetka vojne dajala nemškim agentom v tej deželi razne informacije glede pa ropi o v be. Obveščala jih je katere ladje so so dospele v pristanišče in katere s«, odplule proti Franciji. Aretiranka je po poklicu telegraf is tin ja in j- bila aretirana v pisarni Postal Telegraph Company štev. 2"»:{ Broadway. Imenuje se Vanda Krcutzin-ger in je stara 42 let. Aretirali so jo. ko je sedela pri 1 mizi ter pošiljala potom vladnega kabla brzojavke v New Havli. Bridgeport, in v druge kraj.', kjer se nahajajo munieijske tovarni-. Ko je izprevidela. da je enkrat za vselej konec njenega delovanja- je pobesnela. Najprej je zvila listine, ki jih je imela na mizi zatem pa skočila v uradnika pravosodnega departmenta in ga začela praskati. Ko so jo agenti peljali na cesto, seje neprestano borila žnjimi. V uradu šefa de Woody so jo j zasliševali več kot eno uro. Po dolgem obotavljanju je priznala, da je bila v zvezi z nemški-tmi agenti. Rekla je, da je že šliri leta razpošiljala razne brzojavke-, ki so bile vprid njeni "domovini". Med drugim je tudi rekla: — Moje srce, moje telo. moja pamet pripada "vaterlandu" .Jaz nLsern sprejemala za svojo službo nobenega denarja. Moje največje zadoščenje je bilo, če sem mogla pomagati svoji domovini v njmih [težkih časih. Gospodična Kreutzinger je bila ena najbolj zmožnih in najbolj zaupnih uslužbenk. Pri tej družbi je zaposljena že nad šestnajst let. Najprej je bila v Chieagi. potem se je pa preselila v New York. Ona je izboma operatoriea. Vsak dan razposlala po par sto vladnih brzojavk. Rojena je bila leta lflTfi na Po znanjskem v Nemčiji. V to d«-ž«'lo je prišla pred dvajsetimi leti. jm- Dunaj in jugoslovanska nevarnost. Amsterdam, Holandsko. 11. septembra. — Jugoslovanska agitacija ter revolucij ona rn a delavnost je postala na Hrvaškem tako močna. da se je bati katastrofa, če >e položaj hitro ne izpremeni. Tako izjavlja dunajska "Reiehs-post * I>rža\nie in občinske naprave, v kolikor se nahajajo v rokah Srbo-I Hrvatov se je izrabljajo od strani slednjih, — tako pravi list. — brez vsake omejitve in prav rvo sehno se je uporabljalo šob* kot [sredstva za razširjanje politične propagande. Dostavlja se. da okrajne oblasti in sodnije ne upa jo več izvrševati svoje ofieijelne dolžnosti. iztrebljena vsa carjeva družina. London, Anglija. 11. »ept. Prvi del vojju- otlškodnine, katero mora Rusija plačati Nemčiji, je bi| v soboto odposlan iz Mosve v Berlin. Bil je to znesek 12.~> milijonov dolarjev; polovica v zlatu, ostanek pa v vrednostnih papirjih. Denar je bil poslan v posebnem vlaku pod močno stražo in ga je na meji sprejel zastopnik državne banke. London, Anglija. 11. sept. — Danes se poroča na "Daily Express". da so boijševiki zaprli v Moskvi in Petrogradu najmanj tisoč angleških talcev. Boijševiki so jim zagrozili s smrtjo, ako se bo še kaj zgdodilo boljše viški m u radnikom. Nemci so potegnili svoje čete iz Ukrajine in jih odposlali na za-padno bojišče. d^AS NARODA. 12- SEPT- 1913 l4QLAS NARODA"; IB0ZSXI1 fcttBLISHING QOMPAVT ____pvTMia Ddf.) . * M SB* pEbltalM* by UkB forpomtlna ). film gAK»m, PiMllliil. ' l^ns BHNEDIK, IriiuHt. - JPlaoe of Barinf of tbe corporation and addressee of above officeraj C Oortlaadt Street. Bcitw^h of Manhattan, New York City, N. Y. 1 t* »alo lato Telia Ust aa Immilrt Za celo leta aa mesto New York 98.00 K fa ^Brit, — — -x- — »■ ■ »i. fUO Za pol leta aa meato New York«. BjOG r Ea pol lata------—t-^—ZOO Za četrt leta aa meato New YozS UBO Ba fatrt leta ~ljQOZa lnoeemgtro aa celo leto....„ «.00 **OLAa NAKOPA" Izhaja vaak dan lavaemSl nedelj In pramlkor. ; -©LAS NARODA" i .("Voice of the People") ^ MHB BHrj 0*7 except Sundays and HeUiayi Bnbecrlptlon yearly $3.80. 1 Advertisement an agreement. J Doplal brea podpisa In oeebnoatl aa ne prlobčojeja. Denar naj m blagovoli poSUJatl po — Money Order* yf gi|apM kxaja naročnikov prosimo, da aa nam todl pi alia M flMMi ' aasnan* da hitreje najdemo nariomika._ "fiLAI MAIOD A*-p SVcoag&l Bl» _Hew Tort City. ___Telefon: 2870 Oortlandt ^fgriif Vsi na krovi f j --- Nalope. ki čakajo nas Jugoslovane v Ameriki m s tem tudi Slo- j vence v sedanjem času. so kaj raznovrstnega značaja ter se hočemo , v naslednjem nekoliko pečat i 7. njimi. ] Prva naloga ki stoji neposredno pred nami. je registracija, ki | obsega v>e inožke v starosti od osemnajstih do petinštiridesetih let. , Vlada Združenih držav je dovolila, da se smejo Jugoslovani, to je , Slovenci. Hrvati in Srbi registrirati kot taki. ne pa kot Avstrijci, . < i asi ravno so tehnično podaniki Avstro-Ogrske. če niso že natnrali- j /i rani državljani. Kako po vd ari t i pri registraciji svojo narodnost smo že ponovno 1 ome lili na drugih me-stih. Kdor se bo izdal za Avstrijca. — če nam- « in* ni dr/avljan. — bo izdajale« svojega naroda, ki preliva svojo kri za svobodo ter je izpostavljen najhujšemu zatiranju. 1 Registracija Slovencev, Hrvatov in Srbov pod imenom 'Mugo- 1 *■ slovani" pa je nadalje velikega pomena za to, ker bo vlada Združe- < nih držav storila svoje tozadevne korake na podlagi izida tega registriranja. Videla Lo, koliko Jugoslovanov je v deželi in koliko 1 njih je pripravljenih vojevati se za demokracijo "111 svobodo sveta. ' Kot /e rečeno je vsled tega sveta dolžnost vsakega Slovenca, ki spa-da pod določbe nove postave, da se registrira kot Jugoslovan ter likamo,da bodo v-i nasi rojaki sledili temu pozivu. Vsak si mora nam- 1 r-<" zapomniti, da prazne izjave ne veljajo nič, temveč da je treba dejanski dokazati svojo pripravljenost boriti se za osvobojenje do J •no ine !n to prav posebno raditega, ker se nudi nam vsem tako siju jna prilika boriti se v vrstah največje demokracije sveta, dežele, < od katere je odvisna bodoča usoda sveta. ! To je v tem trenutku naša prva in poglavitna naloga. Druga ( naloga pa je v čim največji meri kupovati obveznice četrtega posojila Svobode. Pri trnjem posojilu Svobode so se naši rojaki nad vse dobro obnesli, kajti podpisali so preko milijon in pol dolarjev ter 1 pri tem prekosili druge narodnosti, ki so močnejše zastopane v Zdr. državah. __________ _ u _ Ker se je agitacija med naš,m narodom že tako dobro obnesla pri tretjem vojnem posojilu, je upati, da se bo še boljše pri četrtem, kajti med tem ča^om je trotovo prišlo veliko naših ljudi do spozna- : nja, da je nalaganje denarja v vojna posojila najboljše kapitali-ziranje prihrankov. Naši rojaki so spoznali, da je denar, naložen v ' vojno posojilo, bolj varno naložen kot bi mogel biti v katerikoli haiiKi in da prinaša iste obresti. Poleg tega praktičnega razmisleka pa pridejo .poštev m* druge stvari. Kdo kupi obveznice ameriških vojnih posojil, pomaga s tem vladi, kajti kot znano je treba za n-s pesno v oje v«i nje denarja in zopet denarja. Čeprav so Združene dr-, za ve neizme -no bogate ter so vladi na razpolago vsi bogati viri dežele, je vendar treba sodelovanja vsakega posameznika, in naj je št. lako neznaten. Veliko prostrano morje obstaja iz neizmerne množine majhnih kapljic ter in tisoči milijoni dolarjev obstajajo konee-nn vendar le iz posameznih centov. Denar pa j«' v vojni vse. Z denarjem lahko vlada dobro plača ( delavce, ki so zaposleni v vojnih industrijah. Z denarjem se kupuje najboljše tonove, najboljše aeroplane, ter opremi vojake na fronti / najbolj prikladiH» obleko, da ne trpe pozimi od mraza 111 poleti od vročine. Z denarjem se preskrbi j a za vojake obilno in tečno hrano, vsled česar so v ,-tanu ustavljati ^e vremenskim nezgodam ter so čvr>ti in močni v dejanskem boju s sovražnikom. Vojna posojila zahtevajo večje posamezne svote, čeprav jih je mogoče plačevati v obrokih. Ce pa je kdo v tako slabih razmerah, tla ■ e ne more vdek7.it i velike tekme pri popisovanju vojnega posojila. je prav gotovo v stanu priskočiti vladi na pomoč z malenkostnimi svotami, katere naloži v vojno-vareevalnih znamkah. S tem pokaže svojo dobro voljo. Vojak na fronti, premogar v rovu. delavec v tovarni in vsak drugi, zaposlen pri tem ali onem delu, mora dejanski pripomoči, da se doseže vojne cilje naše nove domovine, od kojih vresničenja je o Ivvsna tudi bodoča usoda našega slovenskega naroda. Torej vsi na krov! 1 _ -a \ Zavezniki Nemčije Vzemimo, da so napovedale Združene države vojno armadi nem-šk*;»a kronprinca, ne pa armadi bavarskega kronprinca Ruppreehta. Položaj bi ne bil nreveč laskav za našo inteligenco, kaj ne? Mi nismo sicer storili uatančno tega. vendar pa smo napovedali vojno enemu delu nemške armade, dočim je nismo drugemu. Napovedali smo vojno proti onemu delu nemške armade, ki operira v Franciji. Belgiji, Kusiji in ftaliji: doe.im nismo napovedali vojne proti onim delom, ki operirajo v Mezopotamiji, Palestini, Macedoniji in Srbiji. To pomeni namreč to, da smo napovedali vojno Nemčiji in Avairiji, da pa nismo napovedali vojne Turčiji in Bolgarski. Pomen je isti, kajti turške in bolgarske čete so le del nemške armade iu vse njih operacije, vojaške in diplomatične, se vodi iz Potsdama. Nemčijo, Avstrijo, Turčijo in Bolgarsko se je organiziralo v eno veliko armado, v kateri je nemški kajzer vrhovni poveljnil.. Vsi civilni viri ter vse vojaške naprave teh štirih dežel pripadajo tej armadi. Z ozirom na cilje te vt»,pie je Turčija prav tako del nem-ikega cesarstva, - nemške armade, — kot je Bavarska. Dolgo časa smo se udajali zmoti, da bo mogoče skleniti z Avstrijo separaten mir in vsled tega nismo napovedali Avstriji vojne. Konečno pa smo izvedeli, da se Avstrija norčuje iz nas, da je le del nemškega cesarstva, v kolikor pride pri tem vpoštev vojna in vsled tega smo ji z ogorčenjem napovedali vojno, še vedno pa se nahajamo v zmoti, da bo mogoče dovesti Turčijo in Bolgarsko do separatnega miru in vsled tega odlašamo z napovedjo vojne proti tema dvema državama, y veliko korist nemšktga sovražnika. Seveda je mogoče, da bi se Turčija in Bolgarska vspričo goto-. vih razmer odločili od Avstrije in Nemčije ter prosili za mir. Tega pa ne bosta nikdar storili, dokler zasledujemo mi proti njima sedanji tek. Tega dejstva se poslužujejo Nemci ter jačijo vojno razpoloženje v obeh državah. Vrjetno je. da bosta postali Turčija in Bolgarska. posebno pa slednja, vznemirjeni vspričo preteče izolacije po vojni in vspričo dejstva, da ne' bosta imeli nobenega prijatelja. — Nemški agent pa pokaže takoj na Združene države ter pravi: Izolirani? Brez prijateljev? Ne boste izolirani in naj se^zgodi kar se hoče z ubogo Nemčijo. Združene države so še vedno vaš prijatelj \ Vsled tega vstrajajte ter nadaljujte z bojem! — To pa je tudi dejanski način; kako se vrši nemška propaganda v Bolgariji in Turčiji. To zavlačevanje vojne napovedi proti južnemu kriti nemške armade pa deluje tudi na drug način v našo škodo. Daje namreč prostost bolgarski propagandi v tej deželi in Nemčija ni imela v Združenih državah v svojih najbolj zaposlenih dneh toliko propa-gatorjev ko^ jih ima danes Bolgarska. Ta propaganda dela zmedo na tlrug način. Čeprav se izogibamo konečni odločitvi, bo slednja nekega dne vendar morala priti, ali če hočemo stati 11a strani Srbije 111 Rumunsko ali ps izdati obe deželi v roke Bolgarski. Bolgarski vojni cilji ne obstajajo namreč v ničeokrajinskimi vladam' i nsi postavila za svoj konečni cilj oži vol vorjenje ene same vlade za ,ce!o Rusijo na podlagi splošno vo- jlilne pravice. Vlada Severne Rw !sije poživlja vse ruske podanike i da se zberejo okoli zastave osvo-1. jbojenja svoje rodne zemlje, okoli zastave pridobljenih svobotl in prerojenja Rusije. Washingtoin. 1>. ('., 10. sept. — Razpravljajoč o poročilu na ni-ske|ra poslanika, so danes reki' ruski diplomati, da je zelo velike važnosti, ker je obnovljena zvezi* med vzhodno in zapadno Sibirijo Dogodki prihodnjih mesecev v zapadni Sibiriji bodo prevzeli v-c rusko situacijo in bo velikanskega pomena za bodočnost ruskega naroda. Z ozirom na dosedanji veliki uspeh češko-slovaških in zavezniških operacij v Sibiriji in Severni Rusiji mislijo Rusi, da ne bo več treba Združenim državam. Japon ski ali pa drugim zaveznikom oja-čevati zavezniške armade v Sibiriji. Amer. poslanik v Rusiji Fran-, ci-s je danes poslal državnemu de-partmentu j>oro("iio. ki pravi, da pomeni naknadna pogodba med Nemčijo in boljševiki medsebojno zvezo ter vojno med Združeni mi državami in Rusijo. Po tej pogodbi Nemčija jamči za slučaj, da prično boljševiki o fenzivo proti zaveznikom v Severni Rusiji, jamči, da Rusija m-bo napadena skozi Finsko. V povračilo za to jamstvo obljublja Rusija plačati Nemčiji 6 miljard mark in Nemčija obljubi, da sprejme 1 miljard o v obliki potrebščin iz Ukrajine. Od ostanka 2 1« ,pol miljarde mark pa mora Rusija plačati v zlatu, preostanek pa v nemških in ruskih papirjih. ..Stockholm, Švedska, 10. sept Zadnje dni je prišlo veliko števi- lo Fincev v Gavle. ravijo. da so i zapustili Finsko, ker Nemci s silo mobilizirajo za delo na murman. skem obrežju. s ..Stockholm, Švedska. 10. sept, 3 Boljševiške oblasti so v Moskv« pred eni mtednom zaprle 10 častnikov stare armade in jih pn-jste skoro brez vsake hrane. Boljševiški vojni minister Leon Trocki je brzojavil vrhovnemu poveljniku protiboljševiških čet «rt neralu Aleksijevu, da bo za vsa- 1 kega boljševika, katerega bodo u- J bili Ceho-Slovaki ali pa bele »ar- i de. vstreljen en častnik. Aleksijev 1 i pa je odgovoril, ako bodo častniki 1 postreljeni, da neb oprej odnehal 1 jdokler ne bo zaprt vsak žid v Ru siji. v To je imelo za posledico. 0 vsletl vladne odredbe /,«rlasi!i pi-;| oblastih, so bili večinoma prep«* I ljani v Kronstadt. kjer j<* št- seda;.; več tisoč zaprtih. Pismo iz Francije Caen, 4. avgusta l!>lš. Dra-ja j>rijate>ljica T. :— Predno Ti kaj pišem. Te prav lepo po/dravirn. Tv.»je otroke it 'l'v<#jega moža ter vse Slovence Mižnjc. »n daljne 1 Pisal sem Ti že dve pismi in dve 1 karti; upam, da si jih prejela. Naznanjam Tj, da sei.i dobil od 1 matere pismo, v katerem mi po-! i ročajo, da so bili na Otoku in T«* 1 pustijo lepo pozdraviti; vsi so živi« in zdravi, kakor tudi v Stari vasi,j od koder Te tudi pozdravljajo. - Drugo je vse po starem, samo ■ mnogo se je izpremenilo v teh št i rib letih- vse pusto in prazno. Draga T . prosim T»\ pui/.vedi o ' mojem bratu -Janezu, ako se n:i-! - liaja blizu 'J ebe, če jt-. š«- živ i i > i zdrav, ker se -nič ne oglasa. 1"» let - je že v Ameriki, pa se ni<"- ne javi. Težko mi je, ker ne ven* za njena. ; Seveda, sedaj ne gre pi^mo domov - iz Amerike in ne morete pisati Ako ni blizu Tebe, pa ogla.-.i v "Glasu Naroda", saj mislim, da ga poznaš. To je Janez Fajdiga vasi Zalog .št. :51 pri Postojni na • Kranjskem. Prosim Te. ako Ti je mogoče poslati malo tobaka ali ci«iat< t. Za ' to Ti bom zelo hvaležen. Pozdravi 'Jodeževega Jožeta. Nežko, Johanco in Pepco ter \-e Slovence, katere pro-.ini, da mi kaj! ' pišejo. I Se enkrat Te prav lepo po- ■ zdravi jam tri vso Tvojo družino iu moža. Prosim odgovor. Ostajam Tvoj prij.itelj Alois Fajdiga, ■ Dčp<"t des Prisonniers de (iuerie de <'aen i,<'alv.-jiflos . I France. 1 - Argentinsko žito. 1 Buenos Ayres, Argentina. iT. ; sej>t. — Poljedelski minister 11a-' znanja, d aima grAentina od zad-' 11 j- žetve 2 miljona ton (okoii (iT injljonov bušljev pšenice pii-pravljene za izvoz in poldrug mi-. Ijon ton drugega žita poteg 'J miljona o00 tisoč ton žita, kate rega so že ententni zavezniki pokupili . in ga tudi že odpeljali. POZOR, NEWYOROANI. • __ j V nedejo, dne 15. septembra se bo vssik kesal, ki ne bo prišel na - Družinski večer, katerega priredi i dfištvo katoliških mater v prit- J - ličju slovenske cerkve v New j - Yorku. — Začetek bo ob štirih popoldne. Na »programu sta perje iu ples. Zabava bo vsestranska. Gotovo bo prišel vsakdo, kdor ljubi pravo slovensko potico in . druge stvari, ki so naša posebna ' . špeeijaliteta. a Podpirajte slovenska društva 1 in se vdeležite v velkera številu. - Zal ne bo nikomur, ki bo preživel par veselih ur v prijetni in po-, št en i zabavi. i ---— Slovenski piknik. ■— Ker je 4. avgusta deževalo, j'* j » moralo slovensko povsko društvo | 1 "Danica" preložiti svoj letni pik - nik, ki se bo vršil v nedeljo 1.1. i septembra v znanem Emerald par-1 kn. Myrtle in Martin A ves., Olcn-a dale, L. I. Začetek ob dveh po-i' poldne. Kegljanje za cash-dobitkrt. Vstopnina 25c. Na mnogobrojno :. vdeležbo so vabljena vsa bratska i- društva, kakor tudi posamezniki.1 "Ozdravi kilo, kot sem jo jaz". Star kapitan je ozdravil svojo lastno kilo, potem ko so mu zdravniki rekli: "Pustite se operirati, aH pa bodete umrli". Njegovo zdravilo In knjiga te p oil}« zastonj. Kapitan Coiling!) je vc.iil po morjih mnogo let. Slednjič Je dobil dvojno kilo m ni moral samo ostati r.a suhem, temveč je moral biti več let tudi v postelji. Poskusil Je zdravnika za zdravnikom In pas za pasom. Pa nI Imel uppeha. Slednjič mu je bilo rWeno, da ee mora podvreči nevarni operaciji, ali pa mora u-mreti. Napravil ni ne tega, ne onega, te^ več Be Je sam ozdravil. I ^^m^p^ ! "Možje In žene, nI treba se rezati In n* potrebujete pasa". Ka pit an Coliir.gs j« proučil sam evoje telo I in slednjič je iznaSel način, po katerem j'- postal zdrav. tnoCan in srečen človek. Vsakdo se more poslužiU t«-ga načina, ki je čisto priprost, lahek, zanesljiv In l-rez stroškov. Vsakdo s kilo bi moral imeti Collingsovo knjigo ki mu pove. kako se more ozdraviti, kako se more vsukdo pi »služiti načina v svojem Btanovanju brez kake težave. Knjiga in zdravila ba poSljejo ZASTONJ. Vse se pofilje vsakemu. kdor Izpolni dolenji kupon, katerega izpolni in odpo*IJi takoj. KUPON ZA KNJIGO 0 KILI IN ZDRAVILO BREZPLAČNO. Kapitan W. A. Collings, (Inc.) j i:ox iT i*. Watertown. X. V. Prosim pošljite ml Vaše BREZPLAČNO zdravilo pr. tl kili ter knjigo Lrei: ka.ie obveznosti od moje ' strani. j Ime .................................. Naslov ............................... Cenejši gazolin. Washington, 11. r.. ]o. sept. Kurilna aihnini^tracjja naznanja da hi> vlada tn»k .ti slarrkov: večiintiiia v>i >0 bolni. V jezi. Dramat .k. kalen mn so ljudje iz/.vižgaii enodejanku: Le počakajte. Priliodnjir* bom napisal dramo petih dejanjih. Razloček. — Kaj lic. oče, molčanje in di skrecija si a »-nainista stvar — Nc. sin. Molčanja* jc zlato. 11 i -i k ......ija jf pa rastna zadeva. — Revmatizem | Domače zdravilo. I)ajc ga oni, ki I ga ima. Spomladi I'-:a me je napadel I mUHkiilari'i vri'-tm revtnatiz«*m. I ta. Iisk'ifr»l zdravilo za zdra g vitemu in zdi,. v?. 1 .->a z;t zdravnikom. H Toila .-ari!r, zai' ?na Hie<)rijii sem do- S bil zdravilo, ki m»- j«- pnpolnuma 9 'i7.dr,ivf lo, ■ bolezen s.- ni nikdar I ver povrnila. T>> zdravilo sem dal K nekaterim. k;;t«-ri trpe \ te bo- H iezrii iri l. ter.- j.- revmatizem pri- ■ rf^nil t .i p«>steljo. Zdravilo hp je pri E Moja želja je i t : i - - i rt na.-ilov in }tf. vam bom iK>>la] brezplačno poskuP-nj" 1'otenj i o te ga ln>.«te poslvi/ilt in ko se boste sami prepričali. «i:t st>- na^Ii ono. p« temu ste »loltro časa poizvedovali. lahko pošljete to-liku kot sta!.'-, nemr«-'" en dolar. Zapomnite Hi =1.T,00.000 ^ en miljon In pol dolarjev). Bolniška podpora je eentralizirana. Vsak opravičen bolnik m je s v est da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote »e nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer j h še ni, priporočamo vstn^ovitev novih. Društvi se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika, IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. I Ases. št. 242. September 1st 1918j I POROČILO UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC ZA MESEC SEPTEMBER 1918. Umrla sestra Jeni Šinkovec, eert. št. 8051, članica društva Sv. I < rila in Metoda št. 1. Ely. Minil. Umrla tine IS. julija 1918. Vzrok I smrt • vodenica. Zavarovana je bila za $500.00. Pristopila k Jed noti I :10. januarja 1!M>6. Umrli brat Andrej Muha. eert. št. 12222. član društva Vitezi I Sv. Mihaela št. 92. Rockdale. 111. Umrl dne MU. mjaj 1918. Vzrok smr- ■ ti: kila. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k jednoti 6. junija I 1912. Umrla s< stra T«rezija Bi.i«*k. eert. št. 15219. članica društva Ma-I rije Vnebovzetji* št. Hi:{. Collinwood, Ohio. Umrla dne 6. julija 191*. V/.rok smrti: jetik«. Zavarovana je bila za $500.00. Pristopila k Jed-I noti dne 21. junija 1914. Skozi mesei- uvgnst je bilo izplačano kakor sledi: Za smrtnino članov in članic.............. $2,000.00 Za bol niško podporo, operacije in odpravnino 4.46o.92 Skupaj..........$6.465.92 Z bratskim pozdravom Jos. Pishler. gl. tajnik. ! PREMEMBE ČLANOV IN CLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIB DRUŠTVIH. i r a i Sv. Cirila in Metoda, št. 1, Ely, Minn. Pristopil: John Skala 1897, 19821, $1000,: 21 Suspendirani: Jacob Majerle. 47. 218. $1000, 51; M«ry Majerle, n.Y hO 17. 51 ; Mary Košir. 70, 7992, $500, 36. Društvo sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. Suspenlirane: Anna Blatnik. 66. 8084. $100. 40; Mary Marolt, 71, 8118. $100, 31; Marv Oražen. 67, 8127. $500. 39; Mary Urh, 79, 12674, $500. 31. Prestopili: k društvu Sv. Janeza Krstnika št. 75, Canonsbnrp. Pa. Josip Dolinšek, 95, 18233. $f)00, 20: k društvu Sv. Jožefa št. 30. Chisholm, Minn. Frank Skerbec, 57, 306. $1000, 41. Društvo sv. Barbare, štev. 3, La Salle, IU. Suspendirani: Frank Kapš. 91. 19374. $500, 26; Jera Tomašič, CM, 8196. $.">00. 37. Sv. Barbara, štev. 4. Federal, Pa. Suspendirana: Frančiška Klemenčič, 6o, 8207. $500, 41. Društvo sv. Barbare, štev. 5, Soudan, Minn. Pristopili: Josip Erčnl, 88, 19858. $r>00, 30; Anton Erčul, «6, 19859. $500, 32. Premenila zavarovalnino iz $500.00 na $1000.00 Katarina Vesel. Pl. 12199. $1000, 37. . « Društvo gv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet, Mich. Umrl: John Krall, 76. 811, $1000. 26. Prestopil k društvu Sv. Martina št. 105, Butte, Mont. Geo. Ka-sun, 76, 13294, $1000. 34. Društvo sv. Jožefa, štev. 12, Pittsburgh. Pa. Zopet sprejeti: Joseph Oberstar, 88. 17979, $1000. 26: Florijrm' Mihec, ho, 17156, $1000. 28; Julija Oberstar. 93, 17981. $500. 22. Suspendirana: Mary Germek, 64, 8406, $500, 42. Društvo sv. Alojzija, štev. 13, Baggaley, Pa. Zopet sprejet: Fabjan Carvar, 91, 18713. $1000. 25. Prestopil k društvu Sv. Janeza Krstnika št. 82. Sheboygan. Wis. Jernej Germ. 92,-13585. $500. 18 Društvo «v. Cirila in Metoda, štev. 16, Johnstown. Pa. 11 Pristopfli: Martin Ivančič. 88. 19861, $1000. 30: Louis Gabrenja. 92, 19860. $500, 16: Mirko Scčan, 02. 19863, $1000, 16: John Rački. 84, 19862 $500, 34. Suspendirani: John Honiksman. 78y 3396. $1000. 27; Katarina Hcniksman. 84. 8555, $500, 22; Mary Golob. 63, 8554. $500, 43; Ivana Bavdek, 62, 7957, $500, 44. Prestopil k društvu "Soča", št. 125, Iselin, Pa.: Frank Merše, 89, 15738, $500, 23. ........ " \ Društvo sv. Jožefa, štev. 17, Aldrdge, Mont. Suspendiran: Lovrenc Golienik. 74, 32572, $1000. 36. Odstopil: John Mikolič. 74. 1294. $1000, 27. 1 Prestopili k društvu Sv. Mihaela, štev. 88. Roundup. Mont.:; Frančiška Oeplak, 61. 8613. $500. 45; Andrej Strenar, 56. 1317. i $1000, 45; Helena Strenar, 51, 8641. $500, 55: Josip Praznik. 48. j 1307. $1000. 46; Ignacij Plahatnik, 6S. 255Q.! $1000. 32: Miha Brezov- i fc nik, 76, 6480. $1000. 31; Jacob Blatnik, 53. 1270. $1000, 49; Jož^f j I Planinšek. 63, 1298, $1000, 37: Anna Planinšek. 71. 8631. $500. 35. Društvo sv. Alojzija, štev. 18, Rock Springs, Wyo. Odstopila: Terezija Sedaj, 84, 10030, $500. 24. Suspendirane: Frančiška Bogataj. 70. 13366. $500. 40; Franči-i ska Dolenc, 71, 8654. $500. 35; Jenko Katarina, 75, 8677, $500, 31; | Marija Jugovic, 66, 8673, $500. 40; Marv Križnar. 87, 12247, $500, . 22; Mary Pivk, 63. 8700, $500. 43: Mary Radosevič. 74. 13784, $500, 36. — Prestopil k društvu Sv. Martina št, 83, Superior. Wyo. Louis Jerasha. 95, 17349. $500. 18. Društvo "V. Alojzija, štev. 19, Lorain, Ohio. Pristopil: John Cerne, Jr., 02. 19830, $1500, 16. Suspendiran: Andrej Mišulm. 77. 19286. $500, 40. Premenil zavarovalnino iz $">00 na $1000 John Jančar, 84. 12373. $1000. 34. Društvo sv. Jožefa, štev. 20, Gilbert. Minn. Pristopili: Ana Burgar, 95. 19S48. $500. 23; Agata Podpresk^r. 92, 19849, $1000. 27. Zopet sprejeti : Jos. Spicnagel. 79. 554, $1000. 22. Jos. Lopp. 81. f»961. $1000. 25; Marv Spicnagel, 83. 814S. $500, 23: Frančiška Lopp. 85. 12173, $500. 24. Suspendirana: Marv Jarc, 88. 8102. $500. IS. Prestopil k drutvu Sv. Cirila in Metoda št. 1. Ely, Minn. Valentin Jagodic, 86. 19537. $500. 32. Društvo sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Colo. Prfemenil zavarovalnino iz $1000. na $500 Frank Kocjan. 80, 14366. $500, 31. Sv. Jurij, štev. 22. So- Chicago, HI. Pristopil: Štefan Lulich, 90. 19815. $1000. 28. Suspendirani: John Stanko. 78, 15815, $1000. 34: Frank Velko-vrh. 92. 13492. $1000. 18: John Padjon, 86. 18703. 1000. 30. Društvo sv. Ime Jezus. štev. 25, Eveleth, Minn. Pristopil: Anton Ko/ar. 1!»00. 19816. $1000. 1 Zopet sprejeti: Frank Bobieh. 98, 193*5. $500. 20: Frank Gar-vas, 98. 19528, $500. 20: Jos. Krall. 92. 17776. $500. 22: Anton Kuš-> lan. 89. 18731. $1000. 27: Ana Kušlan. 96. 19309. $500. 21. Društvo sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Pristopili: Anton Penko. -9. 19825. $1000. 29: Joseph Ljubi.", ?».">. 19S26. $250, 23. Zop«>t sprejeti: Frank Bernard. 86, 18346. $1000. 30; Andrej Bregač. 88. 196."iS. $250. 29; Julija Cerar. 95. 19066, $1000, 22. Premenil zavarovalnino iz $500 na $1000 Mihael Omahne, 1886. 17844, $1000. 32. i — Sv. Mihaela, štev. 27. Diamondville. Wyo. Suspendirani: John G loža r. 10604. $1000. 23: Josip Koščak, 87. 14:*49. $1000. 24. Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chisholm. Minn. Pristopila: Mary St.-rle, 92. 19850. £1000. 27. Zop«'t sprejet : Frank Campa. S4. 6482, $1000. 23. Suspendiran: John Zlatorepee, 87, 11024, $1000. 21. Društvo sv. Aloizija. štev. 31, Braddock, Pa. T'mrl: Anton Fdovič. 84. 19163. $500, 33. Društvo Mariia Zvezda, štev. 32. Black Diamond, Wash. Suspendirana : Murv Lozar, 74, 9206. $500. 32. Sv. Barbara štev 33, Trestle. Pa. Pristopil: Jacob Vičič, 02. 19824, $1000. 16. Suspendirana: Ivana Bogataj. 85. 9080. $500. 21. Društvo sv. Petra in Pavla. štev. 35. Lloydell, Pa. Suspendirana : A polonija Malovrh, 77, 92S6, $500, 29. Društvo sv. Aloiziia. štev. 36, Conemaugh, Pa. Prestopili: Marko Bačani. 90, 19833. $1000. 29; Frank Geči. 78, 19832. $250. 40; Ignac Semrov, 96. 19831, $500. 23; Elija CirjanoviČ. 93. 19834, $1500, 26. Premeni! zavarovalnino iz $500 na $250 Martin Runko. 87, 19140, $250. 30. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, O. Zop^t sprejeti: Josip Zupančič. 69, 2678. $1000. 34; Ciril Jeve. 9.1. 16416, $1000. 18; Terezija Zupančič 78. 9436, $500. 28. Suspendirani: Josip Rudolf, 94. 19461. $250. 24: Marv Ro.lic, , 74. 8429. $500, 32. Sv. Jožefa, štev. 41, Palestine, Ohio. Štipendirana: Mary Oblak, 75, 13103. $500, 35. Sv. Alojzija, štev. 43, East Helena, Mont. Suspendiran: John Sašek, 76. 15060, $1000. 35. Društvo sv. Martina, štev. 44, Barberton, Oh o. Prestopil k društvu Sv. Petrn in Pavla štev. 35, Llovdell. Pa. Josip Zalar, 89. 17048, $1000, 24. Društvo sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, Ind. Suspendirana: Helena Hribar, 63, 9635. $500, 43. Prestopil k društvu Sv. Janeza Krstnika štev. 82. Sheboygan. Wis. Pet or &ime, 70- 18822. $250. 47. 8v. Barbare, štev. 47, Aspen, Colo. Suspendirana: Helena Mehle 47. 9674. $500. 95. Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 51, Murray, Utah. Suspendirana: Frančiška Jenko, 69, 9717. $500. 38. Društvo sv. Jožefa, štev. 53. Little Palls, N. Y. Pristopila: Johanna Cankar, 94. 19823. $500, 34. Suspendirana: Elizabeta Verbič, 75. 9772. $500, 31. j Prestopil k društvu Sv. Antona št. 108. Youngstown. Ohir>, | 'Anton Logar, 96. 17571, $1000. 18. ; Društvo sv. Frančiška, štev. 54, Hibbing, Minn. Pristopili: Anton Matkovie, 91. 19835, $1000, 27; John Melink. 87, 19836. $500. 31. Zopet sprejeti: Vinko Marinič. 79. 14504, $500. 32; Frank Lov šin. 73, 3073. $1000. 25; Steve Pleše. 80. 14631, $1000. 31: Marv Lov-čin, 73. 8114. $500. 33: Jožefa Pleše. 89. 14782. $1000. 22. Suspendiran: Martin Dragicevie, 75. 17514, $1000. 39. Društvo r*. Roka. štev. 55, Uniontown, Pa. Pristopil: Vinko Čobon. 79. 19851. $500. 39. Zopet sprejet: Stefan Jurenič, 95. 19125, $500, 22. • »v. Štefana, štev. 58. Bear Creek. Mont- ■ Suspendirana: Mary Fox. 67. 8616. $500. 39. Društvo sv. Petra in Pav1*, štev. 66. Joliet, IU. Pristopila: Ivana Marolt, 89, 19841, $500, 29. Suspendirana: Marija Kosec, 67, 9122, $500, 39. ' trn n —------ Društvo "Zvon", štev. 70, Chicago, HI. Pristopili: John Savine, 82. 19837. $.">00, 36; Josip Šusteršič. 84. 19838, $250, 35. Suspendiran: Frank Klemenčič 86. 19712. $">00, 32. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Collinwood, O. . Suspendirani: John Konasič. 78, 17939, $1000. 37; John Černi-Ika. 83. 15392. $1000. 29: John Medved, 89, 11197. $1000. 24: John ! Peenik. 92, 19783, $500, 26. ' Sv. Janeza Krstnika, štev. 75, Cannonsburg, Pa. Suspendiran: John Vujčič. 83, 15217. $1000, 29. Društvo sv. Alojzija, štev. 78, Salida, Colo. Suspendiran: Louis Gale, 96. 19718. $1000, 22. j Prestopil k društvu Sv. Jožefa št. 21, Denver. Colo. Frank Koc jan. 80. 14366. $1000, 31. Sv. Janeza Krstnika. štev. 82. Sheboygan. Wii. Suspendiran: Marko V rabi č, 88, 11793. $500, 21. Sv. Martina, štev 83, Superior, Wyo. Pristopil: Sam Sabon. 80, 19822. $1000, 3S. Sv. Andreja, štev. 84. Trimaad, Colorado. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $lf>00 Joseph Malovae. 77. 17717. $1500, 41. Društvo sv. Jožefa, štev. 85, Aurora, Minn. Prestopila:: Jožefa Jamnik. 89, 19817, $1000. 29. Suspendirani: Steve Sankovich,/85, 19049, $1000, 32; John Si-monovieh, 94, 19561, $1000, 24; Frank fcibenik, 80. 17676. $r,00. 34; Frančiška Košir. 77, 13567. $500, 33; Karolina Marolt, 75- 1384f). $500. 25. Sv. Jožefa, štev. 86. Midvale. Utah. Suspendirana: Marija Smiljanovich 72. 12632. $500. 38. Sv. Jožefa, štev. 89, Gowanda, N. Y. s Suspendiran: John Cavkar. 78. 18858, $1000. 38. Crnrl: Aleš MilaČ, 75, 16622, $1000. 38. ••Orel", štev 90. New York, N. Y. Pristopil: .Mihael Pire. 84, 19818, $1000. 34. Suspendiran: Jernej Ueakar, 94. 19152, $500. 23. Odstopil: Peter Vidmar. 83. 11961. $500, 26. Vitezi sv. Mihaela, štev. 92, Rockdale, 111. Prestopila: Julija Shustar. 91, 19819. $1000. 27. Društvo Mariie Vnebovzetje, štev. 103, Collinwood, O. Pristopila: Jožefa Doljran, 83. 19842. $500. 35. Suspendirani: Mary Gorišek, S9. 19668. $500. 29: Johana Go riše k. 75. 14199, $1000. 35; Marv Xo»*. 74. 16193. $.">00. 35; Frances . l*rbančič. 75. 15229. $1000. 36. Društvo sv. Mart na. štev. 105, Butte, Mont. Zopet sprejet: John Zupan 86. 1*145, $1000. 29. Prestopil k društvu Sv. Roka št. .">;">. I'niontown. Pa. Josip škerl, <9. 19523. $500. 29. Sv. Janeza Krstnika. štev. 106, Davis. W. Va. Prestopil k društvu Sv. Treh Kraljev št. 121, Podson. Md. Jos. 1 1 Jaksetic!1 75, 17862. $500, 35. Društvo sv, Antona, štev. 108, Youngstown, O-Pnstopil: John Pogačnik, 1886, 16827. $1000. 32: F>anee< Po-jraenik, 82, 19828, $1000. 36. Zopet spre j t* ti: Frank Rupnik. >6. 15005. $500. 25: Mary Rup-• nik. 71. 11251. $500. 38. Suspendirana: Katarina Mlinar, 71. 11251, $500. 38. Marije Trsat, štev. 109. Keewatin. Minn. Suspendirana: Marjeta Gornik. 72. 8095. $500, :>4. Draštvo sv. Frančiška štev. 110. McKinley, Minn. Pristopil: Marko Segata, 95, 19852, $250. 23. Društvo sv. Jurija, štev. Ill, Leadville, Colo. Suspendiran: Anton Virant. 90. 18113. $1000. 25. Društvo "Slovenec", štev.' 114, Ely, Minn. Zopet spr.'jeti: Matt Dejak. 98. 18065, $1000. 17; Jos. Dejak.! 1900. 19207, $1000- 17; Anton Jerman, 82. 16672. $1000. 31; John | P-trie, >7, 17486. $500. 26; Anton Skerjanc. 78. 18642. $1000. 3S:! John Logar. 86. 18567, $;>00, 30. Suspendiran: Luka Hereog, 83. 18392. $500, 32. Prestopil k društvu Sv. Jožefa št. 85, Aurora, Minn. Peter Kor-dič. 79. 17228. $1000. 34. Društvo sv. Pavla štev, 116, Delmont, Pa. Pristopil: Elija Pavlic. 84. 19843, $500, 35. Suspendirane: Ana Celarich, 65. 908">. $500. 41: Mary St rem f el. . 48. 9229, $500. 45. Prestopil k društvu Sv. Rešnjega Telesa št. 77, Delmont, Pa. Lukež Butna. 88, 18527, $1000, 29. Sv. Štefana, štev. 117. Sartell, Minn. Pristopil: John Shank, 78, 19854. $1000. 39. Suspendiran: Matevž Razinjr^š. 88. 17405, $500. 26. Sv. Treh Kraljev, štev. 121, Dodson, Md. Pristopil: Adam Baleovnas, 81, 19844, $1000. 37; John BuROvič, 85, 19853, $500, 33. Društvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa. Pristopili: Oo. Jurkovich, 83. 19855. $1000, 3."»; Mary Koejan, 9."», 19857. $1000. 23; Barbara Uladovich. 88. 19856. $1500. :10. Zopet sprejet: Frank Žetko, 78, 19697, $500. 38. Društvo sv. Alojzija, štev. 123. Ironton, Minn. Pristopil: Mijo Cvetkovieh, 89, 19829, $1000. 29. Društvo sv. Jožefa, štev. 126, New Derry, Pa. Pristopili; Anton Rehar, 86. 19839, $250, 33; Anton Novak, 85. 19*40. $1000. 33; Marv Glas, 88. 19820. $1000. 30. Društvo sv. Alojzija štev. 127. Kenmore, Oregon. Pristopil: John Gruden, 88. 19845, $250, 30, Suspendiran: Fortunat Sever, 86- 19696, $500, 32. Srca Jezusa, štev. 128, New Duluth, Minn. Pristopili: Ana Rožič, 70. 19846. $250. 48: Josip Rožič, 70. 19847 ' j $250. 48. , ! OPOMBA: Polp£ članovega imena navedene številke značjo: prva b*io rojstva, drupa eertifikatno številko, tretja zavarovalno svoto, četrta razred. J. Pishler, g\. tajnik. Dopis Brownfield, Pa. , Naznaniti moram rojakom pre-žalostno vest. da je bil dne 4. t. m. j zjutraj ubit Jožef Skri. ko je šel na delo v rudnik. Bil je na mestu mrtev. Donni je bil iz Vel. Ločni-k a, 1'ara Škoeijan pri Turjaku. Poznan j'.* bil v Minnesoti, kjet i zapnšča orata Franka, ter v Moid-tani, kjer zapušča brata Janeza. v Cleveiandu pa zapušča bratranca 1). Tomažbna. P>il je e.lan dni-^tva sv. Rolca št. 5;"> JSIvJ. v Cnionfownu. Pi«., katero društvo j f sprenilo večnemu poi'if-1% ii. H rat oni in «nmdnifvom moje sežalje. S pozdravom Frank Jaiv, Box 14, Brownfield, Pa. Naznanilo Članom društva sv. Andreja št. 84 JSKJ. v Trinidadu. Colo., se tem potom nt znanja, da se je na zndnji seji sklenilo opomniti vs.^ člane, s-padajot-e v to društvo, da naj plačajo zaostali aseMueiit ka-korhitro moproče. Kdor upa ne v pošte v a, bo njegova krivda, ako bo suspendiran. Tem potom tudi opozarjam so-brata Franka Kreka v Ratonu, N. Mex., ako ima kaj denarja od taiu nahajajočih se članov, naj blagovoli name po-lati, da mi je »no^o-če knjige v redu držati, da ne kakšne sitnosti. Na to naj se vsakdo ozira. S so-bratskim pozdravom John Perušek. tajnik. P. . srptembra. . i Neko poročilo iz Amsterdama na Daily Express pravi, da j«* zaroKa sestre luksfubarške vojvodinje 7 i bavarskim prestolonaslednikom i princem Ruprehtom po celi dt-že-; li povzročila veliko nezadovoljnost, kajti Luksenburžani .sovra-žnjo Nemce. Tudi pol tuni krogi ' i so zelo razburjeni, ker je nek višji uradnik rekel, da je to o>ebna zadeva in rla nima ni kakega opra-! vila s politiko. j Ta izjava je imela za povod par-ilamentamo opozieijo, ki je na/na-j nila int«jrpelac jo zaradi neprp-islaneir.1 kršenja luksenhurške nev-itralnosti od strani Nem ** i je in vlada je odstopila. kr» je zbornica potrdila interpelacijo s 2G. glasovi proti 24. Luksenburški narod pravi, da , mora velika vojvodinja prej>ove-dali poroko svoje >e^tre Anton je z možem. «i znan pod imenom "rabelj Luksenburga"'. Kajti to se pravi nrotlati deželo Nemeiji v : času. ko j*» v^lcfl vojaške okupa-j rije brez vsake pomoči. Luk^en-j burški parlament bo pozval veliko j vojvodnjo. rla naj napravi potr^h-I ne korake, da prepreči poroko. . jjr" Umor nemških čet. Amsterdam, Holandsko, 11. septembra. — Soplasno s ''Telegraf*' se je dne 31. avgusta uprl v Kolinu 2f). nemški infantenj^ki polk. Neki očividec izjavlja, da vojaki tega polka nis'o boteli v železniške vozove, v katerih naj ;bi se jih prevedlo na zapadno fronto. Nato se je pozvalo drug polk, a ta ni hotel streljati na svoje tovariše. i Nato se je poverilo nalogo oddelku domače straže, obstoječe iz Ideekov in tekom boja. ki je sledil, j je bilo ubitih 11 dečkov, dočim jih je bilo večje število ranjenih. HT.Ag XAROPA, 12. SKT 1916 Klubni stolec _ Xe sami ob sebi. marveč z vsemi deiiee zmerjaš nas vse, ki se ba-prijetnimi pritiklinami, s katerimi virao tudi s peresom in fantazira-jih jo obdarila priroda, je troje mo kdaj o klubrtih stoleih. Je-li stvorov vedno vzbujalo niojo j>o- da. mi smo li in e v rop at' ki iz lenu-zornosr, osredotočilo moje misili/harjenja. ti bahat- z žulji, ki ti ni-fooiirilo mi fantazijo: visoke po-'^ prinesli dostojanstva človeka, nosne /pno. skalnato morsko na-'am!»«l< dostoj*f»tvo konja, ki zna brezi«, klubni stolec. Ti blaženo brezdelje, ti heroj ! ska zamišljen ost, ko se vdaš vab-j Jji\i ponositosti in se /.b kneš zo tem ii~njat<*iu prijatelju, lei liua v! sebi uuiogo več duše. nego vid Ivo-' ji Mižiiji" skujjaj. Ti vsesvet-' *ka, ptunirjevjdna filozofija. ko j»0'*ivaš v lein prijateljskem, daj o/-eto\skem ubjeiuu, ko čuli-A. Ua-[ ko p« l/i niz .tvojih ramen breme, sive vsakdanjosti in se zopet pre-j v človeka, /avedajočegri se! svoj.- osebnosti, ko ^ i i i>oni!aja fontj.zija in preraja energija! Tre-J Jioii.i bla>eno>(i. ko gledaš v svet' siv,/i modrikasti obbteek svoje ei-' paie in niisiU. da tudi v paradižu it«- more biti mnosrn, mnogo lt pse j Kaj je vi*s budistovski nirvana •proti niivani te?a 1'aseiklj.i živ-' eev. v/eteaa i/, resistni.tui*e živ-j Jje.ija ii iulobuo /.Jeknjenejsa vj konu.Jui, sireUopleči in -globoki' klubni siolei ki je kakci temen' jn nedostoj eii pojav san»i»/i.ve>tno' širi -.redi sob<\ kji* meti pisalno mi/.o, oknom, kttjižnier) in Kaminom ! Že njegova zunanjost je boj ar-j Km i vidim jmhišt.vo. ki ima' neko osebno noto, pohištvo, ki ni' •sumo zu da ne sc-ii*. >pi.> aii ješj na ileli, marveč, tla j«- rabi* kot človek, (»d živali se razlikuješ po s%ojeiu ra/uinu, po oblikovano^! i ! avoj^a not ranjena bistva, po sv«;-j ,;i knJmin. I Aladjai* je lahko eivi-J liziran. i konji i p>i znajo tcžk'*< rakune s kubičiiimi korani, kulturo ima le člov»;k, ki je kultiviran, človek, ki uporablja svojo okolieo v„ t'oml svojejra la^Uiega. relief;«. Kultiviran človek išče po v soil sebe samega, porablja v.v\ Icar ga obdaja, v demokraciji javnega življenja najde fond svojemu li<-n. V svojih -štirih stenah hočem bit/ s:'iti. kar je kros mene. naj mi služi brezpogojno, ie naj delam, moram imeti tudi -asa za misel. Naj li premišljujem la»en. raj imam fantazijo brez udobnosti, naj piši-tn pri iuizi, ki ima prekratko noj»o. ob kadeči se leščerbi. ob ostankih nedostatne večerje' lies so mnov-i \cleumi in ženiji do seyli marmorne dvorec le preko mi/lih man/ard. Pa ji'z ^ nika-j kor ne silim meči veleume, človek biM-em biti. Človek- IV ai i i oče m počiti od dela, užiti remekdelo slovstva, ali pa premisliti karkoli.! uglobiti se v problem, storim toj najraje v udobni legi, ko so vse« mišice razbremenjene in ko me ob-J jame mehko ptniloženo in po »la-J »■•tičnih zmeteh prostrto usnje, ko mi počivajo lakti na ogromnih počivalnikih, ko se glava težko nasloni na blazino in me obdaja vonj opojne e i ga ret e alt dobre ei-r ^are. Tu med pisalno mizo irj knjižnico, kaminom in oknom se. potem pojavi genij. I jaz. ki nikakor nisem gemjaleti, čutim nje-j govo bliž.ino in jamem mwKii o nirvani, •— misliti? Čutitu jo, to ktvnčno sintezo človeškega vbada-nja in brezkončne brezciljnosti. Ta ogromni temni usnati prija-j telj, dragi ta klubni stole**, ima, svojo dušo. mnogo boljšo, neao tisti bližnji, ki ga moramo baje ljubiti. Ta duša jo nekaj či<4o posebnega, samosvojega. Stol Samoživ.i Težko je opisati vso to dušo. —j saj niti človeške duše ne more." opisati, kaj li dušo bitja, ki je takt) prosto našega egoizma, tako odpuščajoče, plemenito, altruisti. -jio in vendar tako človeško! Dr.igi ti lister! Vem. da si zadnjič tožil v narodnogospodarskem pregledu, da yrre vts naš denar v nie, ker si kupujemo drage, ni potrebne predmete v tujini iz same gizdavosti. Vem. da smatraš ta moj slavo.-pev za izrodek fantazije. za lahkoživofct, če ne za po-kvarjenost. Pa kaj. boč^š-ti, da si naročim klubni stolec pri Zadrugij domačih rokodelcev v Temnem lesu. poŠta Višnji vrh nad Bistrico?] Samo enkrat sem to storil in va-j bini te. prijatelj, da prid-š in sedeš v tisti stolne, ki seni »a ta krati dobil. Sedi v njem samo pol ure. pa me bo? rad zapustil in odšel v bližnjo drogerijo, da si kupiš Žganja in drgneš ž njim otrple ude. Pa to je postranska in tvoja zasebna zadeva. Vem dobro, da nisi iz rodu Asra, ki mrjo, če ljubijo, marveč naše gore list. ki 2*.-Liš d u i naj vsakdo dela. kakor slove do-j movine ukaz. Kaj pa ra?iLn;eš pod' "dolom"? Kaj drugega, kot znoj.1 napor, službo s pendjo, iti za brez- ; računati s kubičnimi koreni. ve-Itlobo in semo bai'vo in temo v / okrožen umotve r. Kdor tega ne >.na. živ: karikirano, pretirano v eno ali dingo smer, človek-jje.-lo-[ vek, stvor-nestvor. Odtod toliko i število ljudi, ki soi/.arleti in razža-i Ijeni v lno dušo. kadar razstavi Smrekar kakšno svojih karikatur. Veliko soeiaino zlo je. da nismo I p"emo/aii. To je kardinalna napa-j l JSČ/.Č-A 3Y.XYHERALD ^^ ^JVV- Slika nam kaže v zraku acroplan dočim vid>*-i ua tleh motorno kob>. ;:*/ezano z aeronlanom. T;i kombinacija je amer. iznajdba. laganje jio more do >Ivega. ker si. se že pre^/eč vživel v življenje p 1 naše. v to neekouomsko in br« ciljno razsipavtnje /.ivijenjskih ! energij, ^[orda ti bo daivi mislil' majhna pri:ncra. Pied nekaj leti; si me ebislcal tu in ko si zopet e spustiva v| tek, s kovčegi j o blatu, d,i morda ■ vsa upchr.na, oznojena 111 oš k rop-: Ijfna b' zamudiva vlak in «!;; ti vseeno utrpi.Š škodo.' Naji-1 avtomoijilnega iz v oš-k a — of;, ta [ izdatek, ta pot rata, zadostovala bi tri'Ui; ves čas si med vožnjo iu ; -t vozno ill's:,1 po -seile/u. vstajal. j>o-' gledoval na uro, s,. vniiTičil. vse to'1 — čemu ' Ne bi li ravno tako prišla do cilja, če Li bil v miru užil j kratko udobno vožnjo, ki se ti *a-■ ko redko priliči in ki te 'je fšila'. zamude vlaka ter dnigili občvt-! jingšiii nevšečnosti \*i.!iš. t. s<-n; jzitivnost je živčna, avi'unobili so I pa narejeni, da si prihranimo >"as in da ne pridemo iz fa^one. Tudi delavni čas >i je treixi tako ra::d>* liti. To je življenje kulrusnoiia^ človeka, ki i:-iia lielati iii ztto tudi lenariti, ('as je znanost življenja in klubni stole« njego-. simbol. Tu ležim torej v njfin. }iišim: isvr.jo sinod ko ni po-ilušam. !:ako' j šiva dež ]»o oknih in kako k-oketa' deževnica zunaj nekje po žlebu., Pinija pod oknom, drevo čudnega! lika. se maje v burji. V levem pre-j dalu pisalne mize pet modrih l an-' kovcev. zadnji honorar. Krog tne-! ne modrikasti, vonjavi dim. Tisi-!, na. Vsi pogoji tihe sreče, ravnoj dovolj iloige, da me vsega poživi!1 ravno dovolj kratke, da mi ne postane nadležna Ž njo pa spomini, malenkostni, pa dragoceni. Na eesTi v vrvi ljudi, ko so si vsi tako podobni, sem dam - zagledal žensko, ki je drugačna od njih: vitkosta«o. polnogrudo, visoko. lepo. Prišla je in odšla, a najine o<"-i so srečale v nalpli-J nem, koketnem. kratkem po-gledn. p:i dovolj dolgem, da erpam i/j njega veselja za \es dan. Kakor, vstajenje, kakor združenje dveh čistih duš. ki pokušata veseije živ-' Ijenja v enem samem hiy>u. » V Ijočanf kem De vinu sem nekoi'*! poleti |K>slušal pljusk valov ob' strme bele stene, gledal drzni lok. zgrajen od slovenskih rok. stopil na majhno nizko skalo, malo nad jadransko gladino, baje najljubši! počitek Danteja. Tod najdeš v pria-odi samega sebe. 'IVI sva preživela z ženico medene tedne, go-lobčka v Noetovi barki. Odtod pod Ueko goro. na (!res in Rab, meti Dodule, kjer je genialni Polič iskal leka zl bolno uilaao živ- : Ijeii !•■ in : jer se t;tko p'.meša j i beneška !l it d;. i v a i11 jo povem. Pil je nekdaj bo-| J^ataš. ki je r.-rl i.-.vrše\ d krš an-!;re]»osti. Žejne napajal, : lačne sjiH. goie oblačil, dajal jin sfvo io. toidoto. po.[m !■•>. zdravi-' , la : vse v velikem stila Nekoč pri-' de /euska. izmozgnua, bleda, bn I vrednosti za človeštvo. Ž njo n< t o: rok. kakor oigljiec; uiož-munožj , t i!'i»erkuloz;i si;ši-a. l'--»gati dobrotnik posluša njih bedo. njih suho. monotonno pripovedovanje."' s;,<-utno jim pomaga — podaljšati to Ujiljenje še nekaj ler. dokierj m* bo tuberkulozi! omavila svoje-' 1 •i"; dela. Drugi-* pride k njemu mlad. skrbno oblečen mož. doktor^ Viad :ih Dobja;:ič. avtor /.?iaiiih' d« l. o riMhjo^ro-.poiiarskeg-a zbor-j jnikii. piav:ie tevminologiji--. nekajj i i> j!iJičnih spisov, nnmogratije <>' ! n,»eiona!i/mu ; nagrada Jugosla-i , , .. . ...i | venske akademije, priporočila ministrstva. nadarjen človek, ie brez; iloriar j.i. Zato ne more dosei-i svo- i i jo privatne dfK-enture. nc more i nadaljevati svojih specialnih štu-idij. ne more si počiti, ker ga čisto absorbira delo za kruii. I žena se! mora ž njim vred odpovedati mar-} s-ikateremu komlortu, mora delati ž njim. Kako bi jii.ia ugodil majhen. štiritedenski počitek, kratko potovanje preko Opatije ob Dalmacije. v Črno goro. potem v Tra-pani. <"apri. Naooli. Rim, Firenco | ter nazaj! '1- kron. Veliki dobrotnik, ki si že izdal iniljoue. j pomagaj! Pa je že dobrotnikov ,sluga |m>kazal \-ata temu nesramnemu prosib-n. ki m* pi-osj za p»h!-'p_»ro, marveč za štipendij lenobe. ; Tisti tilistrček. i;i je poprej ]>i-jsano gledal na moj klubni stolec, •katerega pa še niti nimam, je v takf> ozkem duševnem sorodstvu s t«*m izgubljenim mecenom, ki ]»otlpira in s tem daljša trpljenje itiinia pa smisla za uadarjeuega človeka, učenjaka in pisatelja, ki one<-ega poit nczaslužeuo revšči-J no. iščočega malo oddiha za novo,' narodu koristno delo. Soeielogija = ročiIa dunaj-- " '»eiter Zeituuig" članek. k tv -ta posuemljemo. da >e j. • 'i/. v-ii delu oil začetka vojne po-še-foril. l*rouier bankovcev izinaša saiiio v Avstriji 23 milja ril. dese«-;k;-ai :oi!'-.•> nego pred vojno in ra--fd me-a-ea do meseca. Človek bi moial misliti, da bi morali radi t-g;- dejstva avstrijski držav-••■.!:i razbijati glavo, ali niti govora ni o i«-ni. Generali konstatira-i . da "".'oi iovina potrebuje zasi-g:iran;li mej", diplomati ^|>rem-l.jnjo i»er.' ralske odločitve z b*pini' b< - •■>! ii: i. a minister tin a lie beži !: banki in od.reja. naj se natisne ».* ena miljarda bankovcev. Po-prej. je trdil Seydler. da so neizogibno potrebni novi davki v za-goti-vitev oln-estovanja vojnih posojil. Ali kar hkratu ji- pozabil na T" najnujnejšo potrebo, ker •mu je padlo v glavo, da najnujnejša po-t'vba države je. — razdelitev C'c-ške. Za d.ovolitev davkov treba pariateenta. najtioveji najnujnejši j po, i ret i rjr. Sevdlerja pa je parlament napoti. Zato se je morala prva potv-'ba umak-iiti pred dni-, U" in parlament >o odgodili. Kaj bo z davki — +o ne briga se-daj ver dr. Sevdlerja. Minister fi-nane zopet beži k banki in "pmn-pH " nove bankovce. Vse skupno: miljard bankovcev' To vam je sad Sevdierjevogii. sistema! WŠSi AVŠŠ WSŠ Ivšši; KRIŽ. Zložil J. Lavrič. , Tam sredi polja križ stoji in Kristus z nagnjeno glavo razteza roki na obe strani in trosi blagor na zemljo. In rormo cre. betežen na telesu « j ubog in reven, v duši ves bolan, !pa ise pripogne z glavo k lesu in zdrav je, komaj se dotakne ran 1 O. polje, polje, sredi polja križ — ti sveto se mi zdiš ti božja pot tako vse blizu je ob tebi paradi/! jin poln dobrot, Gospod! .. _ Beg generalnega štaba. Ženeva, Švica. fi. septembra. —j i Veliki nemški generalni štab. ki jc bil nastanjen v Spa v Belgiji več kot eno leto in je zavzemal Josein največjih poslopij v mestu :se je v pondeljek preselil. Več sto j častnikov in uslužbencev je nadzorovalo selitev vseh vojaških arhivov, vključno korespondenco in j povelja generala Ludendoffa. pre-i : Stolonaslednika Viljema in [mvar-j skega princa Ruprehta. Treba je bilo dveh posebnih vlakov .da sta mogla odpeljati velikol |nožino listin, ki so bile močno za-' !stražene. Cilj vlaka je neznan. In Hev 'Vheatless Kitchen Are you doin^ yours ? uniTfr i'*^1 »OM iN 1 i O- » ' Ali je vase zdravj I vredno 3 cente? I % zli Va litji K- .. _ Vi i' t . -^HLijI i. - m^rnM Ako trpite na slabih živcih, na fl j tixir-nih all obistnih Imleeinah. na ^ptfl j šni slabosti, nejirebavi. imate slab tefl wipiranje. Rlavobol. ne spite, ako 7}\m jrruj izmučeni vstajate, ako imate t"fl I Nxine v hrbtu, ako je vaša kri nečist^ ; ako imate izpuščaje in mozole na ohrfl i zu. ako izgledate starejši kot sto, teil:^| je r-:is, da začnete uživali juvrrol zdravilo. Pošljite nam pismo z znamko za H eente in s svojim naslovom iu mi vaifl bomo poklali z obratno iiošto, popoln« ma prosto, brez kake obveznosti ol j vaše strani popolno tridnevno zdra\E • ljenje iz tejja. iz čistih, zdravilnih tral j sestavljenega priroiinega zdravila. Naslov : 41'VITO LABORATOR J ! South Hill Braneti 5, PITTSBrRftllB i pa. — - — ---- Skrb za stradajočo mladino. i "Kdiuost".."». junija.t V LjubH Ijani se je ustanovil pod diredsedH ^vmi! ?ospe župan i je r. Ivan .Marija Tok.« j Zdravim samo moške, i I Dr. Koler je najstarejši slovenski ravnik, g|»ecjalist t Pitts- i f burghu in ima kletno isku^njo t zdravljenju moških bolezni. tžastrupljenje krvi zdravi • Z slovitim 00G, ki ga je Iznašel ■ profesor dr. Ehrlich. Ako Imate X izpuščaje In mozole po telesu, m v grlu, ako vam izpadajo lasje, # ves boli t kosteh, pridite in ? bčistil vam bom kri. Nikakor ne t čakajte, kajti ta bolezen se pro- J Vso izločevanje is kanala za X izpuščanje vode zdravim po naj- I novejši metodi in v kolikor mo- | goce kratkem Času. Kadar spo- V znate, da nimate več mo.ške moči • ne Čakajte, temveč pridite in A vrnil v a in bom mo£ko moč. Kilo ozdravim v 30 urah h res I Bolečine v mehurju, od če- T sar prihajajo bolečine v hrbtu S ) Slovenski zdravnik. in križu, palenje pri mokrenju J i In ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo. A \ Revmatizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj, škroflje In druge j kožne bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem w ' Času, da ni treba ležati. • ' Uradne nre: V ponedeljek, sredo In petek od 8. zjutraj do 5. po- A I poVriC. V torek, četrtek iu soboto od 8. zjutraj do 8. zvečer. V n»dte J i !Jc *1o 2. oopoldne. f L Po poŠti ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabite Ime in Številke T | Dr KOLER, 638 PENN AVE I I PITTSBURGH, PA. Vojna divja v Franciji. -» a Ljudje se ne moiejo boriti in obenem obdelovati zemljo. MI JIH MORAMO PREHRANITI! United SUtM Food Administration mag KAftOlHf, 12. SEPT. 1i>18 Slovenske novice Lowber, Pa. Tukaj je umrl stariseui Frank P'liiM-r ltfletni sinček Frank. Greensburg, Pa. Dne 25. avst. sp je ponesrečil rojak Frank knšterSie. Poskušal jel zakuriti, toda, ker ni hotelo goreti, je vze! fH»sodo s petrolej in il» v lijpu. ko je mislil vliti na žrja-vico. m- j*- tekočina vnei* in eks-j lodimht. Vnela se mu je obleka, he* je ItJ! ^ain v stanovanju, je Uo.'-ii v bližnjo hišo. k»er so mu obleko pogasili. Dobil je jia rokah in nogah prerrj hude opekline. Nahaja b njegovi odsotnosti iz Barberton« ga nndomcMnje tu Rev, Mar-( shall iz (ievelanda. Ohio. Kakor se s!i>-i od gotove strani,; dobimo Barbertončanje vendar enkrat svojega duhovnika. Saj je že ča , da se duhovno vodstvo opomni tudi na Barberton ! Joliet, Tli. Rojaka Joe Adle.šič ju Joe Sta-rašinič, ki sta bila pred kratkim operirana, se nahajata tr!o kolo. Po nesieči je sinček padel ■ / voza preblizu napol divjemu konju, ki'mu jt s kopitom zdrobil nego v stopalu. Vsi se nahajajo v bolnišniei sv. Jožeta. | Doma ležita bolni Mrs. Erjavec in Mrs. Dolinšek v Koek.lale, in sieer že dlje časa. j izlet v I a Salle v nedeljo 1. t.i m. i; blagoslovij**nju tamošiije slo-' I venske cerkve se je f.bnescl nad j v.ie pričakovanie sijajno ob naj-, lupšem vremenu. ( de-leo j odšli k vojakom sledeči dovenski i fantje naši* fare sv. Jožefa: :\Iar-(tiri Jakša. Joseph Nemanic in* | William J. Vertin. Dne seijrt. stal , i.dšla L<-<> R. Motes in Louis Pa-j l ian. Vsem junaško srečo in po 'uta g i zdrav povratek meil n« ! I Milwaukee, Wis. ' i t I j Nemila smrt jako pobira naše brate in s stre. Pred kratkim se, ijokopali gdč. Vihar najbolj cve-. ; toe i -.ar«i-ti. 1'red kakimi 1>. meseci >(, pokopali njenega očeta, sedaj pa hčerko. Doma je bila s Sp štajerskega. Dne 26. a v g. so spravili večnemu počitku Anto-ina Fideršek in Luke/a Vitačnik. (Oba sta bila doma s Sp. Štajer-' , skega : Fider.sek je bil nekje od! ; Ptuja. V rt a'" nik pa iz fate Mozirje. Vitačnik -je bil v najlepši 1 * ; i i-osti: poiirala i*a je nesrečna su-ši-a, kot pobere največ mladih Hindi tukaj. — Dne ."». - pt. ,je u- i nirl v okrajni bolnilimei Joe Šar- ;ner. star >5 let, ki je bolehal poldrugo leto na živčni bolezni. Doma je bil iz Šoštanja na 5>p. štajerskem. Bil je član društva Sloga št. 1 JPZS. Pogreb se je vršil v soboto 7. sept. Tukaj zapušča žejno. cnctsra otroka in brata, v starem kraju pa dva otroka. — Dm 1. sept, zjutiaj je umrl v okrajni) I bolnišniei Vid Žele-znik. Bolehal-je oktdi pol leta na ledvicah, dne! |:}. sept- dopoldne. Pokojnik je bil član JSKd.. in sicer nekega društva v Coloradu. V Milwaukee zapušča dve sestri, Mrs Alojzijo l.jtžer in Mr*. Margareto Ritonia. ler dva brata. Frank:: in Johna Železnik. Pokojnik jc bil samet in , doma iz Strmce pri Trebelnern na Dolenjskem. V petek :l(f. avg. ponoči je izgu-! il kf ntroln nad svojim a vtomobilom R. Kranič. pohiratelj pošte star 2<) let. ter je zadeil v dnigi 'avtomobil. I.i ie stal na ovinku 2C\ ceste. Z: lobil jo preccjfnje , pr škod be !t ji glavi, ki pji iviso ne-|varne kakor izjavljajo zdravniki. V soboto .'51. avg. zvečer je nastal pruetep v gostilni Hrvata Štefana Jelič na West Allien. Jelič je hotel miriti in pri tem ga je sa-hodel z nožem Anton Majewski. |Poii<-ija je 'ločinca zaprla. Jelič je bil prepeljan v Trinity bolniŠ-' jnieo. kjer so zdravniki izjavili, da rana ni nevarna. 2. sept. ob is uri zjutraj se mu je razlila kri v notranjosti in je umrl v teku par minut. Star je bil šele let. Ko je kupovala v sredo 4. sept. (Mrs. Man lvančič zelenjavo na tngu. ji je ukradel nepoznan tat torbico, v k;iteii se je nahajalo 60 'dedarjev gotovine, med časom, ko ' je izbirala zelenjavo pri farmerju j Šeržant J. A. Majerov .ski se je novrnil v Milwaukee, potem ko je sliižil 7 in pol meseca ameriški armadi na fcVaneoskem. Ranjen je bil v boju 24. junija ter je izgubil eno roko. Dobil bo umetno rok o ter bo ohdržan v službi do kooea vojne kot nčit< lj m>\ "ne-ev. t * Sheboygan, Wis. Starišem J. Pei-akovič je padla po stopnicah 17 mest-eev sr:il;i hčerka. T^i tem je otroku počila lobanja, ^led česar je umrla :»1. avg. Dopoldne. Andrej Jamnik je bil kaznovan I na $1.00 in s'troske. skupaj na|: $5.46, ker ga je redar nnšei v ne- . del jo 1 s epi. zjutraj na er^ti ter i ni znal sam domu. .. ljouis Skončnik iz Sheboygan a { in ll^nrik Turk iz Milwaukee s^a 1 -v ponedeljek 2. sejn. ob poi dveh zjutraj nagovarjala na cesti žensk, j spol. radi čes^r ju je redar ' | :iireti»-al in prignal pred sodnika. «Sodnik ju je poučil, da ni dovo • 11 jeno nagovarjati nepoenaueaa * ženskega spola na eesti ter ju je * odpustil Inez dr name kazni. i: Calumet, Mich. Na kratek dopust k svejim sla-' rišem na 'i'amaraek No. 5 je prišel dne '!1. avg. stelan Lakucr ml., ki sf nahaja v vojaškem tr.bovišču v Fast Lansiuau. Mieh. Mladenič st dobro ]^Oi'uti in sedaj, ko je deloma radi teme, deloma| pa radi ognja, ki >o g i Nemei <• ■< j prli na "raiderje", je Joe s p:.ri ieer imej nobenih siahib prisledic. ; ;Poroča -tudi. da so vsi drugi tan- ] j rje naše fare, ki se nahajajo v-kompaniji A. bili vsaj ob čisu i njegovega odhoda zdravi ter po- ; vsem zadovoljni, kar je gotovo I vesela novica za njihove tu biva ] joi'e stariše. Zanimivo je znat i. da « j« trajala po: iz stana, od koder je odšel, in to jc nekje blizu 1*11-; r>a. i>a do New Vorka samo 11 dni. med temi dnevi sta tudi všte-^ ta dva dneva, kt s0 jih prebili v Parizu in v pristanišču. Na poti' se niso -estali v 'nobenim nem- i škiin submarinom. Njegov dopust j traja deset dni, nakar se bo ^ rn:>l . v Camp Humphries, v Virginiji.-od koder bo poslan v neko drugo tabor'<če, kjer bo vežbal novince prihodnjega nabora. Misli, da bo ( ostal v te i deželi št it i ali ipet. me- ' seeev, nakar se bo zop«f vrnil nv ] frontji. Meu '■urnimi pozdravi občinstva se je odpel jalo v torek ti. isept. zopet .»0 . ..lume.!skih mladeničev j v Camp Custer. Mich. Med njimi J sr. bili ^lcdeči Slovenci: Aiatthev i Lskovieh iz Swedetouna. John. jštrrk iz 5. ee-te. Jos. Agnicii iz J Yellow Jaeketa. Math. F. K<>psb. iz Tamrraeka in Jos. Horvat i/ jOseerle. Cerkveni pevski zbor je 'podari' svojemu dolgoletnemu ! članu Math. Likoviču vojaški ["safety l-azoi " -/a spomin. | i Rudolf Vertin je odpotoval dn» ' 1. sep!. v St. Paul. Mii-nn.. kj« r j« vsiopil St. Thomas College v trgovski kur?., obenem pa bo prejemal tudi vojaško izobrazbo, ki mu bo mnogo koristila, kadar dovrši svoje študije. Na ipotu ga je i spremljal njegov oče John V.o-t i ■ od Vertin Bros. tvrdke. -j Razvitje službene zastave na-»;solbine Tamarack se je Cvišilo v 1 lifdeljo 1. sep i. popoldne ob veliki udeležbi naroda iz cele okolice. Najti zastavi je 75 zvezd, ki predstav- ti ljajo 75 mladeničev iz tega "lo- p Atšna". id se sedaj nahajajo v ar 11 mad i Stri.-a Sama. v I lavni govor- p nik j? bil okrajni sodnik O'Brien, n Poleg C. & II. godbe so so uclele- s žile slavno>t; tuvli ealumetske do- p mobrambne vojaške organizacije 's i Tudi v cerkvi sv. Ignacija ma: Houghtonu, kjer župniku je naš s rojak Reiv. Dr. A. J. Rezek, je bila s 1. sept. zvečer razvita .službena n zastava s 160 modrimi in dvema 1 zlatima zvezdama. Ti zadnji dve t predstavlja dva mladeniča, ki sta d -žnvovala svoje življenje za hla- 1 gor domovine. Bbig ,-i.ivljaujy so v se vdt kžiii poleg faranov in oko-j liščinili duhovnikov tudi vojaki !č ki se vežbajo v Mieliig;iu <"ollcge;.s of Mines. I] -- 11 Potop U-colna ----s» jT Ameriški, tovorni pamik je poto- 1 pil podmorski čoln. — Boj je fra- s jal 29 minut. — Na podmorskem . čolnu je nastala razstrelba. \ Washington, 1). »10. sept. — Sinoči se je poročalo mornariške-j mu department u. da je ameriški 1 tovorni parink 'Frank II. Buck' | septembra daleč na odprtem mor- ] ju potopil velik nemški podmor-!] ski čoln. Mornariški častniki soji po telefonu sporočili mornariške- ] mu depart men tu tozadevno pripo- < vest kapitana: njegovega ofici- i jelnega poročila pa department še : ni prejel. Po kapha novi izjavi je fajal boj med parnikom in podmorskin) eoinom 2!b minut. Ojia/iti j-- bilo d:1, sta dva strela zadela podmor ski čoln. i Kajiitan poroča o tem sledeče "o. se[»ieiubra smo ob ,š.25 dopoldne pred nami zapazili v razdalji 14 tisoč jardov podmorski čoln. ki je pričel streljati s ti palč 1 nimi topovi. Na ogenj smo odgo-i varjaii s prednjim topom. Opazili smo. da so padali streli zji 400 jar-\ dov prekratko. Naglo smo obrnil' j ladjo proti jioiHnorskemu čolnu m - streljali z zadnjim topom. Zdaj so . padali streli tik podmorskega čol-i na. če gar šrapneli. so se razpočili j tik nas; nekateri drobci so padli j t udi 11a krov nase ladje. Smer smo pogosto premenili in bilo je kaza-110. da uidemo eilju in razdalji podmorskega čolna. Ko pa je podmorski čoln opazil, da sežejo naši streli ravno tako daleč kakor njegovi. se je oddaljil. Do tedaj pa 'se nam je vedno približeval. 1 Predno pa je mogel priti i>, strelne r azdalje. ga je naš 2S. stre! iz zadnjega topa zadel v pre.I nji konec. 29. strel je zadel v prednji konec poveljniškega mo«tiča tik pod vodilo višino. Takoj se je dvignil zadnji konec iz vode. nato pa se je podmorski čoln pogreznil v globočino. Ko jc strel zadel podmorski IčoTn. smo videli velikansko raz-^strelbo in gost dim. ki je zagrnil j podmorski čoln. Prepričan sem. j da smo ga uničili in s * je potopil tlakoj, ko je bil zadet, j Boj je trajal minut. Ostanki ' podmorskega čolna so padli na naš krov in smo jih pobrali. Podmorski čoln je bil :100 čevljev dolg in je bil -tare vrste. Streljal je v salvah; oddal je skupno kakih fiO strelov in ni imel nikake zasta-I ve. *' Diaz se je vrnil. i I __ I Rim, Ital ja, 10. septembra. — Poveljnik italjanskih armad gene-jral Diaz se je zopet povrnil na [bojišče iz Francije, kjer je imel konference s predsednikom Poin-earejem, ministrskim predsednikom « lemeneeauom in zunanjim m uistrom Piehonom; obiskal je tudi zavezniško fronto. Velik poža • v Odesi. Curih, šviea. 10. septembra. — Ruska porodila naznanjaj«*, da je velikanski požar uničil \ Odesi več i lisoč poslopij. Več kol sto ljudij 1 - - pogrešajo. 1 Otroci na Hrvatskem na prehrani j f - i Hrvatska RijeČ od 5. Vil.:" Na n Hrvatkem se nahaja un prehrani I- kakih 20,000 otrok iz Dalmacije, li Istre. Borne in Hercegovine." _ Varčevanje - - poglavitna naloga... Voditelji naše velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi. In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. / . , _ Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. / c V Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja ▼ prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada f S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. ' EVROPA JE IZČRPANA. ' ....... r . 1 , t 1 ? 1 Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. « Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo izprevide li, da bo ta armada ravno ta5ko pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Sudite in kupujte vojno-varčevalne znamke! Sedaj lahko kupi Leta 1923 bo vsaka vsakdo posamezna w. s. s. BUY W. S. S. w. s, s. za nizko ceno: vredna. $4.20 $5.00 Ni dovoli razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. # ^ , Pomagajte sv^fi vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kunuiete vojno-varcevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. ____ MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi PO VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? . * ' ^ Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in znam varčevati jaz ter podpirati vlaido v finančnem ozirn . ^ ^ ' J * *> rfr> r Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGx., — ^ , ^ , Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo nail fantje na fronti? ~ w ^ 3 " ^ Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de§ bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnostL . ^ — Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. n CLAS LABODA. 12. SEPT. 1918 t SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA U«ti (WTli«na 4m 16. it|UU ^SBkiJ&Sr liakarporinaa 22. aprila 1909 i»oS__t drbviPm Sedež: Johnstown, Pa« ] SLAVNI URADNIMI l I rrvdMdmlk: IT Alf PROSTOR, 1066 Norwood CtofMul, Oih. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Bok 118. WMt Nowtas. Wm, ClmvuJ tajnik: BLAŽ NOVAK. <&4 Main St., Joiinatown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČlC, 634 Main 8L. Johnstown Pa. j A Poaa. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Coneman^, Flu i : JOSIP 2ELJL 6602 St Clair At*, Cleveland, Ohio. Faaa. blagajnik: ANTON HOČRVAR, R. F. D. 2. Box 2» Bridgeport Okla HADXOKN1 ODBOBf I ri>(M«nill nadaor. odbora: JOSIP PEH'ERNBL, Box 96, WIDmI, PL 1 nadzornik: NIKOLAJ rOVSK, 1128 Fahynn i n6—t. pnMIjatl Vaa doplaa naravnost na glavaego tajnika ln nikogar dragega. Denar Kaj se poilje edino potom Poitnlh, Expn»anlh ali Bančnih denarnih aakarale, nikakor pa ne ootom privatnih Wot. Nakaanloe naj m , naslovija>i: Blaž Novak. Tittle Trust & Gnaranteo Co.. In tako na«'.ov-IJene puAUJaJo k meneCoLui poročilom na naslov gl. tajnla. V alneajn, da opazijo društveni tajniki pri poroCLllh glavnega tajnika kak« pomanjkljtvoatl, naj to oemodoma oamanljo urad O gltf—gi I tajnika. da ee v prihodnje popravi Magdalen ina kita j Francoski spisal JEAN RAMEAU. •„0 (Nadalje vanje.) — Prijatelj, ti r. bra iit hvaležna beseda ve«'* zaleže kot vsako planilo. Vrjemi »ni. iia se mi ljudje, ki mi ponujajo denar, ni«"kaj ne .lopadrjo. Denar -e da mazani ali zdravniku, -laz se pa smatram za nekaj viPjega. S,»ii!>-i' twi! ne zahteva o.I nobenega človeka pla-rila čeravno razsvetljuje zemljo. Tako jr Ronraitras vedno govoril. — Francozom je povedal ta sKiv.'k v špinsk^ni Spanecm pa v francoskem jeziku, da je bilo bolj imenitno. Krnile MontiruIMo m je vratarja spoštljivo gledal. — Ta je ho' oil nekaj «'a>a >enitertja po sobi. -lednjič je pa obstal pred fantom m prekrižal roke na pr»ih. — O tvoji bolezn. sem premišljeval — je rekel slednjič — ter končno izprevidel, kaj ti je pravzaprav. Krnile pa je debelo gledal Da. ja/ poznam tvoj" bolezen je r?kel. — Moj ubogi pr jatel.i, ti si ze'o bolan. — Bolnik >e je .stresel in blede ustnice so se mu napol odprle. — Da. to sem (Milil — Človek, ki mi j ■ "napravil** bolezen, je dobro napravil. >veti Oče nebeški, upam. da imaš peklo za lake jjudi. To je bila vodu na R«mniij»asov mlin. — Fant torej še vedno iniili. d.i je zacopran toda glavna stvar je, koga dolži. rov ■ i mi. ali - videl bradato Pouton.io v Argelezu? — Ali si vidi-l »leaneMo llirii oven ! In zalem mu je našteval po vrsti vse /i pske in im>/ke. • » iaterih so pripovedovali ljudje, da so z vragom v j-ve/.i. Eniiie v» pa ni ganil. Sled»i j i - - je p;j rekel Roumigas: Slišni sem. d.i hoče tihotapce Laroque napraviti vel .k o zalogo tobaka. Naj jo le ir».pravi satan zalogo, ee je hoče; — je vzkliknil Eiu>'e jezno. —- PrefekJ naj postane ee ho«"»» 1 Aha ! Lanxpui sodi — je pomislil Roumigas in je vedel vse. Da. prefekt lahko postane, ee hoče. — O moj Bog. kaj bi dal, ee bi mi kdo potrdil mojo slutnjo! Ni govoril do konca, toda njegov črne oči so mu čudno bleščale iz koačenegn obraza. Tedaj je pa odprl vračar omaro, vzel je i■/. nje steklenico vode. jo parkrat prekrižal ter jo pomolil fantu pred oči. Opazuj 1.1 steklenico — je rekel z ukazajočim glasom. — O-pazi.j jo in ^e ne gair in ne govori. — Potem pa povej, če se ti ne »di, da vidiš v v<»di nt k obraz. Krnile je sedel na stol, stegnil svoj dolgi vrat in začel buljiti v steklenico. Kouniig.is je iinc' svoje siv«- oči neprestano vprte vanj. — Kma-1" JC pa vidri k;Ao .»«■ l»olnik vzdrgetal in zač< I loviti sapo. Da. - o j' je v /.kliknil Silverov brat. — o ti prekleti morile.*! Koiimigis je i/iil iz vodo iz sieklciiice, jo parkrat prekrižal ter jo pnsiavil nazaj \ nnam Zatem je prijel bolnikovo roko. ki je bila mrzla kot le i Prij itelj i > r«*kel /a1 eni mirno. — ;:li sedaj veš. zakaj em te kloni'.' Vi.'«*l sem da \eliko trpiš in sem ti hf»tel pomagali. Nikir ne obupaj.Krnile. -Mogo«'-en sovražnik te zalezuje. — Vnel se bo boj m živ'jen e in smrt med njim in med teboj. Kden bo moral pod leči. — Dosedaj si bil li sptwiaj, toda v par dneh lahko zo-pej opomore;. da/. bom povedal, kaj-ti je treba napraviti. .Jetični ga j.» poslušal z odprtimi ustmt. — Dan.s opolnoti - je začet govoriti Roumigas — pojdi v vrt svojega sovražnika. ka1er«ga -><» li pokazali duhovi. — Iz njegovega vrta vzemi zeli:.i« » glavo ter j" nesi domov in obesi v kamin. Če ii je namenjeno zthavje. bo zelnata glava k malo ovenela in Ivoj nas irotnik bo ovcuel žnjo vred. ("e bo pa ostala zelnata glava sveža in zelena, b » sta! tvoj nasprotnik pri življenju. Predno bodo minili trije dnevi, bo tvoj nasprotnik prisiljen priti k tebi. V" tvojem stanov ■inju bo in ti bo s rkaj ponudil, morda j'd. monfe pijačo ali kaj d »t«?ega. S sredstvom ki ti ga bo ponudil, bo hotel poslabšati tvoje stanje. To bo od ot ilen boj, katerega boš moral pa ti izvojevati. Hog naj t; bo ne strani \ oni usodepolni uri.! Boe naj li da moč. premagati -ovratnika in se maščevati nad njim. 1'soda, bodi tako »iobrotljiva. da ho umrl on namesto tebe. Po teh besed p h j* I{oumigas nekaj molil in stisnil Kmiut roko rekoč; — Prijatelj ni".i. nebo naj te Čuva. da ne boš nikomur črlinil p»ti bes-d e« o tem. kar sva se sedaj pogovarjala. Če boš pred tremi dnevi izpregovoril kako besedo o tem. bo vse izgubljeno, in če boš |W)teiu kaj cmeoil, te bo tvoj sovražnik že iz groba zasledoval ter te uničil. Pozdravljen. Bog naj ti bo na strani I j Krnile Montguilhelm se je zamišljen odpravil pod cvetočimi ja- « b'anami proti domu. ^ Vračar je pa stopil takoj v kuhinjo in rekel Hillouni: ■ — Ta fant me vznemirja. — Zdi se mi, da ima neko nalezljivo i bolezen in vsled tega ti prepovem obiskati ga. — Tudi tvoja hči ne ; sine k njemu. — Zapomni si. — Najmanj teden dni ne smeš iti k ; njemu. Nato se je vrnil v svojo sobo. — Hm, — je 7;*čel premislevati. — Slabo se bo godilo onemu, ki bo prišel k njemu. Emilu "e je zdeio. da je videl v steklenici obrazne poteze tihotapca I^arorpia. — Le, čakaj, le čakaj. — On je, on je 1 Tihotapec je bil pri ljudeh zelo malo priljubljen. — Sovražili so ga /astran dveh sUari: prvič zato. ker je bil tako grd kot hudoba in av) vršil nad vse lepo ve J 'selo in v najlepšem redu. i j Krščeni so bili v cerkvi sv. Vida! j v nedeljo 1. sept.: Filip Kastelic,■ Rudolf Sever, Jerea Kačar, Angela Štimee, Olga Greben«* in Zolija' Kocjaneič. j Zdravstveno ».tanje v tej župniji' že ni bilo dokaj let tako dobro/ kakor je zadnjih pet mesecev. Š poučevanjem v šoli pri župniji sv. Vida se je pričelo v pon-dcijek 9. sept. J Sv. birma je prav določno prestavljena na •'». november. i Iz Collinwooda. Na Calvary pokopališče smo' spremili v torek :{. sept. Franka[ Trankar iz 14904 Syhia Ave. Po 1 ratki in mučni bolezaii je v cvetu* svojega življenja, v 19. letu, za-' spal v Cospodu v Lakeside bolnišnici 2. sept. liil je iLsliLŽben pri banki Clevpland TriLst Co. kot klerk. Ko so ga staiiiši .spremljali v bolnišnico, so roparji vdrli v stanovanje ter odnesli vrednosti *t2j0 v denarju in zlatnini. Žalujočim starišem, bratu in sestri ter sorodnikom in prijateljem družine Vrankar naše najtoplejše so-ž«i4je, tebi, Frank, pa večni mir in pokoj in večna luč naj ti sveti! Frank Naužil, star 7 let. iz 9715 Pcnison Ave., je bil podrt, od avtomobila na tla, ko jc križal cesto Voznik avtomobila dr. Gordon jc dečka odpeljal v bolnišnico, toda je spotoma umrl. Dne 24. avg. je bil kivem v cerkvi Marije Vnobovzete Pr. Ogrni;'-dne 2-5. avg. Izidor Kacin, Viljem' Pečjak in Ivana Kastelc; dne iti. 1 a\ g. Krna Marija Kristančič; dne L sept. Mildred Dorothy Stri mac. 1 Angela Josephine Lipar. Katarina1 Parna in Ana Skulj. |] Prvo sv. obhajilo se jc vršilo v naši cerkvi v nedeljo 1. sept. Pri- ] stopijo je prvič k mizi Gospodovi 245 otrok, to je 110 dečkov in 135 < deklic t Naši strežniki-so imeli krasni I zabavni piknik na Labor Day tu- Kam se boste obrnili, j kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo Izjavo ali razne droge j dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na i sodni ji. pri mirovnem sodniku aH drugod? Ako hoC-ete pravilno iz- 3 ; povedati ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega In 1 angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu redno na H ANTON ZBaŠNIN, 1 [ JAVNI NOTAR IN TOLMAČ j Mha 113 Bakewell Bldg., Cor. Diamond and Grant Sta, 1 l (naproti Court Housa) PITTSBURGH, PA. ^ ► Telefon urada: Court 3439, Telefon na domu: Fisk 1031 J. H ^mmmmmmmmmm«MMMMMOMM»MMMMM»»1 kaj v donia<"i šoli in potem pa v Kuelid Beach. To veselje in zaba- < vo jim rje preskrbel domači g. žup-J ni k Vsi strežniki so bili deležni, i izvzeniši Karol Uraokar. ki it rav-' ■ no ta dan žaloval po ]>okojneni ] bratu. K. Znparivič nc jc tudi mu-\ d jI po nekem drugem opravku, ; zato pa mu ie bilo žal. :l-i ni bil v( naši veseli družbi. V poudeljek 9. sept. se je opra-I vilic peta >v. maša z leviti za pokojnega Andreja Smrekarja. nekdanjega župnika cerkve Marije Vnebovzete. Dne 9. sent, je bila Tileiniea njegove smrti. Bog mu daj veeiii mir in pokoj; šola se je .pričela tudi pri nas v torek 10. soi.t. peto sv. mašo zr. šolarje nb 9. uri dop. i Iz Newburgha. Prvo sv. obhajilo smo imeli v naši cerkvi sv. Lovrem-a v nedeljo 1. sopt. 17 deklic in 1"» dei-knv jc ]»rvič pristopilo k mizi (jo.spodovi. \ si >o >c lepo vedli, dasi so bili vsi iz daijnib krajev, kot Randall Bedford in Brooklyn. Pri 1 '.arbičevi družini v Rose-woodn se j«.* oglasila Rojenica ter ji pustila hčerko Kristino. V nedeljo L sept. je zaspala za večno soproga Antona Skebe. Antonija. Pogreb se je vršil 'J s.»ipt Naša b pol 11. začne drugi oddelek o-i 1rok in je v šoli do L Ob 1. je tro-pet prvi oddelek nazaj in je v šoli, do pol 4. Ob pol 4. pa pridejo! drugi ter ostanejo do šestih pri-j bližno. Na ta način sta v resnici j d\n "silita" na en dan dodelana! in sicer tako. da niso otroci preveč! prosti tet* ne zaidejo predaleč od doma. kal.or se Porodi, ai\0 gredo 'otroci samo pol dne v šolo Pred • a sem pa. je to edini način, po katerem je mogoče preskrbeti za šolanje vseh otrok. Ofok jc precej čez 51 M) prostora pa komaj za 300. Do takrat, da se razmere malo :»o-I pravijo, da bu mogoče delati kaj '•bomo morali storiti tako, kakor nam je mogoče. Samo potrpljenja < je treba in vse se bo uredilo tako, -da bo prav. Kakor se sedaj kaže, bomo tudi mi imeli kmalu nekaj več dijakov v višjih šolah. To je prav. Pred. kratkim smo dobili pismo od vlade. v katerem zelo priporoča višje šole. ker. kakor pravi predsednik, I Wilson ho višje šolanih ljudi zelo ! primanjkovalo po vojni. Zato pa stariši. ki želite vašim otrokom) (boljšo bodočnost, pošljite sinove in hčere, kolikor mogoče, v višje 5«de. da imajo potem pot odprto do boljšega življenja, kakor pa ravno najtežjega. Slovenci smo (delali do sedaj najtežja dela. Tega se nam, s,-veda, ni treba sramovati, to kaže, da smo zmozni in | trdni narod. Delo. tudi če je še 'tako težko, nikdar ni poniževalno. J Žuljava in trda roka je vredna spoštovanja. Vendar pa je dobro, da je nekaj naših ljudi zmožnih za kaj drugega, kaj važnejšega. Tuka,;, kjer vladajo ljudje za ljudi. moramo tudi Slovenci piiti do stopnje, da bomo imeli ljudi sposobne za taka mesta. LISTNICA. UREDNIŠTVA. Marija Vučkovič, ki se" nahaja nekje v Farrelln. Pa., naj se javi našemu uredništvu, ker imamo z_a njo c-cto važno poročilo oil njene*ra jbra.ta Petra Ovozdiča. ki se naha-! ja \ italjanskein ujetništvu. Ako j bi slučajno sama ne brala, prosi-| ino rojake, da jo opc.zore na te : vi stice. j Naročnik, Aliquippa, Pa. — I Pod .Jugoslavijo bodo s-padt le naslednje dežele: Cela Kranjska, ( lOiiška, južni del Koroške in Štajerske ter Mediiuirje. Jugoslovani I s<-> SUkvcuci, Hrvatje. Srbi in Bol-jgtui; severni Slovani pa: Fin