Leto IX, it. 253 Cena 2 Din Uredništvo i M«M)ana, Kjiatkrra ulica iter. 5/L TaEfrm it. so7» tn «804, ponoči tudi it. «034. ■aknplml se m vražaja. Dnevnik lana It n.lu • Praha tiato 74.1*0. WlM.Hr. nu«!. Ljubljana, 26. oktobra. Jutri že bo narodna Ljubljana proslavila desetletnico naše svobode. 10 let! Kako kratka doba, ko se oziramo nazaj, kako da.ga za vse one, ki so v njej res delali in trpeli! Skromna bo ta naša proslava, skromnejša nego zaslu2i dogodek, čigar doživetje pred 10 leti je bilo za nas nepopisna sreča. Biti mora skromna, ker časi niso primerni za hrupno slavje in nam temne senče splošnih razmer v naši državi in groznih dogodkov komaj preteklih mesecev grenijo radost. S tem pa ni rečeno, da naš spomin na prelepe dneve naše osvoboditve ne bo prav tako iskren in topel, kakor če bi se obenem raz vi j zunanji blesk glasnih proslav. Zatisniti oči pred nemilo sedanjostjo in vzbuditi si potek onih svetih in svetlih dni, je slast in uživanje prve naše generacije, ki ie po tisoč letih videla zopet vzhajati solnce nad svobodno našo domovino. Da, bilo je lepo tiste dni. Spomin nanje nam daje moči, da preko sedanjosti upamo na boljšo prihodnost. Ali smo teh 10 let storili svojo dolžnost. to vprašanje se nam bo odpiralo. Odgovorni morejo biti različni za razno, toda v tem smo si složni: ni nam in ni nam nikdar bilo žal, da je tako prišlo leta 1918., in zazebe nas že samo pri misli, da bi moglo biti takrat tudi drugače, ali pa, da bi zopet kdaj moglo biti drugače. Kdor lista po memoarjih svetovne vojne, mu potrjujejo, kako lahko bi bilo ostalo pri starem, ko bi se bi] tuji val. ki je že prekoračil Dravo, razvil preko Karavank. Prav tako nas ogorčuie samo omenek zločinske parole o amputaciji. Nerazdružno je edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov v Jugoslovenstvu. Tudi v tem oziru ni nobenega umika in silno razburjenje v najširših narodnih slojih, ko se je culo o amputaciji, je potrdilo, da narod to edinstvo hoče. Narod je pripravljen tudi trpeti in potrpeti, a živi čut pravice mu govori, da morajo, če je treba za skupnost žrtvovati, to storiti vsi enakomerno. Edinstvo brez enakopravnosti in popolne vzajemnosti je maska hegemonije. Desetletnica nas je našla v borbi za pravo edinstvo. V onih lepih dneh leta 1918. smo mislili, da je tako samo po sebi razumljivo. Zato je sedaj boj tako ogorčen. Vendar je naša vest čista, kajti nismo se izneverili idealom 29. oktobra 1918. Klerikalni tisk se pritožuje, da smo odbili ponudbo, da bi z SLS skupaj proslavili desetletnico. Nebratsko obnašanje SLS pred vojno in med vojno smo ji iz višjih ozirov ob osvobojenju odpustili. A čim in kadarkoli je ta stranka prišla do moči, je obnovila nebratsko stališče. V nestrpnosti je SLS kakor obsedena. Slovencev, ki bodo mis ili s svojo glavo, bo vedno dovolj. Narod, ki je dal Trubarja, Prešerna, Cankarja, se ne bo odrek&l svobodi duha, čeprav bo vesoljni klerikalizem sipal proklet-stvo nad naprednimi strankami in časopisi. «Mi in samo mi» — to geslo, ki navdaja netolerantno škofovsko stranko, se držati ne da. Kljub temu je tik pred desetletnico zadonela iz vrst SLS parola gospodarskega bojkota. Kdor je bil druge politične stranke, ga je oblastni odbor odslovil kakor steklo žival. Mi vemo, da nismo večina, a manjšina smo take vrste, da more preko nas hoteti samo oni. ki so mu interesi SLS več od interesov Slovenije in njenega ljudstva. Ta politika ubijanja, uničevanja, zlorabe javnih sredstev, najbolj pa vere in cerkve za stranko, je pred vojno izkopala globok jarek med nami. Tik pred desetletnico je SLS uspelo obnoviti ta jarek in ga napolniti s še bolj odvratnimi sredstvi. Takih «bratov>, ki odslavljajo delavce, ker so čitali «Do-movi.no», ki uničujejo kmečko rodbino, če ni v župnišču dobro zapisana, ki so vrgli na ulico inteligenta in cestarja, ker ni poljubil biča, takih «bratov» nas Bog varuj! In ko se je v Beogradu na široki fronti Ln z nado na uspeh začela odločilna borba za enakopravnost in je v to svrho uspelo pokopati nado hegemonistov, to je stari spor med SDS in HSS, tedaj je izdajniška SLS za skledo leče priskočila na pomoč oni ideologiji, ki je v stanju razrušiti, kar se je ustvarilo leta 1918. Ta skleda leče je obstojala v pooblastilu za SLS. da ubija tiste, s katerimi sedaj hinavsko trdi, da bi rada skupaj sedela ob 10 letnici svobode. Na dan, ko mora govoriti srce. tolike «elastičnosti» mi ne zmoremo... i Subotica noče dati denarja v Beograd Subotica. 26. oktobra. 5. Po zakonu o državni Hipotekami banki, so dolžna mesta in mestne občine, da položijo gotovino svojih sirotinskih skladov v državno Hipote-karno banko v Beogradu. Občinski svet v Subotici pa je odklonil tozadevno zahtevo Hipotekarne banke, vsled česar se pričakuje, da bo došlo do zanimivega procesa med občino m Hipotekamo banko y Beogradu- V Beogradu zopet napovedujejo važne spremembe Nadaljevanje Savčičeve akcije. - Dolga konferenca s Stanojevičem. - Obča kritika Koroščevega režima. -Vukičevič zahteva prestop klerikalcev v radikale Beograd, 26. oktobra p. Politična situacija v Beooradu obeležuje naraščajočo ner-voznost v vseh političnih krogih. Vse govori, da je pričakovati prihodnje dni važnih dogodkov. Politični; preroki napovedujejo Skorajšnje spremembe, kojih obrisov pa še ni videti. V presojanju situacije soglašajo sicer vsi politični krogi v tem, da sedanji režim dr. Korošca ne le ra; dorasel težkim nalogam sedanjosti, marveč da je situacijo s svojim ponesrečenim nastopom samo poslabšal ter čutijo neobhodno potrebo sposobnejše vlade, ne morejo pa najti poti, ki bo dovedla do tega. V svoji strankarski ozkosrčnosti in hegemonistični slepoti še vedno ne uvidijo upravičenosti in umestnosti zahtev KDK po najprimitivnejših reparacijah, marveč si kljub dosedanjim izkušnjam še vedno prizadevajo spraviti z obljubami in grožnjami KDK na kolena in jo prisiliti, da se zadovolji s tem, kar bi ji prostovoljno ponudila. V tej splošni nesigurnosti posvečajo beograjski krogi največjo pozornost akciji g. Miloša Savčiča, od katere pričakujejo, da bo ustvarila jasnejšo situacijo. V tej akciji je zavladal zadnje dni zastoj, ki ga je prekinil današnji ponovni sestanek med Aco Stanojevičem in Milošem Savčičem. Sestala sta se dopoldne na stanovanju Ace Stanojeviča ter imela skoraz 3 ure trajajočo konferenco. Zatrjevalo se je, da bo g. Sta,nojev,ič daj danes Savčiču definitiven odgovor glede stališča radikaiske stranke. Zato so se tudu že širile vesti, da bosta gg. Stanojevič in Savčič popoldne sprejeta v skupni avdijenci. ki naj prinese odločitev. To pa se ni zgodilo. G Savčič je novinarjem izjavil, da od g. Stanojeviča še ni do-btj definitivnega odgovora ter da se bo ponovno sestal tudi še z g. Ljubo Davidovičem. Jutri dopoldne se sestanejo k skupni konferenci davidovičevskj poslanski klub, širši glavni odbor ter centralna odbora za Beograd in Zagreb V demokratskih krogih zatriu.ie;o, da bo Davidov;č v svojem poročilu o notranje političnem položaju na-glasil željo in pripravljenost demokratske stranke za sporazum sporazum s KDK ter ji stavil tudi konkretne predloge, ki naj bi tvorili osnovo nidaljnjih pogajanj. Te veTziJe, ki se širijo že par tranke v Narodni skup* ščini f bičevie pravi, da je vseeno, kako stališče zavzamejo: «Ako ne odidejo iz Na* rodne skupo .ne, nam vse drugo ne pomeni nič. Kar se tiče zemljoradnikov, so oni napravili vsekako poaiTeško, ker so ostali v NaTodni skupščini, ker je ta .nova po* litika ala brez rezultata. S to svojo po* greško so zemljoradni-. izgubili tudi po* slednje Hrvate, ki so jih imeli Dalmaciji, prav tako pa so se vznemirili tudi bosan* ski ont>i kjer je bik zemljoradniška poli* tika najjačja. Dalje je Pribičevič izjavil: ^Vprašanje posojila uprave državnih monopolov s švedsko*araeriško skupino, je naravno iz* zvalo zelo velik interes. Pred vsem je jas* na stvar, da hoče vladna politika to prili« ko porabiti za to, da si natrpa žepe z mi* lijoni. Vem, da je beograjskim oblastnežem dogorelo do nohtov in da so državne bla» gajne prazne. Toda to še ne opravičuje, da se naši državni monopoli izročajo v roke tujim kapitalistom. Ob tej priliki sporoča* mo švedsko*ameriški skupini, da tega po* sojila nikdar ne bomo priznali n da je eden naših glavnih pogojev za konsolidacijo dr* žave razveljavljen je vseh posoiil. ki jih je sklenila vlada četvorne koalicije Mi tega posojila ne priznavamo za državno poso* jilo, nego ga smatramo za posojilo dana* šnjemu režimu za finasrranje boja s pre* čanskimi kraji in še posebej s Hrvati. Zato naj si inozemski kapitalisti zapomnijo, da jim ne bomo vrnili niti pare, kadar pride* mo v položaj, da bo naša beseda mero* dajna». Težki pogoji za monopolsko posojilo Pogoji so le navidezno ugodni, v resnici pa bodo obresti znašale 10 odst. Beograd, 26. okt. p.: Danes se doznava nekoliko več podrobnosti o posojilu, ki ga ie zaključila uprava monopola s švedsko-ameriškim vžigalčnim trustom. odnosno z njeno finančno družbo Svedish American Ifcvestiment Corporation. Posojilo je bilo sklenjeno pod izt&dno težkimi pogoji v višini 22 milijonov dolarjev (1.25 milijarde Din) z obrestno mero 6.25% in po tečaju 90% nominalne vrednosti. Ker bomo torej za dejansko emitiranih 90 dolarjev plačevali 6.25% obresti in ker bo izplačilni tečaj po odbitku stroškov znašal še mani kakor 90 dolarjev za 100 dolarjev nomina-Ia, bo znašala obrestna mera z>a sprejeti denar v resnici preko 7%. Posojilo se ima amortizirati v 30 letih. Če to posojilo ne bi bilo v zvezi z ugodnostmi, ki jih dobi švedsko - ameriški vžigalični trust glede na produkcijo, in prodajo vžigalic v naši državi, bi bila taka obrestna mera prilično ugodna. Ker pa dobi trust izključno pravico produkcije in prod a ie vžigalic v naši državi, nas bo to posojilo v resnici stalo najmanj 10%. Zaenkrat še ni znano, v koliko bo spremenjeno razmerje med monopolno takso na vžigalice, zaslužkom tvornic in zaslužkom vele- fn nralo-trgovine. Doslej.Je znašala monopolna taksa na škatljioo vžigalic 70 par. 5 par pri škatljic je zaslužil maloprodajalec. 2 pari veleprndajalec. dočim je znašala tvorniška cena 22 par. Vsekakor bo ukinjen sistem velikoprodajalcev vžigalic, katerih ie dane« v naši državi 50. ker bo vsa veleprodaja prišla v roke trusta. Ker zaslužka maloprodaje nikakor ni mogoče zmanjšati, saj je že danes minimalen, bo znašala prodajna cena vžigalic od strani strusta — če se ne bo- povečala prodajna cena na drobno — 25 par, odnosno r monopolno takso 95 par za škatljico. Švedsko - ameriški vžigalični trust bo na i>odIagi produkcijskega monopola gotovo racionaliziral produkcijo . v naši dTžavi tako, da bodo produkcijski stroški padli na kakih 10 par pri škatlnci Zaslužil bo torej najmanj 15 par pri škat-Ijici, kar j>omeni pri konzumu 200 milijonov škatljic v naši državi siguren zaslužek 30 milijonov dinarjev letno. Ker bo naša država plačevala za obresti od tega posojila na leto 78 milijonov dinarjev in ker bo švedsko - ameriški vžigalični trust poleg tega še zaslužil svojih 30 miliionov dinarjev pri prodaji vžigalic, je vsakomur jasno, da znaša za naše narodno 'gospodarstvo obrestna mera za to posojilo gotovo nad Vlada toži Radičevo vdovo Zagreb, 26. oktobra, n. Danes je vdova pokojnega Stjepana Radiča prejela štiri tožbe od tukajšniega državnega pravdnjštva in to zaradi klevete po paragrafu 52 tiskovnega zakona, V tožbah se navaja, da so vložene na podlagi sklepa ministrskega sveta in na zahtevo ministrskega predsednika dr. Korošca in to eno zaradi razžaljeni ministra dvora Dragomira Jankiviča druge tri pa zaradi razžalj**nja članov v'a-de. Tožba pravi, da se ie gospa D-di-čeva pregreši'a s svojim pismom Društvu narodov, v katerem je zahtevala, naj Društvo narodov kontrolira preiskavo in proces proti morilcem v. Narodni skupščini. ..-■•:. Strahovita železniška nesreča v Romuniji Doslej je 30 mrtvili in 50 težko ranjenih Ekspresni vlak je trčil v brzovlak. — Vsi vagoni v plamenih. Nesrečo je zakrivil kretničar Nesrečo je povzročil kretničar, Tel fe pustil ekspresni vlak po istem tiru, po katerem je prihajal z nasprotne strani brzovlak. Po strahoviti nesreči so vsi uslužbenci postaje pobegnili. Škodo cenijo na 12 milijonov lejev. Prva pomoč je prišla s postaje Kra-jova, kamor je neki potnik, ki je slučajno znal brzojaviti, sporočil o težki nesreči. V Krajovu 50 takoj aranžirali pomožni brzovlak in pripeljali na kraj nesreče zdravnike z vsem potrebnim osobjeim. Vsi ranjenci so bili prepeljani v bolnico v Krajovu. Bukarešta, 26. oktobra p. V minuli noči se je pripetila v Mižim mesta Rec-ca, ki leži 8 km od postaje Slatina, najtežja m najstrahovitejša železniška nesreča, kar jih doslej pomnijo v Romuniji. ' Simpion-ekspress, ki odhaja iz Bukarešte, je trčil z največjo hitrostjo v brzovlak, ki je prihajal iz nasprotne strani od postaje Sibinija. Udarec je bil strahovit. Nesrečo ie povečala okol-nost, da so se po udarcu vneli vsi vagoni. Kraj nesreče in pogorišče je nudilo tako strahotne prizore, da se sploh ni moglo pričeti z reševalnim delom pred zoro. Do sedaj so potegnili Izpod ruševin 30 mrtvih, ranjenih pa ie nad 50 oseb. Večinoma so dobili tako težke poškodbe, da zdravniki nimajo upanja, da jih ohranijo pri življenju Imena potnikov v spalnih vozovih simplon-ekspresa so znana. Med ponesrečenci je francoski novinar urednik »Echo de Pariš« po imenu La Coste. Še ena železniška nesreča Sremska Mltrovica, 26. oktobra č. Danes s« je pripecila v bliž-ni Sremsfce Mitmovice težka železniška nesreča. Na nekem prehodu je čuvaj pozabil spustita pred prihodom vlaka zapormce. Med tem pa je pridrvel brzovlak in raizmesaril v tistem trenutku čez progo vozeč kmečki kole-selj, na katerem sta se vozia 19-leitmi Peter Hajnrih in njegova zaročenka Izabela Lenardo-va. Lenardova je bila takoj mrtva. Preiskava proti Puniši Račiču zaključena Danes bo sodišče sklepalo o obtožbi. — Pantelija Jovovrč se v Beogradu ne čuti več varnega Beograd, 26. okt. r. Preiskovalni sodnik je zaključil preiskavo zločina od 20. junija. Celotni obtožni materijal proti Puniši Ra- čiču, Drag. Jovaraoviču - Lunetu in Tomi Popoviču bo jutri predožen sodišču. Čim prvostopno sodišče prouči predložene akte, bo sklepalo o tem, je - li na mestu obtožba proti obtoženim poslancem ali ne. Izročitev preiskovalnih aktov sodišču predstavlja po kazenskem postopku, veljavnem v Srbiji, važen moment tega procesa. Zato je zavladalo v prestolniških političnih krogih veliko zanimanje za stališče, ki ga bo v tem pogledu zavzelo sodišče. Cim sodišče obtožbo odobri, bo določilo termin za javno razpravo. Beograd. 26. okt. r. Urednik Pantelifa Jovovič, ki je letos pomladi izdaiai pamfletni tednik pod imenom »NaTodna Tribuna«, v katerem je »branil« politiko Velje Vukičeviča in pisal pamfletne članke proti KDK, Nedavno je Jovovič odkril, kako je kasneje prišlo do razdora med njim in Vukičevičem. Objavil je neko svoje pismo Vukičeviču, v katerem odklanja, da bi še ostreje pisal proti voditeljem KDK in zahteval njihovo glavo. Subvencija mu je bila ustavljena in hujskaško vlogo proti voditeljem KDK je, kakor znano, prevzelo »Jedinstvo«. Sedaj objavlja Jovovič v »Politiki« članek. kjer milo toži, da ga v Beogradu splošno smatrajo za »izdajnika«. za »pod-kupljenca Zagreba« in da mu pretijo tako, da se ne počuti več varnega v Beogradu. »Tega nikakor nisem zaslužil, tarna mož in pravi, da je nad 20 let v Beogradu, da pa današnja prestolica nima več onih mož, ki bi znali ceniti pravi patrijotizem. Jovo-vičeve navedbe, da se mu preti s smrtio, ker da je izdal moralične snovatelje 20. junija, so dvignile v javnosti mnogo prahu. Baje se je pričela preiskava, a policija ne zlasti proti Pribičevič« in pok. Stjepanu j pove ničesaer, v koliko so Jovovičeve na-Radiču. List je finansiral g. Vukičevič. vedbe opravičene. Zračna obramba britskega imperija Anglija znižuje posadke in povečuje svoje vojno letalstvo London, 26. oktobra (Jo.) Včeraj j« govoril državni tajoik za letalstvo Samuel Hoafe v kraljevem geografskem društvu za Škotsko. Govornik Je poudarjaj važnost letalstva za obrambo Angine in Je izjavil, da ie Anglija kakor nobena država na svetu izpostavljena letalskim napadom. Zaradi tega ie bila Anglija prisiljena, da posveti letal s ti vu vso pozornost »n Mo za letom mora vlada misliti, kako naj se najbolje ubranijo sovražnih letalskih napadov. Pred petimi leti ni razpolagala Anglija z nikak.kni uporabnimi obrambnima letalskimi silami, vendar se ie v zadnfmh letih v tem oziiru veliko storilo in AngNa razpolaga sedaj s 30 letalskimi brodovji od 52. kj so bila formirana zadnia leta. Z razvojem letalstva .ie mogla Anglija zelo zmža.tii posadke v raztresenih delih svojega imperija in s tem priluranikii velike stroške za njih Vlada neprestano razburja Hrvate Vukovar, 26: okt. n. Veliki župan srem* ske oblasti je razveljavil sklep mestnega zastopstva v Vukovarju, ki je sklenil pri* spevati 15.000 Dan za vzgojo otrok v skup* ščjtii ubitih hrvatskih narodnih poslancev Svoj ^lok motivira veliki župan s tem. da ta vsota ni bila vnesena v letošnji mest--pi proračun. Jasno pa je, da nobena obči« na ni mogla predvidevati zločina v Beo* gradu, da bi v naprej vnesla v svoj prora* oun take postavke. Shod ženske stranke v Vukovarju Vukovar, 36. oktobra č, V nedeljo, dne 28. t. m. se bo wršil v Vukovarju shod ženske stranke. Ker ie to prv nastop ženske stranke v Vukovarju. vlada za shod po vse« Slavoniji izredno zanimanj«. Novi madžarski poslovnik Budimpešta, 26. okt. s. Kakor izve «Az Est», bo baje po novem poslovniku veljal Cloture paragraf ne samo v plenumu, tem* več tudi v odboru. Dodatne predloge bo mogoče predložiti samo v odboru. Ce se bo zahtevala ugotovitev, da je posvetova* nje mogoče, in bi ne biti poelanci navzoči v zadostnem Številu, bodo čitani poimen* sko in izgubili oni. ki ne bodo upravičeno odsotni, dijete. Če bi kak poslanec rabil izraze, kj bi ž 'ili interes države ali javno moralo, lahko večina zbornice zaključi, da ti izrazi ne pridejo v poročilo. Ta določba se ne nanaša na časopise, za katere bo od* rej al' vse potrebno novela tiskovnega za--kona. Budimpešta, 16. okt. a. Na današnji seji poslanske zbornice i« dal poslanec Fabjan državnem« tajniku S«tra»iyavszK.yju sveča* no zadoščenje za svoječasne žalitve. S tem činom j« ta »fera rajonom*. vzdTŽevamie. Taiko na primer ie zimžala stanje čet v Iraku, kš so štele leta 1921 33 bataljonov na pet letafekšh brodovij. Stroški za vzdrževanje so padli na ta način od 20 milijonov na 2 milijona funtov. Tudi v primeru vojnih operacij so se iakazata letala kot zelo uspešno orožje. Nadalje .je izjavi! Hoare, da nastopi čas. ko se bo osredotočilo letalstvo na dveh ala treh stratc-gičirih točkah imperija, odkoder se bo lahko po potrebi premikalo,- Nato se je ba do stika z deželno cesto Škof-ja Loka—železniška postaja pri gostilni Plevna v dolžini okrog 800 m ter odcep deželne ceste Škofja Loka—Jeprca proti, Bifnjam v do'žini okrog 270 m izločita iz kategorije deželnih cest ter odstopita prva škofjeloški druga pa starološki občini v last in upravo kot javni občinski cesti. Nadalje predlaga oblastni odbor odobritev nakupa travnika tik bolnice v Brežicah za 50.000 dinarjev, ki se je kril iz posojila, določenega za bolnico v Brežicah v znesku 1 milijon dinarjev. Končno pred'aga oblastni odbor zgraditev in izpopolnitev raznih cest. Uredba o oblastnih cestarjih in mostninar jih Nato se je prešlo v razpravo uredbe o službenem razmerju oblastnih cestarjev in mostninarjev, ki jo je izdal oblastni odbor in za katero je zahteval naknadno odobritev Uredba se ie pc sklepu odseka za uredbe spremen la v toliko da so se službeni prejemki cestarjev »n mostninarjev nekoliko zboljšali. Po tej uredbi znaša osnovna cstarjev in mostninarjev mesečno ioj C •!. • J 5 10 let službe 200 dinarjev mesečao, cd P 1) 15 let 300 Din im od 15 do 20 let 3r»o Din, rud 20 dalje pa 400 Din mesečno. Cestarji tn mostninarji napredujejo na višjo plačilno st •••■■'■•> r»o vsakih petih letih službe. Oseb- ' irska doklada znaša mesečno 500 l»u. iv i-b'nska doklada znaša za ženo 50 Din, za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka pa 30 Din mesečno z omejitvijo, da pripada ta doklada samo zakoniti ženi in da se nakazuie za otroke le do izpolnjenega 14 leta Rodbinska doklada se za ženo ne plačuje, ako je javna uslužbenka, ako ima nad 300 Din lastnih mesečnih dohod kov in ako sta zaknnca ločpna Oblastni cestarj in mostnmarji, ki ohole imajo Dra-vico do plače in do doklad za dnbo 26 tednov od dneva, ko je bila bolezen ugotovljena po okrožnem zdravniku Za službo nesposobnim cestarjem in Ittostmnarjem dovoljuje oblastni odbor na prošn'o osebne starostne preskrbnine po nastopni izmeri: ,'o 14- do 15-letnem s'už-bovaniu mesečno 250 Din. po 15 dn 22 letih 300 Din, po 20 do 25 let'h 350 Din, po 25 do ,30 letih 400 Din in po 30 do 35 letih 450 dinarjev, po 35 do 40 letih 500 Din, po 40-letnem službovanju pridobi cestar pravico nega dela, ki tiči v predloženi cestarski uredbi. Pri tem je pogrel že lani podtaknjeno neistino, češ, da je poslanec dr. Puc govoril o naprednem volilstvu ob širokih cestah, a se sedaj ta skupiua s svojjo abstinenco sama diskvalificira za vsako konstruktivno delo ravno na velikih cestah. Zavrnil ga je poslanec Sitter, da ne gre napadati odsotnih ljudi, ki se jim je odvzela možnost obrambe. Sledilo je glasovanje. Predložena uredba je bila sprejeta soglasno, tudi z glasom posl. Sitterja. Predsednik je nato prešel na prihodnjo točko dnevnega reda: Uredba o okrožnih babicah v samouoravni službi Referent dr. Česnik je podal daljši referat v stanju babiške službe v ljub. oblasti Uredba določa posebne sprejemne pogoje. Okrožne babice bodo podrejene pristojnemu okrožnemu zdravniku, prejemki do prvih 5 let 150—300, od 5 do 10 let 200—400. nad 10 let dalje 300—600 Din mesečno. Starostna preskrbnina bo znašala po 20 letnem službovanju mesečno 200, po najmanj 25 letih službe 250, po 30 letih mesečno 300 Din. Razveza službenega razmerja bo nastopila tudi tedaj, ako radi upravičenega osumlje-nja dejanj čl. 17 . cr<" i:n dosedanjih okrajnih zastopov določi u hlastni odbor število odberovih članov ter izvede volitve takoj, ko dobi oblastna uredba obvezno moč. i 6. Dokler se ne konstituirajo cestni >kraj-ni odlbori, zdravstvena okrožja in okrajne blagajne, opravljajo njim pripadajoče i«csle organi okrajnih zastopov, ki pripravijo prenos odnosno z uredbo neukinjenih poslov na nove samoupravne edinice dotičnih okra c v kakor tudi prenos in izročitev imovine okrajnih zastopov. 8. Nadzorni in disciplinski posli okrajnih zastopov in okrajnih odborov nad občinami, kolikor niso s to uredbo ukinjeni, prehajajo na ljubljanski oblastni odbor. Morilec Berglez ustreljen na begu Bitoll. 25. oktobra Morilec Rud alf Berglez. o čigar aretaciji smo včeraj poročali, je pri zaslišanju med drugim izpovedal, da je nameraval skupaj z nekim svtjim tovar šem vlomiti v Beogradu v Praško banko. Niegov tovariš je na njegov nasvet več dfri stal pred Poštno hranilnico in r; nzoval ljudi, ki so prejelj denar v hranilnici. V pripravnem trenutku naj bi oropal ene a Izmed pasan-tov, da bi na ta načn dobila sredstev za ostale pustolovske načrte. Skupaj še z nekim d.ug:'m tovarišem se je Berglez pripravljal, da izvrši vlom v beograjski muzej in da ukrade neki dragocen starinski nakit. Končno ie nameraval, kakor je sam povedal, zapustiti Beograd in odpotovati v Nemčjo, da organizira veliko intern^cijo-nalno tolpo, čije pravila je že pismeno sestavil. »Vem, kai me čaka!« je dejal Berglez policijskemu šefu. »Ustrelili me boste, saj to sem tudi zaslužil! 2al bi mi bilo, če tega ne bi storili!« Ko ie policija našla v označenem skrivališču vse dragocenosti in denar, ki ga ie Berglez odnesel Danabešu so morilca odvedli v milijonarjevo stanovanje, kier je pokaizal, kako je izvršil umor Po končanem zaslišanju so hoteli Bergleza esikortirati zopet v zapor da ga dajo v okove Preden ga ie eskorta odgnala, ga je polcijsk šef opozoril, nai ne dela medpotoma nobenih neumnosti, ker se bodo pri najmanjšem poskusu bega poshižili orožia Berglez je odgovoril, da na kaj takega vobče ne misli Ko pa so Bergleza vodili skozi Muslimansko ulico, se je jetnik iztrgal orožnikom in ;;e vrgel v beg Eden izmed orož-ni'">v je taikoi oddal nani strel iz puške. Smrtno zadet v vra» se ie Berglez zgrud i izkrvavel in izdihnil Truplo so nrepeM-di v državno bolnico, kjer so izvršili redukcijo. Kljub temu. da je Berglez zatrjeval, da ie Danabeša umoril sam. stika bitolj-ska policija za n!egovimi zavezniki. Prvi dnevi prevrata pred desetimi leti Proglasitev slovenščine za uradni jezik. - Ustvaritev narodne vojske. - Manifestacije v Ljubljani. - Zadnje ure habsburške monarhije Razpad habsburške monarhije je napredoval tako zelo. da je postala vlada v velikih centrih v Pragi, na Dunaju, Budimpešti, Zagrebu io Trstu popolnoma brez moči. Pozornost so vzbujali zlasti dogodki v Budimpešti, kjer je madžarska vlada do zadnjega trdno držala vajeti. Po demisiji Weckerleja in Buriana pa se je vse nekam zrahljalo. Levičarska opozicija pod vodstvom grofa Karolyja je pridobivala od ure do ure na moči in vplivu, v njenem krilu pa se je razvijala osnovna celica za bodočo komunistično revolucijo Be'e Kuna. Šovinistični nacijonalistl so zahtevali obrambo ogrskih državnih meja in neki madžarski bataljon je zasedel Cakovec. da čuva mejo pred napadi z juga. Med manifestacijami pa se je čim dalje razločneje čula zahteva proleta-rijata po ustanovitvi vojaškega, delavskega in kmečkega sovjeta ... V Sloveniji je izvedelo ljudstvo za poslednje dejanje poslednjega avstrijskega cesarja. Vladar se je zadnje ure spomnil na dobro slovensko ljudstvo in naročil c. kr. — še 24 ur c. kr.! — deželni vladi, da osnuje v Ljubljani — ogrevalnico za ubožne sloje. Ustanova naj nosi ime cesarja Karla. Naše ljudstvo se ni nikoli ogrelo v tej ustanovi; nekam pozno je začutil Dunaj skrb za svoje narode. Uradni Dunaj je gojil še vedno najboljše nade. da bo novi ministrski predsednik dr. Lamasch izvlekel državni voz iz močvirja, pa tudi novi zunanji minister grof Andrassy se je smatral za moža. ki bo kos vsem pogubnim Wi!so-novim notam. Za ureditev notranjih razmer pa so vladni krogi napravili «mno-goobetajoč» načrt. Nemci, Madžari in Ukrajinci, ki so bili nejevoljni nad svobodno Poljsko, nai bi se zavzeli za Avstrijo in pomagali potlačiti Cehe in Ju-goslovene. Načrt je ostal pobožna želja, kajti nekdaj tako mogočni monarhiji so bile štete že ure. Nemčija je pripravljala pokret. ki ga danes poznamo pod imenom «legenda o bodalu iz zaledja«. Levičarske skupine v državnem zboru so odločno zahtevale odstavitev cesarja Viljema in hohen-zolJernske dinastije. Razkroj zaledja je napredoval, pojavljali so se znaki za nastop proletarske vlade. Delavstvo je zahtevalo, da se vlada brezpogojno izroči komunistu Liebknechtu. V Sloveniji je še vedno divjala epidemija. ki je zahtevala dan za dnevom nove žrtve. Ni bilo rodbine brez bolnika' in vsak drugi Slovenec je žaloval za kakim umrlim svojcem ali sorodnikom. A vsa skrb in ža'ost sta zamrli v silni, nepojmljivi sreči, da se uresničuje ideal vseh zavednih narodnih src, v zavesti, da je prišel konec nemškega gospostva in da stopamo v svobodno, v svojo lasno državo. Še so bile v naših krajih avstrijske oblasti, še so po- slovali c. kr. uradi, a bili so že brez moči in brez vpliva. Vse oči so bile uprte v Ljubljano in Zagreb, kjer sta Narodni svet in Narodno veče vedno bolj dobivala značaj in vpliv vlade. Oba sta bila v permanenci in sta imela skoro neprestane seje. Predstavniki dunajske vlade so se deloma iz strahu, deloma iz pametne uvidevnosti ukla-njali odredbam Narodnega sveta in jim izročali delokrog za delokrogom, najprej in najraje seveda aprovizacijo, ki je tvorila takrat glavni in najvažnejši javni problem. Na Hrvatskem so se tudi frankovci, ki so bili vse do zadnjega hipa nepoboljšljivi avstrofili, pridružili Narodnemu veču. Njihov voditelj dr. A. Horvat je odložil predsedstvo in se umaknil iz političnega življenja. Sledila sta mu dr. Frank in dr. Sachs. V Ljubljani so se 27. in 28. oktobra vršile zadnje priprave za veliko narodno manifestacijo, napovedano za 29. oktober. Zadnje nemške tvrdke odstranjujejo nemške napise, med njimi tudi Kazina. Listi pozivajo k disciplini in treznosti. Cenzura nad časopisi je bila 27. oktobra odpravljena. 28. oktobra so izšli vsi listi, po dolgih letih zopet brez cenzure. »Slovenski Narod« je izdal takoj nato posebno izdajo z velikim naslovom: »V svobodni državi SHS.« Predsedstvo Narodnega sveta je 28. oktobra dopoldne poselilo v Ljubljani deželnega predsednika grofa Attemsa in ga pozvalo, da izroči vladne posle Narodnemu sveini?>ni nr'*akovati. °avno nrnuli dogodki so sami avto-mafčno z nevzdržno., silo a na fa na^rn. k^kor se :e zač lo na-hjjeval-o rotern dines slovesno iz:av-liamo in smo prepričani, da ra to dobimo tudi odobren ie naše na;višjs instan^ ce. velikega zbo^a strankinih zauunikov. mi izjavljamo: Narodna volja mora biti - -»n v naši državi prvi suveren! Narodni volji ne sme nihče zastavljati svobodne poti in ako se ji zastavlja, potem smo enodušne volje, da tudi za to najdemo, v zvezi s svojimi političnimi prijatelji med Srbi in Hrvati miren, zakonitim in ustavnim potom potrebnega leka.» Na zboru zaupnikov 11. decembra 1924. v Celju pa je govoril taisti dr. Korošec: Ker sem že pri Prepeluliu in Radiču, naj povem tudi svoje misli o monarhiji in republiki. Da je število republikancev v naši stranki po zadnjih dogodkih v Beogradu zelo, zelo naraslo, je nepo-bitno dejstvo. A kar se tiče našega načelnega stališča, smo ravno v Celju že enkrat rekli, da smo pristaši čistega de-mokratizma, to je, da neovirano vlada v državi narodna volja. Volja slovenskega naroda je sedaj: samostojnost v državi' Nihče nima pravice, da nas v tem oziru ovira. In če nas ovira, naj si sam pripiše posledice! To je bilo naše stališče že včeraj, je danes in bo ostalo za vedno. To bodo videli vsi, ko pride do revizije ustave, kjer bomo zahtevali, da se zajamči neomejeno pravo prvemu suverenu v državi, narodni volji. Kako abotna je vloga SLS in njenih o'3spodov v Beogradu, ako si pod takimi okolnostmi še upajo z denuncijacija-mi o «republikanstvu» svojih političnih nasprotnikov na dan! In kaj je reči o tistem g. Korošcu, ki je 1. 1924. govoril, kakor zgoraj citiramo, danes pa pleni liste, ki so prinesli Pribičevičevo zavrnitev klerikalnih klevet! Borba za enakost in ravnopravnost, za enake pravice in dolžnosti, za svobodo vsega javnega življenja, proti hegemoniji klerosrbi.ianske oligarhije, je seve nekaj povsem drugega, kakor pa re-publikanstvo. To pa bi oni v Beogradu radi zabrisali, da bi sa njihovo sedanje uprav historično pogubno hlapčevstvo ne videlo pred vsem narodom. Hmelj ski trg Žatec, 26. oktobra h. Na hmeiljskem trgu na dežeili se nad a Me jo živahni nakupi po ceni 1750 do 2050 Kč. Mauriši nakupi tudi po o«ii 1800 do ?10U Caii« za t:, .vritao btaao «o trdno. - Naši Ruska grobnica pod Prisankom Kranjska eora. koncem oktobra Razpoloženje vernih duš se Je že tesao oklenilo naših planin Samotne in brez življenja strme s snegom ovenčane gore v mrtvi jesenski dan. v rumene doline, ki se bolestno smehljajo globoko pod nami Samo vrelci še žubore . a to žuborenje mi več ono veselo in objestno prepevanje, ki ie polnilo v jasnih poletnih dneh zagorski svet .da se ie turistu smejalo srce im je nehote prepeval z njimi. Divjih koz ni nikjer več med zamrzlimi golimi stenami in se solnčijo na ploščatih skalah globoko doli med krivenčastim rušjem Re 3l0l0l0l0l0l0l010«0i0l0l0l0l0ipic ■HnniHinnmmnminHni ••aaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaa* Rekord navdušenja! Vaši ljubimci RAMON NOVARRO Triurni lepote! m NORMA SHEARER t nenadkrttjlvem velefllma STARI HČIOELBERG Režija znameniti ERNST LUBJTSCH. Lepota, sijaj, kneževski blesk, mladostni čar in globoka prisrčna Ijubaiv le dosegla svod vrhunec v tem bajnolepera filmu. Ta film ti oglejte, ostane Vam nepozaben t spominu. Popolnoma novo! Pravkar Izgotovoljeno. Predstav« ob 4., pol 6., pol 8. ki 9. umi. Telefon 2124. Elitni kino Matica. •r i. a Os s ! S s G s S iS i Os ■2: i 03 s*s s o s 5 S"l 9 ■ a 05 i iaaaaaaaaaaaaaaaa laaaaaaaaaaaaaaar« 3a0B0B0a0B0a0B0B0B0a0B0a0a0B0a0Bcl Hrastnik in Zagorje zopet delata Včeraj se je mudila v Ljubljani komisija generalne ditekcije železnic. da preišče vzroke velikega pomanjkanja vagonov. Komisija je po zaslišanju železniških funkci-jonarjev in interesentov danes zopet odpotovala, da preišče stanje v drugih pokrajinah. Na podlagi -zatrdila, da bo dostava vagonov prihodnji teden boljša, se je Trboveljska premogokopna družba odločila, da se jutri zopet vzpostavi obratovanje v. Zagorju in Hrastniku. Avtomobilska nesreča Trbovlje, 26. oktobra Na pogreb dr. Ivana Dimnika se je pripeljala z avtom večja družba tz Krškega. Ko so se vozili po serpentinah iz Hrastnika proti Trbovljam, je pred Trbovljami odpovedala zavora na avtomobilu. Šofer, ki je opazil nevarnost, je hotel rešiti situacijo na ta način, da je obrnil avto na levo proti hribu, da bi ga na ta način ustavil. V zadnjem momentu pa je počila na kolesu pnevmatika in avto se je prekucnil tn pokopal pod seboj potnike. Najtežje je bil poškodovan šofer, ki ima polomljenih več reber in medenico: g. dr Dobovišek si le izpahnil roko in lažje ranjena ie bila tudi ga dr. Doboviškova. Ostali so več ali manj nepoškodovani. Na kraj nesreče se le odpeljal taM rešilni avto. kl je spravil ranjence v našo bolnico, kier iim ie nudil prvo pomoč K dr. Cizelj. Šoferja so končno prepeljali nazaj v Krško, kjer se zdravi v tamkajšnji bol-nici. ___________ Januš Goleč v zaporu Maribor, 26. oktobra Tako soglasno in odločno, kakor glede amnestije duhovnika Januša Ciolca slovenska javnost še ni nikoli nastopila proti nasilju sedanjega režima. Interpelacija poslanca Petejana v Narod,n- skupščini, izia-ve zasebnega tožitelja im lavne demonstracije v Mariboru so sledmilč ministrstvo pravde prepričale, da v Sloveniji tudi na Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Ljubljanska dram«. Začetek ob 8. zvečer. Sobota. 27.: , ki je moderen francoski komad iz zakonskega življenja in j« šel lani z velikim uspehom preko jugoslo-verakih odrov. Sobota in nedelja v ljubljanskem gleda- liSSn. Drevi, v soboto, bo v drami prva re-priza Čapkove cTajne dolgega življenja«, a s to raaJiko, da bo nastopila v glavni ženski vlogi ga. Marija Vera. V oneri se bo pela Suppeieva oppreta . — Jutri, v nedeljo bo dala drama Novačanovvga ni nekaterih članov preložila na prve dni novembra. Sov zvezek Kubovih Slovanskih spe» iw. V kratkem bo izšel v Pragi nov zvezek monumentalne zbirke Ljudevita Kube «Slo» van»tvo ▼ svojih *pevih». Ta zvezek bo ob? segail macedonske pesmi. •Gledališki Ust«. Izšla ie tretja Številka •Gledališkega lista«, (oi ga Izdata Narodno gledališče v Ljubljani. Prinaša obširnejši članek o gledališki jubilantiki g. Avgusti Danilovi iz peresa Fr. L., prevod Čapkovega predgovora h ipnj&žttj izdaji komedije »Stvar Makropulos.« in običajni drobiž. Ema Destinova v Londonu. Sloveča če» ška pevka Ema Destinova je nastopila z velikim uspehom na reprezentativnem kon» certu v Londonu. Ondotna kritika se izra« ža jako ugodno o njenih umetniških kva* litetah. Izvirna slovenska opera za desetletnico osvobojenja. Desetletnico nase svobode bo proslavilo Narodno gledališče v Ljubliani v torek, dne 30. oktobra v op črne. m gledališču. Ta večer se vprizorita dve noviteti in sicer moderna opera ruskega skladatelja Stiravinskega »Oedipus rex« in nova izvirna Osterčeva enodejamka »Iz komične opere«. Slavnostna predstava bo za premiiierski abonma. Literatura in delavstvo. Španski S si »La Gaceta Liitteraria« le oi) stoletnici Taistega priredili med delavs&vom raznih industrijskih panog amketo. kaj imaijo rajSi: roman arti film. gledališče aiTti radio. Skoraj vsi. ki so odgovorili, dajejo romanu prednost pred filmom ki se izrekajo za gledališče. Izmed inozemskih pisateljev se v Špamiji najboM čitajo Zola, Maksim Gorkij io zlasti Vkrtor Huao. Spis o Glarnjati. Prejeli smo brolnro Rajka Jovanoviča >Glavnja?a kao sistem«, ki daje pregled političnih preganjanj In umorov v Jugoslaviji. BroSuri je spisal predgovor književnik Miroslav Krleža. Izdal jo jp t*"?nik »ZsSftf« fovvV** v 7»«rebn Zbrani spisi Marcela Proasta. Par®ko založništvo CialHmard pripravla prvo momumetatoK) izdajo zibranih spisov Marcela Prouste, pisatelja, ki se o njem sedaj v Frane® največ tovori in piše. Izdaja bo ofosegarta 18 evezfcov. Zveza kulturnih društev v Ljubljani priredi s sodelovanjem kulturnih in nadjonatadh društev proslavo lOletnice osvobojenja v soboto 27. oktobra 1928. SPORED: Ob pot 20. uri: Odhod manifestantov na čelu z godbama žel. društva »Sloge« in Sokola I. iz Šiške in Tabora ter sprevod po ljubljanskih ulicah do Kazine. Ob 20. uri: Zbor pred Kazino, kjer govori predsednik ZKD g. direktor A. Jug. Nato povorka skozi mesto. Ob pol 21. uri: Pozdrav zastopnika mestne občine raz balkon mestnega magistrata. Nato povorka na Tabor. Ob 21. uri: Slavnostna manifestacija v Sokolskem domu na Taboru. 1.) Himna, igra orkester Sokola I. 2.) Slavnostni govor, govori ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. 3.) F. Juvanec: »Slovenska zemlja«. — F. S. Vilhair: »Slovenec, Srb, Hrvat«, pojejo združeni ljubljanski pevski zbori. 4.) Deklamacije mladiine. 5.) »Jugoslovenski biseri«, igra orkester Sokola I. 6.) Zaključni govor govori književnik g. Vladimir Levstik. Po manifestaciji prijateljski večer. Vstop prost. želijo klerikalcev ni mogoče gaziti zakonov. Klerikalci so skušali rešiti obsojenega duhovnika s prošnjo za amnestijo na najvišje mesto in iz ministrstva pravde je prišel te dni brzojav. ki je odredil odložitev nastopa kazni Seveda je brzojav bil brez podpisa In preden je okrajno sod ščr moglo duhovn ka Oolca pograbiti, je izginil. Klerikalci so govorili, da se Goleč pripravlja za odhod v Ameriko z g. Poljšakom. To le bilo seveda vse izmišljeno. G. Goleč je medtem vžival vse blagre župni-šča v Zaverču pri Ptuju. Prošnja za pomilostitev ie bila odklonjena in danes je g. Januš Goleč mora! nastopiti bridko pot v zapor. Tudi za njim so težko zarožljali ključi mariborskega jet-ničarja. Urednik »Slovenske straže« in »Slovenskega gospodarja« bo sedel deset dni. 3IOIOIOIOIOIOIOIOIC» 2 LJUBLJANČANI! Q 2 Danes ob 20. uri vsi g 0 pred Kazino ■ o k proslavi S q 10-letnice osvobojenja! 0 3IOIOIOIOIOIOIOIOIO Ob Krki se je obesil Čudna naidba v LešnicJ pri Št. Petru. Novo mssto. 26. oktobra Včeraj popoldme je našla orožniška patrulja iz Kronovega pri Št. Petru na svojem običajnem obhodu v Lešnici pri mlinu Z. Rifelna truplo neznanega moškega, čigar vrat ie bii zadrgnjen z vrvjo. O čudni najdbi je takoj obvestila okrožno sodišče v Novem mestu, ki je poslalo v Lešnico sodno komisijo, obstoječo u sodnica g. Prijatelja ter zdravnika dr. Pavlica in dr. Ropasa. Sodna zdravnika nista mogla najti na trn>lu nobenih znakov nasilnosti. Iz raznih okolnosti Je bilo sklepati, da se je nesrečnež, star okoli 50 let, sam obes i pri vrbi ob Krki te da ga ie deževje odneslo s seboj. Truplo le bilo sicer že močno razjede-no ta razpadlo, vendar pa ni moglo biti v vodi dalj časa kakor tri tedne. Orožniki so takoj uvedli poizvedovanja glede identitete im ugotovili so, da gre za mizarja Frana Ostanka, doma Iz št. Lovrenca pri Veliki Loki, ki so ga pogrešali že od 2 t. m. Nesrečnežu se le omračil um ter se je najbrže odpeljal do Novega mesta in se nekje ob Krki obesil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Št. Peter in ga pokopali na tamošnjem pokopališču. Naiboii ugodno nudi Jesenska In zimska oblačila J. Maček specijalna konfekclla za rospode In deco Al FKS4NDROVA CFST4 12. Straši... Ljubljana, 26. oktobra Nihče ne sliši spomina in nikdo ne hodi nazaj. Prikazala se še ni zavdana frajla in še grof s težko vestjo se ne sprehaja po hodnikih. Niti grof, niti baron, naš strah že od stanu ni, čeprav mora biti pravi strah vsaj »von«, da imajo respekt pred njim. Strah v Prisojni ulici je moderen. Ne razbija šip, kakor oni na Bokalškem gradu, še škarpetov in piskrov ne prema tava po kuhinji, pač pa se udejstvuje s črno umetnostjo. Znano sicer še ni. ali se bavi s pisateljevanjem ali prepisovanjem, z grafično ali inžemjersko umetnostjo, le to vedo prebivalci Prisojne ulice, da deluje s tinto im tušem ter črno barvo sploh po hodnikih, zidovih, oknih in vratih. Zlasti ceni belo oprano perilo, ki se suši na dvorišču. Že nekaj tednov plaši čudna pošast Po hrši im, kakor ni nikogar na hodniku, so tal že poškropljena s črnilom, drugič vrata ali pa okna. Še podnevi prileti tinta na perilo. Seveda v hiši ugibajo, kdo straši. Ena stranka sumi drugo, da je v hiši prav,i pekel. Posvetovali so se med seboj, ali naj dajo hišo žegnat ali strah panajo z zagovorom, pa so zmagali brezverci in so šli po policaja Sedaj se bo šele izkazalo, kak-šem strah dela prebivalcem Prisojne ulice sive lase im iih draži, da ne morejo vživati ljubega miru. Kaj pa, če je le pravi strah? Prikazni so zopet v modi. Umor škrjanca - odgon dveh osumljencev v Zagreb Potepuške in tatinske avanture dveh mladih postopačev v litijskem okraju. — Preiskava naših in zagrebških oblasti J vsod za pijačo. Dolgoprstneža pa sta po- 1 rahila tnHi v/ c k n iicrrtrln/-, nrilikri cfa Ltiji,a, 27. oktobra Misterijozna smrt zagrebškega Slovenca Alojzija Škerjanca kljub prizadevanju preiskovalnih oblasti še ni pojasnjena. Ci-tateljem so podrobnosti gotovo še v spominu. Nekega jutra so našli Škerjančevo branjarijo zaklenjeno Ker ie ostala trgovinica zaprta tudi vse predpoldne. je vdrla policija šiloma v njegovo barako, kjer se Ji le nudil grozen prizor: Škerjanec je ležal na tleh — zaklan z mesarskim nožem. V baraki ni bilo niti beliča denarja več. Zagonetno zadevo ie vzel v roke vodia zagrebškega kriminalnega oddelka g. Kunst. Le polagoma se mu je posrečilo spraviti nekatere podrobnosti v zvezo s Škerjančevo smrtjo. Nekateri pasantje so videli, da sta sedela na predvečer umora v Škerjan-čevi baraki dva mladeniča Pasantje niso poznali obeh osumljenih mladeničev. ki sta takoj nato izginila iz Zagreba. Pač pa so spoznali v Policijskem albumu dva mladeniča, ki sta bila zelo slična omima dvema zagonetnima Škerjančevima gostoma. Policija je obrnila vso pozornost na oba osumljenca; na nekega Rataja in Golobar-ja. Zadnji ie po poklicu mesar in nanj pada sum, da je s svojim nožem izvršil umor. Sum policijskih oblasti, di ima za obema storilcema že najdeno sled pa je še bolj potrdil natakar na zagrebškem kolodvoru »Sava« g. Zurkovič. Ta je sprejel istega jutra, ko je odkrila policija zagontem umor od dveh fantov, ki se jima ie zelo mudilo na ljubljanski vlak. krvavo stodinarko! Zurkovič je predložil okrvavljemo novčani-co policiji, ki ie dobila s tem novo smer za storilci Tudi Zurkovič je izpovedal, ko so mu predložili sliki Rataja In Golobarja, da sta jima bila oma sumljiva potnika zelo podobna Sokrivec škerjančevega umora pa je bil menda tudi nek; pekovski pomočnik, ki ie dobavljal Škerjancu kruh. Ta je bil vedmo prvi, ki je prebudil vsako jutro Škerjanca. ko mu je prinesel sveže pecivo. Po Šker-jančevem umoru pa je izginil tudi ta pekovski pomočnik in nimajo oblasti prav do danes nikakega sledu za njim. Vodia preiskave Škerjančeve afere g. Kunst Je razposlal na vse policijske in orožniške oblast] tiralico za Ratajem in Go-lobarjem. Slučaj je hotel, da Je bila kmalu za tem litijska žandarmeriia opozorjena na dva sumlinva tipa. ki sta se klatila po litijski okolici. Fanta sta imela precei denarja in sta se izdajala pri kmetih za živinska prekupca. Sumljiva ttpa sta sicer sklepala kupčije, kupila pa nista ničesar. Kfiub temu pa sta dajala po okolici Polš-o ka okrog Dol in v Kostrevniški dolini po- rabila tudi vsako ugodno priliko, če sta naletela kje na prazno hišo. kjer so b li domači odsotni. Preiskala sta omare in skrinje in vzela s seboj, kar jima ie bilo všeč. Seveda sta polagala nadvečjo važnost na zlatnino in denar. Litijski orožniKi so šli na lov za potepuhoma m kmalu se je znašel Rataj za zamreženim oknom. Sodnim organom pa je prišel čez nekaj dni tudi Golobar v pest. Njegova aretacija je biia zelo dramatična. Aretiral ga je sodnik g. Troje, ki vodi preiskavo o navedenem procesu. Oudno se je dozdevalo, sodniku, da ni imel aret.rami Golobar. ki ga je z orožniki zasačil v neki gostilni, pri sebi nikakega večjega zneska niti ukradenih dragocenosti. Preiskovam. sodnik je zato povsem upravičeno sumil, da morata imeti oba nevarna elementa kje na varnem shranjene svoje stvari. Čez čas Je Golobar le priznal, da imata svojo shrambo v gozdičku Pri G.binu pod neko smreko. Komisija se je podala z Golobarjem in Ratajem tja in pri neki smreki sta pričela oba odmetavati listje, nato sta kratek čas kopala, nakar so se šele prikazale skrite stvari: denar, zlatnina in revolver . . . Umor v Zagrebu oba tajita. Zaradi lažje preiskave pa je zahtevala zagrebška policija oba osumljenca v Zagreb, kjer ju bodo podrobneje izprašali im konfrontirali s pričami, nakar se bo šele ugotovilo, ali držijo vse indiciie. ki govorijo pri Škerjan-čevem umoru zoper osumljenega Rataja in Golobarja Odlkar sta Rataj in Golcbar v rokah pravice, so pri'šla o njih zanimiva poročila na dan. Tako je n. pr. sporočila uprava kaznilnice iz Gradiške, da ie ušel odtam nedavno Rataj, ki je imel še presedeti 3-letno kazen. Mladenič je kljub svoj mladosti (ima šele 21 let) znam po mnogih sodnih zaporih In tudi I81etn Golobar je že sedel. Orožniški komandir iz Vač nad Litijo je prijavil baš danes, da sta se potikala v njegovem rajonu osumljenca, ki sta izvršila pod Sv. Goro večio tatvino. Med njuno zaplenjeno robo ie našel komandir nekatere predmete, ki sp bili last svetogor-skega okradenca. Golobarja so domačini spoznali po klobuku, a prevejanec ga je vrgel v okolici Sv Jurja med begom proč, nakar si je nadel čepico in se tako izmuznil zasledovalcem. Večje tatvine, ki sta jih izvršila Gelobar in Rataj po Polšniških hribih, sta že priznala Naloga zagrebške policije je zdaj, da prouči ostale prigode iz njunega življenja in ugotovi, kje sta se nahajala v času omenjenega umora. Nogavice Rokavice vsled tvori leru, da se j nh priglasi zadostno števi« o, uvesti dostavo na dom, tako da bi vsi naročniki prejeli list najkasneje do 19. ure zvečer. Omenjamo, da znaša mesečna na* ročnin ) Din, za naročnike «Jutra» pa 10 Din mesečno in dostava 2 Din. rriiave no« •vih naročnikov sprejema uprava «Sloven« skega Naroda« v Lju .jani, Knaflova ul. 5. Iz Litije i— lz kulturnega gibanja našega delov* itva. Prosvetni odbor litijskega delavstva je prav pridno pričel s predavanji. V nede« ljo je imel predavanje o novem Dunaju. Danes, v soboto, ob 20.30 pa bo predaval zopet g. Vladimir Kravos o Japonski. Pre* davanje se bo pojasnjevalo s skioptičnimi slikami in se bo vršilo v dvoranici restav« racije »Pri pošti*. Stremljenje naših delav« cev za izobrazbo pa je treba vsekakor top« lo pozdravljati i— Otvoritev gledališke sezije v Šmarh nem. V nedeljo so pričeli v Šmartnem pri Litiji z novo gledališko sezijo. Sokolsko gledališče je vprizorilo nad vse šaljivo bur« ko «Svet brez mož». Igralci so se prav imenitno odrezali, ne tako pa gledalci, ki, žal, ne znajo ceniti žrtev, ki jih prinašajo njihovi diletantje Taliji na oltar. Obisk bi bil vsekakor lahko večji. i— Aretirani perverznež. Včeraj opoldne je stal na ulici pred Sokolskim domom naj« brže slaboumen perverznež. Ko je prišla mimo njega šolska mladež, ki je baš pri* hajala od pouka, je možak pričel klatiti razne nedostojnosti, naposled pa se je pri« čel še slačiti. Pasantje so razgnali rado« vedno dečad, nakar so poklicali orožnike, ki so vtaknili nespodobnega možaka v za« por. Iz Laškega I— Popravek. Ni res, da je Okrajni za« stop Laško brez gerenta, temveč res jc, da je pri Okrajnem zastopu še vedno ge« rent. Ni resnično, da bi sodišče reklo, da dr. Godnič ne more biti obenem tudi g3« rent Okrajnega zastopa, temveč res je, da tega sodišče ni reklo. — Okrajni zastop Laško. Gerent: Podpis nečitljiv. h Trbovelj t— Zadnja pot dr. Ivana Dimnika. V oe« trtek popoldne se je vršil v Trbovljah po« greb blagopokojncga dr. Ivana Dimnika. Številni sprevod je pokazal, kako priljub« Ijen js bil pokojnik pri prebivalstvu in ko« liko prijateljev je imel sirom Slovenije. Po« leg sorodnikov so ga spremili številni znan« ci in sošolci, med temi tudi pesnik Oton Župančič, stanovski tovariši z dr. Košem na čelu, Sokol iz Kršega, Zagorja in Trbo= vel j z zastavami, zastopniki in zastopnice obeh CMD podružnic z glavnim tajnikom Škuljem, pevsko društvo Zvon iz Trbovelj, domača gasilska društva, delavska godba ter številno prebivalstvo vseh slojev. Pred hišo žalosti je zapelo pevsko društvo «Zvon» pod vodstvom učitelja Molla gin« Ijivo žaloatinko, nakar se je začel premi« kati žalni sprevod med zvoki delavske god« be proti pokopališču. V sprevodu je bilo mnogo krasnih vencev. Krsto so nosili So« koli, ki so vršili tudi častno stražo. Na grobu se je poslovil od pokojnega g. žup« n ik Gašparič, v imenu Sokola zastavonoša g. Kos, v imenu tovarišev g. dr. Ros in v imenu CMD g. Škulj. Turobno so odmevali zvoki delavske godbe, ki ie pokojniku za« igrala v poslednje slovo. Dr. Ivanu Dimni« ku časten spomin! Iz Ptuja p— Vlom v trgovino. Trgovec Fran Sum« berger pri Sv. BaTbari v Halozah si je ure« dil v bližini lepo filijalko, ki pa so mu jo preteklo noč popolnoma izropali. Škoda znaša nad lOJ.OOO Din, ker so mu pokradli popolnoma vse blago in odnesli tudi nekaj gotovine. V zadnjem času se zlasti iz Ha« ioz mnogo čuje o vlomih. Kakor kaže, jih izvršuje dobro organizirana družba, za ka« tero vodi sled vedno proti Hrvatski. Tudi po vlomu pri Šumbergerju je policijski pes zasledoval sled v smeri proti Hrvatski. p— Narodna čitalnica v Ptuju bo prosla« vila v ponedeljek 25. t. m. ob 20. zvečer v Narodnem demu lOletnico naše osvobodit« ve. Proslava bo baš na dan, ko jc bil pred 10 leti v Ptuju izvršen preobra.. Večer bo izpolnjen s predavanjem o stikih med Ju« goslavijo in Češkoslovaško, s pevskimi toč« kami in deklamacijami. Narodno občinstvo se vabi, naj se proslave gotovo udeleži. Naši onstran granic ip— Šole CMD s« fepreminijaijo v fašisfci-une ueitaice. Tržaški »Popolo« piše, da so to ostanki slovanske megalomamiije. V Zdrenju v opaitiLjs-ki občini ie CMD postavila šolo. Sedaj je zgradbo s priMjuonšrn ®enn>}35čem vred kupila opatijska občina za sedem tisoč lir. Tam bo zdaj laška šola »odrešenega« Zdreraja. Fašistično glasilo ■trd:, da je plačevalo velike 'izdatke za hrvatsko šolo v Zdrenju rusko dobrodahK) društvo v Moskvi. U— Obletnica fašističnega pohoda v Rim bo jroslavfljejta v nedeiljo po vsej Julijski krajini na slovesen način. Fašistični tajniki so ukazali, da morajo biti vsi kraji v zastavah in zvečer raz-svetljenl. Črnosraičnifci se imajo zbrati na sedežih fašiijev, da bodo slišali Ducejevo poslanico m da bodo znova prisegli zvestobo fašizmu. Pri tns^aji v SeiZani otvorijo la dan zgradbo za že- lezničarje. Dšvaška fašisti poselijo grob milvč&r-ja Jos. Cerkvenika in potožijo nanj venec. p— »Fašistični zvon.« V Barkovljah imajo nov zvon, ki ga imenujejo »Fašistični zvon«, ker ga je darovaila vlada. Porabili so zanj bron iz avstralskih topov. Tehta 874 kg. Na zvonu je tudi simbol liktorsikega fašija. Novi zvon je blagoslovil tr žašrkri škof dr. Fogar. Dopisi MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo bo vprizorilo v nedeljo 4. novembra tečno ob pol 16. uri v Društvenem domu narodno igro z godbo in s petjem »Graničarji«. Po igra zabava z godbo in s plesom. K obilni udeležbi vab: odbor. RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici bo ponovilo v nedeljo 28. t. m. točno ob pol 16. čarobni igrokaz s petem ta plesom »Zapravi jijvec«. Igra je imela pri prvi uprizorit v? velik uspeh. Občinstvo naj prihaja točno, da bo mogoče ifccTičaitj do večernega vlaka. 2062 Šport Gostovanje Haška v Ljubljani V nedeljo ob 15.30 se sestaneta na pro« štoru SK Ilirije po več kot enoletnem pre« sledku Ilirija in HAšK, sedaj vodeči klub v prvenstveni tabeli Zagreba. Povdarili smo že, da spada HAŠK v najizbranejšo elitno skupino naših nogometnih moštev ter da predstavlja s klubi Gradjanski, Hajduk, BSK in Jugoslavija v naši državi, razred zase. V moštvu ima seveda celo vrsto znanih reprezentančnih igralcev JNSa, oz. Zagreba. Svoj izredni renome si je prido« bil HAŠK predvsem s svojo fino, v teh« ničnem pogledu absolutno dovršeno igro. V tem pogledu ne doseza HAŠKa morda noben klub v državi in le malokateri v inozemstvu, vštevši profesijonalna mo« štva. Nemška kritika ie pisala o njem po« vodom gostovanja v Miinchenu prave sla« vc-neve in ga vzporedila z najglasovitej* šimi praškimi in budimpeštanskimi klubi. Ilirija se gotovo zaveda, da proti Hašku ne bo imela lahkega stališča. Nahaja se pa v tako dobri formi, da bo mogla tudi proti takemu protivniku častno, morda celo zma« govito zastopati Ljubljano. Na vsak način bo srečanje Ilirija : Hašk zelo merodajno merilo za sedanjo kakovost našega doma« čega nogometa napram najboljšemu raz« redu v državi. Predtekmo odigra ob 14. odlična rezer« va Ilirije s kombiniranim I moštvom SK Svobode. Primorje : Jadran Prihodnje kolo prvenstvenih tekem v Ia razredu nam prinese tekmo, ki sicer sama na sebi ne bi bila zanimiva, ima pa gotovo važnost zaradi razveljavijenja prvenstvene tekme Primi ie — Ilirija. Ker sta i Primor« je i Iliri ia v poslednji tekmi dokazala, da sta si popolnoma enakovredna ter je le sreča prinesla Primorju zmago, moramo več ali manj računati z deistvom, da bo pri« hodtiiu tekma ostala .neodločena. V tem primeru pa bo odločilne važnosti seore. ki ga bosta ta dva kluba. dosegla proti Jadra« r.u; dosedaj vodi sicer Primorji, toda če se posreči Jadranu zabiti kakšen gol, bi mogla stopiti ni prvo mesto Hirija. Tu torej leži važnost nedeljskega srečanja. V nredtekmi ob 13.45 nastopita rezerv« ni moštvi Primorja in Jadrana istotako v prvenstveni tekmi. Rezerva prvaka je se« veda absoluten favorit, morda bi pa vendar mogla nuditi rezerva Jadrana trd odpor. Obe tekmi se vršita na igrišču Primorja, in sicer se prične glavna tekma ob 15.30. Službene objave LNP (Iz seje posl. odbora dne 24. oktobra 1928.) — Razvrstitev prvenstvenih tekem za 28. t. m. in 1. novembra je naslednja: V nedeljo 28. t. m- na igrišču ASK Pri« morja ob 13.45 Primorje rez.: Jadran rez., ob 15.20 Primorje : Jadran. — Na praznik I. no/embra se odigra na igrišču Primorja ob 11. dopoldne preostalih 14 minut prvenstvene tekme Primorje : Slovan in ob II.30^ preostaiin 10 minut prvenstvene tek« me Slovan : Hermes. Služba: rediteljstvo v nedeljo g. Mar« telanc, blagajna g. Mat'ašič in ASK Pri« morje; na praznik nadzira rediteljsko in blagajniško službo g. Sterle, blagajniško službo pa opravlja SK Slovan. V nedeljo in na praznik ima postaviti vsak klub po 4 stroge, starejše reditelje, ki se morajo pol ure pred pričetkom prve igre javiti službujočemu odborniku LNP. Kazenskemu odboru se izrocua igralca Marjetic Anton (SK Krakovo) zaradi pre« stopka pri prv. tekmi Reka : Krakovo 21. tega meseca in Uršič Emil (ASK Primor« je) zaradi prestopka pri prv. tekmi Pri« morje : Ilirija 14. t. m. Igralcu Marjetiču se obenem zabrani igranje do odločitve kazenskega odbora. SK Krakovo se obenem predloži upr. odboru v disciplinirani«, ker jc postavil neprimernega stranskega sod« nika pri tekmi 21. t. m. Skupščina je odklonila principijelno tol« mačenje § 14. pravilnika prv tekem, ka« kor ga je sklenil prejšnji upr. odbor save« za povodom znanega, za izid spomladan« skega prvenstvenega tekmovanja v Ljublja« ni odločilnega slučaja Ilirija : Slavija 7 : 1. Ta člen se glasi odslej: Klub, ki nastopi v prv. tekmi z neveri ficiranim ali kazno« vanim igralcem, zgubi tekmo z 0 : 3, v ko« likor ni dosegel nasprotnik boljšega rezul« tata od 3 : 0. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zazvod v LiubMani. 27. oktobra 1928. Višina baroniefa 308.8 m. >vra opazovanja Ljubljana . . . Maribor Zagreb .... Beograd ... Skoplje .... Split ..... Sarajevo . . , Dubrovnik . . K Ot 0 <1 o ■>mei ven c 0 >0 — 1 Karom. fempei 5 » in brzinf _! > « v metrih ■Oc 0 763 2 13 0 95 mirno 10 763 4 110 SE 1 10 763 9 11C 95 E 1 10 7 42 30 75 ESE 4 0 767 1 60 90 rt.irno 3 762 9 15*0 80 NE 0 0 ''hiIHV ne ►'rsUi mm de !. Uit 12 Solnce vzhaja ob 6.29, zahaja ob 16.58, luna vzhaja ob 16.10, zahaja ob 2.54. Niivišja temperatura danes v Ljubljani najnižja 12 C. Dunajska vremenska napoved ra soboto: Začasno & osvežujoči jtužni vetrovi in toplo vreme. V dveh do treh dnevih bo temperatura padla. Službene objave JHS (Iz se ju u. o. z due 24. oktobra.) Zaradi neregularnega poteka in neregu« larnega rezultata izločilne tekme Concor« dia : Ilirija se tekma anulira ter »e odredi ponovna tekma, ki se ima odigrati dne 28. oktobra v Ljubljani. Kot sodnik z« to tekmo se delegira g. Nikolič (namestnik g. Baltesar). Klubi SK Ilirija, ASK Primož je in SK Slovan se pozivajo, da postavijo k tekmi po 5 starejših rediteljev, ki se imajo javiti ob 10. službujočemu odborniku g o« spodu Oblaku. Rediteljske znake imajo pri* nesti reditelji s seboj. Sodniku g. Voglar« ju, ki je bil glavni krivec neregularnega poteka nedeljske igre Concordia : Ilirija s tem, da je dopustil skrajno surovo igro Concordiji ter incidenta, ki se je pripetil med igro, se zabrani sojenje za 6 mesecev. Po poteku teh 6 mesecev mora ponovno položiti praktični izpit, sicer mu teče za« brana dalje. Igralkam Radičevi in Žnidar« čičevi (HŠK. Concordia) ter Schiffrerjevi (SK Ilirija) se izreka zaTadi ostre, odnos« no surove igre, ki utegne škodovati ugledu in propagandi hazene, javen opomin s pri« pombo, da se bo prvi ponovni slučaj ju« rove igre kaznoval s trajno zabrano igre. Vem podsavezom se naroča, da posveča« Jo v bodoče vso pažnjo pravilnemu načinu gojenja hazene ter da v kali uduše vsak poskus surove igre, za kaT naj se poslu« žujejo najostrejših sredstev. Istočasna se naroča vsem sodnikom, da pazijo na to tudi oni, ki so v prvi vrsti poklicani za to. Vsako neupoštevanje te odredbe bo savez kar najostreje kaznoval. Ravno tako bo savez odslej najstrožje kaznoval vsak slučaj neobjektivnega soje« nja. Sodnikom se nadalje zabranjuje po« stavljati golsodnjke na igriščih, kjer so opremljeni goli z mrežami. Redna glavna skupščina se odgodi na pr» vo nedeljo po finalni tekmi za državno pr« venstvo, vendar pa se mora ista vršiti naj« kasneje dne 25. novembra. Za začasne bazenske sodnike se imenu« jejo »"«. Hanke Leopoid (Zemun), Nim« rcvič Kosta (Vršac), Štefanovič Bogoljub (Kragujevac), Stanisavljevič Dragan (Po» žarevac). Na predlog ZHP se spreminja člen 13 propozicij za odigramje tekem za drž. prv. sledeče: Eventualni čisti dobiček, odnosno izguba izločilne tekme se deli na 5 enakih delov, dobiček, odnosno izguba tekem ra državno prvenstvo pa se deli na 8 enakih delov. Podsavezi in klubi se opozarjajo, da izvedejo ta popravek v propozicijah sami. — Tajnik. Olimpijski petoboj za prvenstvo Slo* venijs se vrši v nedeljo ob 10. na igrišču Primorja. Za športnike bo vgeteakor zani« miv nastop naših najboljših allround atle« tov Slamič«, Lojka, Petkovška. Pavčiča, Korčeta itd., ki bodo v medsebojni ostri borbi čisto gotovo znatno izboljšali dose« danji rekord, ki ga drži znani L. Zupan« čič s pribl. 2500 točkami. Tekmovanje ob« sega teke 200 in 1500 m, skok v daljavo, disk in kopje. Vstopnina minimalna Olimpijski petoboj. Naprošam nasled« nje gospode, da sodelujejo v sodniškem zboru za izvedbo tekmovanja: prof. Čop, Močan, Stepišnik, svetn. Dekleva. Šesta« nek ob 8.45 na športnem prostoru ASK Primorje. — Načelnik lahkoatl. sekcije ASK P. Službeno iz JHSa. Izločilna tekma za drž. prvenstvo se preloži na nedeljo 4. XI. HŠK Concordija in SK Ilirija se na to opo» zarjata. — Tajnik. Službena objava smuško tehničnega odbora JZSS. (Iz seje dne 22. okt. 1928.) Teoretični sodniški izpiti, določeni na 11. novembra t. I., se ne vrše iz razloga, ker tozadevni pravilniki še niso dotiskani. Isti izidejo v najkrajšem času. Izpiti se odgo« de vsled tega na 7. in 8. decembra t. 1. Temu primerno se podaljša termin za pri« jave do 15. novembra t. 1. Prijave je po« slati na naslov Fr. Kopriva, Ljubljana, Ale« ks and'rov a 14. Sodniškim kandidatom! (Službeno iz LNP.) Porivajo se sodniški kandidati po« deželnih klubov LNPa, ki se žele še letos podvreči podsaveznemu sodniškemu izpitu, da se prijavijo do 5. novembra na naslov: Sekcija zbora nog. sodnikov v Ljubljani, kavarna Evropa. Gg. odborniki SK Ilirije se obveščajo, da prispe Haškovo moštvo v Ljubljano ju« tri ob JO. dopoldne. — Tajnik. SK Ilirija, nogom. sekcija. Ob povolj« nem vremenu danes, v soboto ob 15. url trening kombinirane rezerve s SK Grafiko. Jutri ob 14. igra rezerva predtekmo s SK Svobodo, sestava na oglasni deski v gar« derobi. — Načelnik. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Naslednji gospodje naj se javijo v nedeljo, dne 28. oktobra ob 8.30 na igrišču ASKP kot reditelji: Turna, Gaberšek, F. Jug, 2or« ga; vrhovni reditelj geom. Kalin. SK Slovan (težke atletična sekcija). Za danes sklicani občni zbor sekcije se zaradi današnje proslave lOletnice osvobojenja odgodi na ponedeljek, 29. t. m. ob 20. prj Llovdu. Polnoštevilno. ASK Primor le (nogom sekcija). Na« slednji igralci naj bodo v nedeljo ob 13. na igrišču: Anžlovar, Lojze, Šinkovec, Pišek TI, Vincenzo, Pumpi, Sočan, Franci, Kariž, Brv ar, Privšek, Uršič, Može; vsi z belimi hlačkami. Ob 15.: Jančigai, Svetic, Hassl, Zemljak, S'amič, Pišek I, Jug I, Vlado, Jo« ca, Lojze. Dolfe. čamernik. Ljubljanski plivački podsavez. Danes ob 18. v restavraciji «Slon» seja u. o. — Tajnik. /tSST Primorje (hazena sekcija). Danes ob 17. trening vseh igralk na igrisou. Hkra« ti bo sestanek zarad, ureditve važnih vpra« Sanj in raridi določitve zimskega treninga. ŽSK Hermes. Sestanek prvega moštva 'ti rezerve se vrši dane« ob 19. v lokalu. Prvo moštvo gostuje v Celju proti Atletik Šport klubu, rezerva pa igra najbrže v Domžalah. Odhod v Celje ob 12.10, zato naj bodo vsi navedeni igrači točno ob 11.30 pred glavnim kolodvorom. Burja, Sernec, Pleš A., Kos. Marinko, Mihelak. Lado, Pu« ba, V»li. Zalokar in Kremžar. Vodja puta je g. Marinko. TKD Atena (hazena odseki. Danes popoldne ob 15. v slučaju ugodnega vre« mena trening na igrišču. Obvezen za vse, zato točno in polnoštevilno. — Vodstvo odseka. Motokolesrrskl klub Ilirija. Ob priliki aJubileine kolesarske dirke«, se vrši v ne« deljo dne 28. t. m. skupna voinja članov motnodseka v Trebnje. Sestanek ob 10.30 na Dolenjski cesti pred gostilno «Jetačin». Nocoi ob 18. seia upravnegt odbora, in ob 19. članski sestanek v k!nb°kih prostorih restavracije Novi svet. Udeležba za član« stvo obvezna. f Gospodarstvo = Državni rudniki in železnice zahtevajo preko 400 milijonov rakradnih kreditov. Generalna rudarska direkcija se je obrnila na finančno ministrstvo z zahtevo po naknadnih kreditih v višini 117 milijonov Din, češ da državni rudniki ne bodo mogli ibra-tovati dalj kakor do konca t. 1., če ne bodo dobili naknadnih kreditov. Prav tako se je prometno ministrstvo obrnilo na finančno ministrstvo z zahtevo po nenadnih kreditih v viiini 300 milijonov Din. = Knnknrz beograjske Gostilničarske banke, ki je bil razglašen v ponedeljek zaradi raznih zlorab njenega ravnatelja in navala vlagateljev, zavzema vedno večji obseg. Polom Gostilničarske banke je namreč povzročil insolvenco tvrdke Vcjin Kfvs&ivič in drugovi, trgovine s steklom s skoro 2 milijona Din pasive ter iosclvenco Milana Mišica, lastnika hotpla v Beo-srftdu. s pasivami od nreko 4 miliiom Din. Zanimivo je dalje dejstvo, da doleuie Oo-stilničarska b^n^a Narodni b^nki 4 8 milijona Din in Državni hipotekami banki 1.7 milijona Din. — tTstanoviter Savcza pivorarniške inilii-stri'*. Minister za trgovino in industrijo je potrdil pravila Sive za pivovarniške ;ndu-strije kot članice Centrale industrijski^ kor-»voracij. Za predsednika Saveza je bil izvoljen guverner Narodne b"nke in znani in--iustrijec g. Ignjat Bajloni. — Važni zaključki su?a*ke tarifne konference. Te dni se je vršila jupo«loven«ko-mndžarska tarifna konferenca, na kateri ie bilo sklenjeno, da dobijo jugoslovenske luke za prevoz iz Madžarske isto tarifne ugodnosti, ki jih je svoječasno dobila Reka po madžarsko - jadranski tarifi. Jugoslovenske želemice bodo za tranzit iz Madžarske uvedle nilje tarife. V tej mednarodni tarifi bo prvi? velja! dinar kot tarifna valuta. V vseh vprašanjih je bil dosežen sporazum. Ta dogovor bo omogočil znatno povečanje tranzitnega prometa preko naših luk, zlasti preko Sušaka. — Pogajanja za urediteT predvojnih bosanskih posojil. Po informacijah r-H-vojnih bosanskih posojil, ki stojijo baje pred zaključkom. Z nemške strani so se kot minimum zahtevale iste ugodnosti, ki so bile že priznane švicarskim obligaciionar-iem, namreč 5200 Din v 7% investicijskem posojilu od 1. 1921 (?) za 504 franke investicijskem in želerni^eg.T do0""'-1, kar H predstavljajo trenotni vrednosti 70% nomi-nala. Tcčnost te vesti zaenkrat ni mogoče kontrolirali. — Ustanovit** Zadrug« «o Pnan^ranip konsuma r Zagrebu. Po vzorcu ljubljanske Kreditne zadrucre detajlnih trgovcev je bila fe doi na iniciativo ravnafplia g. B^advia ustanovljena v Zagrebu Zadruga za financiranje konsuma. kateri je rristorvilo že okrog 50 zagrebških detajlnih trgovcev. Udeležba francoskega kapitala pri Brort-ski tvornici vagronor strojev in mostov. Kakor porečejo, ie budimoeštansV« banka Simon Krausz prodala svojo udeležbo na Prvi jugoslovenski tvornici vasonov, stroiev in mostov v Brodu n. S. od 20.000 delnic neki francoski finančni skupini. Večina delnic tega podjetja se kakor znano nabavijo od lani v posesti Avstri>ke družbe državnih železnic (Steg). — Močno nazadovanje italijanskega izvora avtomobilov. V prvih 8 meserih t. 1. ie Italija izvozila le 19.120 avtomobilov v vrednosti 267 milijonov lir napram 24.805 avtomobilov v vrednosti 472 milijonov Din v istem razdobju pret. leta. Po številu vozov je izvoz nazadoval za 23%, po vrednosti jja celo za 45%. To močno nazadovanie izvoza avtomobilov, ki tvori važno postavko v ita-li ianski trgovinski bilanci, je posledica ameriške in francoske konkurence in visokih produkcijskih stroškov. = Poslabšanje italijanske trgovinske bilance. V tekočem letu se je italijanska trgovinska bilanca občutneje poslabšala, kar je pripisati še posledicam svoječasnega dviganja lire in stabilizacij. Izvoz v prvih 8 mesecih t. 1. ie nazndoval napram lani od 10.227 9118 milijonov lir. pasivnost trgovinske bilance r>a se je povečala od 4.3 na 5.3 milijarde lir. — Ustanovitev cig&ntske finančne (bol-din?) družbe za električne industrijo. Pretekli teden je bil v Bruslju pod vodstvom belgijskega Solina-koncerna in pri udeležbi največjih bank in podjeiij za elektrotehnično induslrijo iz vseh delov sveta ustanovljen ogromen električni trust pod imenom «Trust financier de Transporte et d' Entrepnises industrietfles« (okrajšano ), ki bo v prvi vrsti financiral elektrotehnično industrijo in podjetja za izrabo vodnih sil v Evrooi, severni in južni Ameriki in severni Afriki. Temeljna delniška glavnica, ki je rezervirana delničarjem dosedanje Sofine, znaša 100 milijonov frankov, vendar se takoj pristopi k povijanju glavnice na 200 miliionov frankov, pri katerem bodo sodelovali tudi ostali ustanovitelji. — Sklepi mednarodnega kongresa juve-liriev v Parizu. Te dni se je vršil v Parizu kongres iuvelir'ev, nri katerem je bilo zastopanih 23 držav. Sklenjeno ie bilo, da «p y vseh drŽavah uvedejo enake l?gure dragih kovin in sicer glede zlata 18 karatne z 750/1000 čistega zlata in 14 karatne z 585/10H0 čistega zlata. Glede srebrn naj velja io leeure z 925/1000 in 850 /1000 čistesa srebra. Za srebrne ure ostanejo zaenkrat le-sure z 800/]000 srebra. Določeni so bili tu-'to enotni oredpisi glede platine, iridija, dalje glede japonskih in umetnih biserov ter irlede rubinov. Za preiskave bo ustanovljen skupen laboratorij. = Letina na Madžarskem. Po statistiki madžarskega kmetijskega ministrstva je letina pšenice, rži, ječmena in ovsa v Madžarski lani bolie izpadla kakor predlanskem, dočim kaže, kakor pri nas, pridelek koruze, krompirja in sladkorne pese znaten primanikljai napram lani. Pšenice Je bilo pridelane 25 miliionov met. st. (lani 20.9), koruze 11.3 milikma n.et. st. flani 17.4), krompirja pa 13.7 milijona met. stot. (lani 20 0). — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe fjled« dobave Jermenov in spojk, do 2. novembra glede dobave 400 komadrnr vzmetni*! podukov. (Predmetni pogoju' so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 31. t. m. ponudbe glede do-bane 300 kg bombaža za vi s četne .ctrojev «n 500 kg različnih cunj za snažen'« strojev, do 5. novembra pa glede dobav« 3000 m tračnic. Vršil« se bodo naslednje ofeintaJne licitacije: 8. novembra pri upravi smodm-iSrace v Kamniku glede do- bave surovega sukanca, 20.000 kg preje od jute, 10.000 kg pairafina, 36-000 kg žvepla, «04)00 kg amonijevega šotora, 10.000 kg trinitronaftaJma, 12.000 kg sera. 2000 m platna io 15.000 kg nafte; 13. novembra pri direkciji državnih železne v SuboLvoj glede dobave raznega lesa. (Predmeta« oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljub-Ijajii.) Dne 9. novembra se bo vrJila pri glavnem sanitetskem skfedišču v Zemunu ofertatoa licitacija glede dobav« 150 garnitur malih potiskih lekarn, 26. novembra glede dobave 6000 komadov siamndc, 28. novembra glede dotrave 2000 komadov koSac za sanitetna materijal. 30. novembra pa glede dobav« 540 rasličnšh šotorov. (Pogoja so na vpogled pri omeni enem skladišču.) Dne 12 novembra se bo vršila pri uprarvj dravskega infendaintskega skladišča v Ljubljani ofertalna lidtacila glede dobave kotlov za poljske kuhlnle. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem sto!ad&6u.) Dne 12. novembr« t. L se bo vršila pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljana ofertalna licitacija glede dobave 1500 komadov gledalnih staked, 2000 komadov vodostanskih stekel in raznih šip, 13. novembra glede doibaive 110.150 komadov raznih tiskovin, 14. novembra glede dobave 3100 komadov kav-čukasfciih zagostik, 380 kg kavčukastega platna in 400 komadov kavčukastih obročkov. 15. novembra glede dobave 8000 komadov mazalnih bla-aimic, 16. novembra pa glede dobave 1220 kg bakrtnsh cevi (Predmeta' oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled pri omejenem oddelku.) Borze 26. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slabši. Nekaj več povpraševanja je bilo v devizah na Berlin, Čutih, Trst in Prago. Potrebo v devizah na Trst, Newyork in Amsterdam je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečiji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Deviza na Trst je dalje čvrsta Na zagTebškem efektnem tržišču je položaj v Vojni škodi ostal nespremenjen- Pri "»red-nr'(em prometu se je promptna trgovala po 432, za december po 441 — 442 in za februar po 452. Investicijsko je notiralo fvr-steje pri 85-75 — 86 brez zaključka, agrarno p« so se trgoval« po 55.50 in 55.875. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v !fi-potekarni po 57-5. v Jugobanki po 88.5. v Prašlediotii po 920, v Srpski po 151 in v Obrtni po 38. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki samo v Slavoniji po 7.50 in 6.50 ter v Dubrovački po 489. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.795—22.855 (22.825), Berlin 13.555-13.585 (13.57), Bruselj 0—7.9145, Budimpešta 0—9-9285, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7.991—8.021 (8.006), London (>-276.23, Newyork 56 855 —57-055 (56.955), Praga 168.35-^169.15 (168.75), Trst 297.32—299.32 (298-32). Zagreb. Amsterdam 22.8025 — 22.8625, Berlin 13-555 _ 13.585, Dunaj 7.991—8.021, Milan 297.2 _ 299.2, London 275.83—276.63, Newyerk 56.8 — 57. Pariz 221.42 — 22342, Praga 168.35 — 169.15, Curih 1094.1—1097.1. Curih. Zagreb 913, Pariz ?0.31, London 25.205, Newvork 519.7, Milan 27-22, Prarra 15.40, Dunaj 7340, Budimpešta 90.60, Berlin 123.83, Bruselj 72.222, Amsterdam 20* 35, Varšava 58.25, Bukarešta 3445, Sofija 3.75. Dunaj. Beograd 12.4675 — 12-5075, Berlin 169.10 — 169.60, London 34.4250 34.5250, Milan 374825 — 37.2825, Newvork 709.35 do 712.05, Pariz 27.73 — 27.83, Praga 21.02375, Curih 138.54 — 137.04; dinarji 12.43 _ 12.48. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljublj. kreditna 128—0. Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Ruše 260—280, Stavbna 56 •— 0, ŠeSir 105 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 433 — 434, kasa 432 — 433.5, za december 441.5 — 448, ga februar 450 — 452, za februar bress kupona in propiese 4j7 — 419, investicijsko 85.75 — 86, agrarne 55.75 do 56; bančne vrednote: Hrvatska 60 _ 0, Po-Ijo nova emisija 17 _ 0, Kreditna 85-0, H i po 57.5 — 58, Jugo 88.5 _ 89, Ljubljanska kreditna 127 — 0, Narodna 7080—7100, Praštediona 920 — 925, Srpska 151 — 152, Obrtna 38 — 36; industrijske vrednote: Narodna šumska 20—0, Gutmann 200 — *_'05, Slaveks 100 — 105, Slavonija 6.5 „ 7-5, Danica 145 — 0, Drava 540 — 555. Se6erana 480 — 490, Vagon 75 — 80, Union Osiiek 300 — 0, Vevč« 110 — 113, Isis 21 — 28, Dubrovačka 482 — 489. Trboveljska 482.5 do 495, Narodna mlinska 19.5 — 0. Beograd. Vojna akoda 430.25 — 430.75, investicijsko 85.25 — 85.75, agrarne 55 — 56. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (26. t. m.). Les: Tendenoa nespremenjena. Z-frljučemi so bili 4 vagoni hrastovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključen jie bil 1 vagon turščica. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg po 802.5 do 305, za november uzančno blago po 307.5 do 3l0, za december po 312.5—315 in za januar po 315—320; turščica: baška, slovenska postaja, navadna tarifa po 365.5 do 370, ameriška «La Plata>, promptna, zacarinjena. fco Ljubljana po 315.5—320: ječmen: baški, 70/71 kg, zdrav, rešetan. foo Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 315.5—317; rž: baška, 73/74, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 295—297.50; moka: fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430—435; oves: baSki aH s'av.. zdrav rešetan, navadna tarifa po 295.5-300. Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 7 vagonov pšenice, 8 vagonov moke, 23 vagonov iurščice, 1 vagon ovsa in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška, baška potijska in srem-ska 250 — 252.5; banaška 245 — 247.5. Ječmen: baški, sremski in banaški, 65 kg 256 — 260; baSki, pomladni, 68/69 kg 285 — 290. Oves: baSki in slavonski 250 do 252.5. Turščica: baška, za december-januar 260 — 265; za maro-april 287-5 do 292.5; za april - maš 292.5 — 295. Moka: baška <0» in «0gg> 357.5—8675; <2> 337.5 do 347.5; c5> 317.5 _ 327.5; c6> 270 — 280; <7» 250 — 260; «8» 205 - 215. Otrobi: baSki v jutastih vrečah 182.5 — 187-5; banaški 180 — 185. Dnnajska bona ta kmetijsko proismde (25. t. m.) Na ameriških žitnih tržiščih j« nastopila mirnejša tendenca Tudi na dunajski borzi ie bilo razpoloženje zelo mirno, ter je le prilično zadostnim jjonudbem pripisati, da cene niso popustile. Tudi v tur-ščici se tendenca ni spremenila. Prav tako so ostali nespremenjeni uradni tečaji. Iz življenja in sveta Prezidentov sin si sluzi kruh John Coolidge, sin sedanjega preži* denta Zedinjenih držav, se je nedavno tega «vdinjal» zi pisarniškega uradni« ka železniške družbe v New*Havenu, kjer zasluži 25 dolarjev na teden. To samo po sebi ni čisto nič nenavadnega. Nenavadne pa so bile okoliščine, pod katerimi je zasedel svoj uradniški stolček. Na poti v urad ga je spremlja« la več tisočglava množica, ki je Johna tako ovirala in ga zadrževala, da je že prvi dan prepozno prišel v urad. Ko je po nekoliko urah dela zapustil poslopje, da se nekoliko pokrepča, mu je spet sledila tuleča in vzklikajo« ča procesija, to pot pa še pomnožena za nekoliko tucatov fotografov in film* skih operaterjev. V klubu, kamor se je podal na predjužnik, so filmali vsa* ko njegovo kretnjo med jedjo in od vseh strani fotografirali tisto, kar je imel pred seboj na krožniku. John Coolidge je namreč v Ameriki silno priljubljen, posebno od zadnjič, ko se je bil zaročil s Florenco Trumbulle, hčerko bivšega guvernerja drža-. Con* necticut. Od tedaj naprej ga nazivajo »prvega ljubimca« v Državah. V uradu se John baje prav dobro počuti. Nje* gov posel je, da izračunava, koliko vagonov je treba poslati v ta ali oni kraj. Menda mu edino to ni prav, da so mu neprestano za hrbtom detektivi, tako da niti s Florenco ne more spre* govoriti kakšne zaupne besede na sa* mem. _ Inteligenca brez možganov Pierr; Mille pripoveduje, da je srečal čudaškega anamitskega učenjaka dra. Geyen-Ngoc-Liena, ki je baje s poskusi dokazal, da sedež človeške inteligence nj v možganih. Kje naj bi bila potem drugje, tega Amamrit seveda ne pove, toda njegovi evropski tovariši, ki delujeijo v Indokini, so sila radovedni, v katerem delu telesa se skriva človeška inteligenca in so iznesli celo vrsto predlogov, kako naj bi se to ugotovilo. Neki kirurg se je ponudil gospodu Ngoc-Lienu, da mu bo i zbil iz glave možgane, ne da bi se častitljivemu Anamitu kaj poznalo na njegovi učenosti. Če bo po tej operaciji ana-mitski kirurg še v stanu spregovoriti kakšno pametno besedo, potem, pravi kirurg, bodo predlagali, naj ga uvrstijo med nesmrtnike francoske akademije. Sicer ne vem, pravi Pierre Mille, če je doktor Ngoc-Lien popolnoma prepričan o resničnosti svoje teorije, toda v nekem pogledu bo imel nemara le prav. Saj imajo nekateri izmed naših velikih sodobnikov naravnost velikanske glave, ki se odlikujejo s prav čudovitimi oblikami. Nekateri imajo lobanje na kvadrat, drugi pa spet kvadratne lobanje, a pri mnogih je videti, kakor da bi bili možgani izpod temena zdrknili do jezika. Znane so mu tudi osebe, eijih inteligenca je čisto gotovo v nogah. Njih kategorični imperativ je ta ali oni ples, ki je ravno takrat moderen. Tem ljudem služijo glave očitno samo za to, da ž njimi kolikor mogoče gracijozno ba-lansirajo, med tem ko z nogami rišejo nekakšne nemogoče krivulje po zraku. Vsaj nekaj dokazov torej ima čudaški anamitski doktor za svoje neobičajne trditve »Nekoč sem čital,« nadaljuje duhoviti pisatelj, »da so v starem veku veljala jetra za prestolico človeške duše in da si še danes avstralski divjaki mažejo svoja telesa z mastjo od ledvic, ki so jo postrgali iz trupel ubitih nasprotnikov, ker si utvarjajo, da si na ta način pridobe tudi njihovo moč. Nemara je tudi Anami t zasledil kakšen podoben recept, ki se je po ustnem izročilu ohranil v kakšni še nepoznani divjini. Neki slavni zdravnik mi je pripovedoval, da je nekoč zdravil moža, ki je bil nenavadno surov in hudoben, neumen pa kakor žival, dokler ni padel z lestve in si razbil lobanjo. Po tem akrobat-stvu pa se je ta človeška bestija nenadoma izpreobrnila, postala krotka in razumna, da nikoli tega. no iti se ni več vrnil. Potepal se je po Zedinjenih državah brez dela in cilja, končno so ga zgrabili in oddali v neko bolnišnico v New-Orleansu. Tu se je po dolgih naporih nekemu zdravniku preprosto operacijo v nosu posrečilo, da mu je vrnil spomin. Takoj je vedel povedati, od kod je doma — bil je iz Gloucestra — in kako .ie prišlo, da je izgubil spomin. Ameriška Liga bojevnikov mu je omogočila povratek domov, kamor je prispel po enajstih letih odsotnosti. Tu so ga čakala bridka razočaranja. Starši so mu bili umrli, a žena se je bila v drugič omožila in je imela iz drugega zakona že štiri otroke. Ves žalosten se je odpravil bedni Peacey do svojega zadnjega sorodnika. mlajšega brata. Ta je bil v vojni izgubi! dar govora in sluh. Ko je pa zagledal starejšega brata živega, ga je tako pretreslo, da je spregovoril in se mu je vrnila govorica. Boj z dvema ban-ditoma v Kolnu Kote ia njegovo okolico sta dolgo časa strahovala dva težka zločinca, brata Hcid-geria. kl sta izvrševala svoj posel z neverjetno predrznostjo. Po neštetih neuspehih Ju Je policija končno zalotila na Javni nUd. Pri zasledovanju se je vnela besna bitka, med katero je bilo več polici, •tov težke ranjenih, a najmlajši izmed obeh bratov ubit. DrugI se Je zatekel v vilo |n se vanjo zabarika-dlral. Vso noč so ga ob-lega H, ko so zjutraj vdrli vanjo, ga niso našli. Kmalu poten so ga Izsledili, ko Je vlomil v vilo nekega generalnega direktorja. Znova se Je zabarlkadiral in se Je dolgo časa branil proti Ijuthn napadom policije, U se je posluiila celo ročnih bomb. Pri tem Je bilo spet več policistov težko ranjenih. Končno ga Je pogodila krogla v trebuh in so ga mogli zvezatl. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer leži njegov mlajši brat mrtev. Na sliki zgoraj vi- , . • iti t x •. . la. kjer Je padel policiji v pest; spodnja slika kaze klop. na kateri Je Ml ranjen od njegovih strelov neki policijski uradnik. Videti Je sledove krvi In na levi znamenje izstrelka. Gospa Smithova, lena demokratskega kandidata za državnega predsednika v Zedinjenih državah, Je temu najbolj vneta pomagalka pri agitacijskem delu. Silita nam Jo kaže, ko govori na volilnem shodu v Filadelfiji. Grobnica kraljev Judeje Iz Jeruzalema poročajo, da je neka angleško*ameriška družba, ki jj je bila podeljena koncesija za izkopavanja v Palestini, naletela na obsežno, še sko* ro nedotaknjeno groblje. Domnevajo, da so našli grobnice kraljev Judeje. Umevno je, da bo ta najdba, če se bo izkazala za resnično, neprecenljivega pomena za razjasnjenje palestinske zgodovine, ki jo danes poznamo le v meglenih obrisih. Kralji Judeje, ki jih je treba razlo* čevati od izraelskih kraljev, so vladali Jeruzalemu po razkolu desetih plemen, to je nekako od 950, pa do 587. pred Kristusom, ko je Jeruzalem osvojil ba* bilonski kralj Nabuhodonozor. Maročani spet napadajo Evropce V Parizu je vzbudila velikansko vznemirjenje vest, da so Maročani napadli neki tovorni avto in uoili dva potnika. Čudno je, da so napad izvršili natanko isti dan kakor lansko leto, ko so ugrabili Malleta in Steega. O napadi poročajo iz Casabiance, da je avto vozil v Souk-El-Arbar in da sta bila na vozu poleg šoferja še dva trgovca z ži-om. ki sta imela s seboj vsak 25 tisoč frankov, da nakupita žita. V bližini ozemlja, ki ga Francozi še niso podvrgli, kakšnih 25 km pred Oued-Zemo.n so dohiteli dva domačina, ki Sia jezd/a osle in dva konjenika. Šofer je avtomobil malo zavrl, da bi se ognil jezdecem, a v tem hipu je eden izmed teh ustreli! na avto in ranil enega izmed trgovcev. Ko so Ev rope i hoteli vožnjo nadaljevati, so se banditje pognali za njimi in jih obkoliili. Šoferja so takoj ustreli, oba trgovca pa so odvedli s seboj. Ko se je v napadu razvedelo, so iz Oued-Zema poslali pet avtomobilov stražnikov na sled za roparji. Uspelo jim je osvoboditi enega izmed trgovcev, dočim drugega še vedno pogrešajo. Med banditi in zasledovalci se je razvila pravcata bitka, v kateri je bil ubit en stražnik in več Maročanov. Radio kot bajanica Ljeningrajski profesor Petrovski jr zgradil poseben radioaparat, ki omo* goča ugotavljanje rudninskih ležišč s pomočjo elektromagnetskih valov. Ne gre nov izum, temveč za izpopolni* tev metode, ki so se je znanstveniki posluževali že precej časa pri iskanju naravnih zemeljskih zakladov. V Ru* siji so n. pr. že prej odkrili marsika* tero veliko ležišče železa s pom čjo magnetskih motenj. Tudi z radijski* mi valovi so napravili že uspešne po* skuse zu ugotovitev rudninslih nahaja* lišč. Nemci so z radijskimi valovi med -ožnjo cepelinov delali takšne poskus^. Najbolj zanesljiva je ta me* toda seveda tedaj, kadar gre za iska* nje kovin. Enajst let brez spomina V februarju 1917. je eksplodirala v nekem angleškem tanku v Flandriji granata. ki je ranila vojaka Charksa Pea-ceya na glavi. Rano so mu ozdravili in so ga poslali kot invalida domov. Toda možakar je bil izgubil spomin, ni vedel, od kod je doma in kdo so njegovi sorodniki. Tako je romal po deželi sem in tja, dokler se ni ponudil za mornarja na parniku «FIavia». Navzlic svojim poškodbam je bil izvrsten de'a-vec, nihče mu ni mogel nič očitati. Toda ko je «Flavia» pristal v amerišlki luki Portlandu, je Peacey odšel na kop- Zobozdravnik DR. LEVEČ ANTON, ordinira od 29 okt. dalje vsako predpoldne v hotelu »Triglav«, na Jesenicah. Umetna megla nad tovarnami Nemčija silno skrbi za svoje zračno brodovje, obenem pa si prizadeva iz* popolniti svojo obrambo zoper zrač* ne napade. Nedavno so zborovale or* ganizacije za zračno obrambo. Pri tej priliki je delniška družba «Minimax» predvedla poskuse z aparati, vsebujo« čimi po 7, 15 in 100 litrov meglotvor* ne snovi. Poskusi so pokazali, da ko* ličina snovi dveh 100 litrovih apara* tov zamegli z gosto plastjo zračni pro« stor 3000 m na dolgo, 300 m na širo* ko in 80 m v višino. Nad eno uro je ta umetna megla ležala nad vso obšir* no tovarno. Poskusi so zelo dragi. za* to tvrdka aparate uporablja za sedaj kot zasilne priprave, v resnem slučaju pa jih lahko napolni z meglotvorno snovjo. Nemška zračna obramba je s to iznajdbo pridobila zelo učinkovi* to orožje, vendar pa se tega sredstva ne da uporabljati v manjših količinah, ker se s tem ravno opozori sovražni* ka na važnejše objekte. Treba je te* daj misliti, kako bi se dali z manjši« mi stroški zamegliti celi deli kake de* žele. Šele tako bi iznajdba dobila svoj popolni pomen. Nekdo, ki ga čaka lepa smrt Švedski letalec 4hrenberg, imenovan »Švedski Lindbergh« (tudi Lindbergh ie prav za prav Šved), pripravlja polet preko 4tlantika v New-york, ki ga bo poskusil v najnevarnejšem času, med novembrom in aprilom. Harry Pain: Rokavice Bil je nekoliko presenečen, ko je videl, da je stopila v trgovino mlada licejka s polno" aktovko knjig pod pazduho. Toda mislil je, da namerava za svojo mamico kaj kupiti. V resnici pa žabica z rusimi kodri ni imela drugega namena, kakor da bi ubijala čas ter se pozabavala s svojim priljubljenim športom, da namreč dožene najvišjo mero človeške potrpežljivosti. »Seveda, gospica,« je odgovoril na njeno vprašanje. »Imamo rokavice. Pa kakšne želite? Švedske? Ali gladke kožice?« »Gladke kožice?« je vprašala deklica ter uprla v prodajalca nedolžni pogled svojih velikih oči. »Eh, rokavic, sešitih iz kože teh nesrečnih živalic ne bi rada nosila.« Optimistično se je nasmehnil. »Gospica, to vam je samo taka označba. Te kožice so navadno iz kože starin kozlov.« »Cemu pa potem dajete tako krasno označbo rokavicam, sešitim iz kože starih kozlov ? To ni pošteno.« »Dovolite, gospica. ako se bojite, da je bal koze! morda premlad ali kožica prestara, vam lahko pokažem vse druge vrste tega blaga. V tej sezoni nosijo za obleke in drugo moderno sukno najceneje pri tvrdki Drago Schwab — Ljubljana ooo > i JI t xxnoooooooooorxjcioiu30oo^^ onoo zelo radi rokavice iz velblodje dlake.« »Nimam rada reči, ki jih preveč nosijo.« Prodajalčev smehljaj je bil že nekoli-koliko prisiljen vendar je bil še vedno smehljaj. Neomajen v svoji potrpežljivosti, je odgovoril: »Želite torej raje švedske?« »Švedske? Kaj pomeni prav za prav ta označba?« »To je spet naziv za neko vrsto rokavic. Prepričan sem. da vam bodo ugajale.« »Ali je to tudi ime kake živali?« »Tega žal ne morem sigurno reči. Pokažem vam jih takoj!« »Eh — toda rada bi vedela, ali so švedske rokavice tudi tako švedske kakor švedske užigalice.« »Gospica, izvor kakega poslovnega izraza je časih težko pojasniti. Tako govorimo »napraviti obrat«, vendar pa to ne pomeni vedno da se človek obrača m če rečemo »prenesti menico« ne mislimo s tem. da jo prenesemo preko ulice ali preko reke.« Odprl je škatljo ter položil pred deklico par rokavic. »Ne,« jih je odklonila, »te so preveč temnosive.« Stopil je torej na stol, vzel drugo škatlo rn ji .pokazal rokavice, ki pa so bile zopet presvetle. Zlezel je na lestvo. izvlekel tretjo škatlo in izbral iz nje rjave rokavice. Bile so pretemne Izginil je za pultom, ujel četrto škatlo in ji ponudil rokavice kremove barve. Te bi se zopet prehitro umazale. Ker pa so potne srage, ki so prodajalcu tekle s čela. zbudile njeno sočutje, se je licejka odločila, da vzame te rokavice. Hvaležen smehljaj je ozaril prodajalcu obraz. »Par stane 7 šilingov 6 pensov.« »Dobro,« je odgovorila, »vzamem eno.« »En par. Prosim.« »Ne. saj vam pravim, eno rokavico, to desno.« Hvaležni smehljaj na prodajalčevem obrazu je ugasnil. »Eh, gospica, to ni mogoče,« je dejal odločno. »Nikoli še ni nihče zahteva! samo ene rokavice. Parov torej ni mogoče deliti.« »Nikoli nihče ne zahteva samo ene rokavice. To je čudno. Jaz pa potrebujem samo rokavico za desno roko.« »Kaj pa. gospica, nai storimo z levo rokavico?« , »Oprostite, gospod, toda če. kupujem rokavice, ne želim nikoli vedeti, kaj storite s tistimi, ki jih ne kupim. V tem primeru potrebujem rokavico za enega svojih stricev, ki je enorok in bi lahko mislil, da ga imam za norca, če bi mu dala par. Prodajalec ie razburjen odgovoril: »Po tem takem, gospica, ni moči ničesar napraviti, zakaj teh rokavic ni mogoče razdeliti.« »Res vas ne razumem. Saj sem vendar pripravljena plačati za to rokavico ceno celega para.« Smehljaj se je spet pojavi] na prodajalčevem licu. »Eh da, gospica. če razumem. »To iz-premeni zadevo popolnoma. Z veseljem. Želeli ste desno rokavico, kaj ne? Tako. prosim tukaj je.« Tedaj pa je licejka pograbila svojo aktovko s knjigami in vsa razburjena odločno dejala: »Pardon. gospod, rekli ste mi. da teh rokavic ne morete razdeliti. Ponovili ste to dvakrat. Zdaj mi pa ponujate desno rokavico. Vaša izvaiania niso logična in zato sem prisi'jena da se obrnem drugam ... Povedati vam moram tudi da se zelo čudim, ko vidim na vaši trgovini napis »Grande specialiste de gants«, pa mi ne morete prodati niti ene... Z Bogom, gospod...« Licejka je graciiozno sklonila slavo v pozdrav ter smehljaie odšla. Dve minuti pozneje je gospodična iz blagajne krepčala prodajalca, ki se je bil onemogel zgrudil na tla. Prel. J. B. Sokol Statistika celjske Sokolske župe Kakor povzamemo iz poročila, ki ga je podal župni siatističar na odbor o vi soji za prvo polovico letošnjega teta, je bilo v župj vpisanih 280 telovadcev, 146 teJovadk. 157 moškega, 139 ženskega naraščaja, 491 moške in 473 ženske dece. V 494 urah je telovadiilo 6730 telovadcev, povprečno na uro 196.3; članic v 349 urato 3.344, povprečno na uro 114.8; moški naraščali v 365 urah 4276, povprečno na uro 123; žensfci naraščaj v 365 urah 3461. povpr. na uro 108.8; moška deca v 491 urah 8917, povpr. na uro 315.9; ženska deca v 473 urah 10.386, povpr. na uro 339. Vseh telovadečih pripadnikov je bilo v župi 1524, uj.ih skupni telovadni obisk je znašaj v 2517 urah število 37.064. V I. semestru sta bila v župi 2 javna nastopa, 3 akademije, 15 pešizletov, 30 gledaliških predstav. 5 koncertov. 12 društvenih večerov, 166 kinopnedstav, 15 predavanj, 247 nagovorov pred vrsto, 9 zabav in 10 plesov. Društvene knjižnice izkazujejo v skupnem 2910 knjig strokovne in druge vsebine. Kakor se vidi, je bilo društveno življenje v župi živahno in upravičeno pričakujemo, da bo celoletna statistika še ugodnejša. Sokolska župa Ljubljana poziva vse članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da se udeleži v čim večjem števila proslave lflletnice našega osvobojenja, katero priredi ZKD v soboto 27 t m. Skupno zbirališče članstva je ob 19. uri na Taboru, od koder odidemo z godbo Sokola I na čelu pred Kazino in nato v skupni povorki nazaj na Tabor, kjer se vrši ob 21. uri slavnostna akademija. Kroj civilni i znakom. Zdravo! Župno starešinstvo. RABITE TUNGSRAM Bariieve elektronke Freo sodniki V poznih urah Tinca je pričakovala svojega izvoljenca in se jezila Njem mož*pijanec jo je naučil Kozjih molitvic, ko jo je zalotil v objemu kuharja Jurce. Pošteno jo je premlatil in potem sta se ločila. Tinca je upala, da bo prijazni kuhar bolj Ijubeznjiv človek in se je kar k njemu preselila. Revica je le pre* kmal-. spoznala, da je JuTca še mnogo slab* ši in da jep rišla iz dežja pod kap. Njen mož je navadno popival do polnoči, njen novi izvoljenec pa kar do belega dne. Ne* kai krat je prišel domov z jutranjo zarjo. Zapuščena ločenka je sedela nekaj časa za mizo, potem pa jela hoditi po sobi gori in doli in šteti minute. Postala je trudna, da sama ni vedela, kdaj se je vlegla na po* s tel jo in zadremala. Nenadoma se je Tinca vzdramila in sko* čila pokonci: pred hišo je obtala kočija, na stopnjicah so se culi negotovi koraki in kmalu je stal pred njo Jurca, vinjen ra gu* gajoč se. Možakar ni nobene spregovoril, samo nekaj je zagodrnjal, zvrnil se na po« steljo in takoj zahropel. Zjutraj se je Jurca prvi zbudil. Glava ga je bolela in slabe volje je bil. Začel je kri* čati nad Tinco: «Ni ti torej dovolj, da skr* bim zate, še denar mi jemlješ! Naznanil te bom!» «Jaz, da sera ti denar vzela? Takoj, ko te je pripeljal fijakar domov, si obležal in zaspal. Jaz se te nisem niti dotaknila! Če nimaš denarja, si ga zgubil ali so ti ga pa ukradli!« «Ni res! Molči baba! Celega «Jurja« sem imel, ko sem odhajal domov, sedaj ga pa ni nikjer! Le pomisli, tisoč dinarjev! Nih« če drug mi ni izmaknil bankovca kakor ti! Kar vrni mi ga, pa bo vse dobro!« Tnca je zatrjevala Jurci, da nima denar* ja, a ni nič pomagalo. Jurca se je oblekel in io odšel naznanit policiji. Tince niso kaznovali. Bog ve. kam je iz* ginil tisočak! Najbrže ga je Jurca res iz« gubil. Ločenka je sodniku nekam v strahu priznala, da jo Jurca vzdržuje. Zamišljena in resna je odhajala. Nesreča z žvepleno kislino «Jože, pazljivo nosi kislino in glej, da se z njo ne poliješ! Zlodej peče huje kot koprive!« je opozarjal dolenjskega mlekar* ia njegov znanec v Mlekarski zadrugi v Ljubljani ter mu izročil tri litre žveplene kisline. «Le nikar se ne boj, kislino sem že več* krat prenašal!« je odvrnil Jože, pograbil steklenice in odhitel na popoldanski vlak. Na kolodvoru je bila velika gneča, Jože je stopil k blagajni, kupil listek in se za* dovoljno bližal izhodu. «Pamet, pamet, jaz nosim »eksplozijo« s seboj!« je vpil nad ljudmi, ki so se drenjali proti izhodu m hitel naprej. Ljudje so se mu kajpak sme* jali in še bolj pritisnili proti njemu. Stisni* li so ga k ielezni ograji, v naslednjem tre* nutku pa se je že pocedila žveplena kisli* na po tleh. »Nazaj, kislina se je polila! Pazite na obleko isn čevlje, je kriknil Jože ter, sam v veliki nevarnosti, začel pobirati črepi* nje pobite steklenice, čeprav je vedel, da se bo pri tem pošteno opekel. Toda ljudje se za njegove opomine niso zmenili, sme« jali so se in hiteli na peron. «Ojejhata! Moja obleka je pobrizgana!« je aavpila tedaj mlada dama. «Ojej, moji čevlji so preč! Kar skozi sili ta packarija!» je zaiavkala druga. »Kako me peče!» je kliknila tretja. »Meni si pa suknjič poškropil.« se jj oglasil debeli gospod s kubo v ustih in s kovčegom v roki. «Čakaj, kaznovan boš, kakor gotovo se pisem Jejteles!« je renta* čil in žugal preplašenemu mlekarju, ki ni vedel, kaj bi storil. Kljub temu so se vsi skupaj obrisali za odškodnino in le oprošč je b3l Jože! »Do* voli sem jih svaril im prosil, naj me puste, ker nosim »eksplozijo® Ko se je kislina razlila, sem kričal nanje in sem jih prosil, naj ne stopajo vanjo. Toda, kakor nalašč, vsak je moral stopiti v lužo!« ie razlagal Jože sodniku. Naposled je še omenil, da bi bilo dobro, če bi sodnik ukrenil, da bi mu ljud ie povrnili škodo za razlito kislino. »Tisto pa že ne! Saj ne veste, kdo je bil vzrok vaše nesreče!« je dejal sodnik m ga odslovil Ali in kako, naj dijaki go je nogomet? Nedavno je prosvetna oblast prepoveda* Ia srednješolskemu dijaštvu igrati nogomet Prepoved je izšla menda na pobudo neka* terih srednješolskih učiteljskih zborov, češ da je glavno krivdo za slabe učne uspehe pripisati nogometu, ki vpliva tudi neugocU no na srčno kulturo mladine. Pri posamez* nikih ima razen tega pretirano natepava« nje žoge tudi slabe posledice za zdravje. Prosvetna oblast je poztneje na mtervenci« jo zastopnikov nogometnih organizacij pre« poved začasno ukinila. Vprašanje prepove* di pa s tem še ni končnoveljavno spravlje* no z dnevnega reda in treba mu je posve* titi več pozornosti kot jo na prvi pogled zasluži. Temeljna pogreška te splošne pTepovedi igranja nogometa za srednješolsko dijaštvo leži v tem, da šolske oblasti niso znale ali niso hotele ločiti organiziranega igranja, — t. j. gojenja nogometnega športa pod stro* kovnim vodstvom, ki ne pazi samo na sportno=teh.nično, temveč tudi na vzgojno stran te igre — od neorganiziranega tkzv. divjega igranja nogometa, kjer je mladina res prepuščena sama sebi, goji šport čez mero in neredno in se druži morda tudi z nedijaki aili slabimi elementi, pri čemer trpi razen telesne tudi moralna kakovost dijašrva. V resnih in dobro organiziranih klubih se goji nogomet za mladino dva* krat dve uri tedensko. To gojenje ni eno« stransko, kakor sodijo vzgojitelji mladine, ki dosledno obračajo hrbet športnim igri« ščem in pavšalno mečejo vso krivdo za napake mladine na šport, temveč obstoja v najTaznovrstnejšem telesnem gibanju, ki razvija m jači enakomerno vse telesno mV šičje. Predvsem je treba biti na jasnem, da je prepoved igranja nogometa izvedljiva le v javnih klubih, torej med organiziranim go* jenjem športa, dočim prepoved med «div* jaki» sploh ne bo imela uspeha. Nogomet je za mladino tak' privlačen, da ga bo kljub prepovedi gojila vedno in povsod, kjer bo le mogla. Uspeh prepovedi bo pod takimi okolnost* mi ravno nasproten kot ga nameravajo šol* ske oblasti doseči. Organizirano srednje« šolsko dijaštvo bo moralo pustiti igranje v svojih klubih pod vodstvom športnikov in zdravnikov ter se bo izgubilo med cdivja« ke». Da bi mladina, ki se je vnela za no* gomet, zavrgla čez noč, kar je vzljubila, ni verjetno. Prepoved bo torej «gorje» po* slabšala! Kako torej preprečiti, da bo mladina go* iila šport v korist telesni in duševni sili in brez škode za splošno naobrazbo. Namesto načelnih prepovedi brez spoznavanja bist« va, naj bi vzgojitelji srednješolske mladi* ne stopili med njo, proučili vzroke njene ljubezni do gibanja na športnih prostorih ter ji stali tudi takrat vzgojno ob strani, ko so prosti šolskega pouka in domačih lekcij. Zakaj bi mladini branili, kar dela najrajše, če Vemo, da jo dviga, jekleni m odvrača od raznih napak, v katere tako rada zapada, ako se dovolj ne giblje m ne troši fizičnih moči v medsebojnem tekmo« vanju pod solncem in na zraku. Saj ni še dolgo tega, ko se je to gibanje med mladino šele začelo. Takrat je bila mladina res drugačna. Le n-znaten del se je udeležval tkzv. šolskih iger, ki so slu* žili mladini za gibanje na prostem. Ves »stali čas in velika večina dijaštva se je le prerada zanimala za stvari, ki so ji teles« no in duševno škodovale. Z veseljem je treba ugotoviti, da današni srednješolci med nogometaši sploh ne poznajo teh «sportov». Po treningih se sveži in čili vračajo h knji« gam in v učilnice. Slabi uspehi v šolah po našem mnenju ne morejo biti neposredne posledice nogo« meta. Šport potrebuje in proizvaja cele ljudi! Kdor ima slabe uspehe v šoli, je sko* raj dosledno slab tudi na športnem polju. Morda ostane prehodno med boljšimi, to« da polagoma zapade v polovičarstvo, ki tu* di v športu ne rodi uspehov. Športna dru* štva uvažujejo zvezo mpd šolo in športom ter jo nadzorujejo. Zato jim ne bo težko stvari urediti tako, da dijaki s slabimi uč« nimi uspehi ne bodo smeli sodelovati. Vse« kakor je tudi s takimi ukrepi dvomljivo, ali se bodo učni uspehi izboljšali. Če tak dijak ne bo igral nogometa, bo našel dru* god manj koristno nadomestilo za svojo le* nobo. Kljub vsemu temu pa je nepobitno, da je treba srednješolsko športno gibanje spra* viti v urejen tir, ki naj na eni strani mla* dini ne ovira nemotenega učenja, na drugI pa ji daje možnost, da se lahko racijonel* no posveti gojenju športa. Učitelji naj sto« pijo med mladino v športne klube, dija* štvo pa naj usmerijo v take klube, ki bodo nudili dovoljno jamstvo za njegovo pravo i-n smotreno telesno in duševno*kulturno izobrazbo. Pri reševanju tega važnega problema, ki sega globoko v narodovo dušo, ni odveč, če se ozremo na vzglede velikih sosedov, ki danes sistematično s podporo in sode* lo vanjem vseh faktorjev skrbe za razvoj mladine, ki odgovarja duhu časa in o kate* rem je dokazano, da prinaša bogate sado« ve. Nova pota k »moderni liniji" Nedavno tega je na neki oddelek du* najske bolnice prišla dama. ki se ji je na prvi pogled videlo, da spada med one, ki že od narave nagibajo k dcbe* losti. Njena obilnost je bila tiste vr« ste, ki se ne zmeni za nobene kure in torture, kakršne z veseljem prenašajo po moderni liniji hrepeneče ženske. Znano je, da staničje takih debelušk vsebuje preveč vode, in da postanejo vitkejše le tedaj, če jih na ta ali oni način «osuše». Omenjeni Dunajčanki so v ta namen dajali vsako jutro pol* drug liter razredčenega čaja. Uspeh je bil nenavaden. Ze prvi dan se je dama olajšala za 2 in pol kg, kar smatrajo Dunajčani za svetovni rekord. Ta na* čin «osuševanja» so takoj nato pre* skusili še na drugih damah in desetim izmed dvanajstih je res tudi pomaga* lo. Potemtakem je pričakovati, da se bo »osuševanje* razvilo v pravcati damski šport, ki bo kot vsak drug pri* pomogel k vitki liniji modernega žen* Stva. S)-i NaroČila, uv u/» dopu*. ILcd4a*j% nahK oglasou, i®.- uujiab* *a»OgLajnuodr UUk JcUra' huUfOM,. Pr%J trnova,T(tL it z+g/i S*oru*ytH*+/* aMnuA« mar CMT- /» oflar* — — čdUHm+raaut. paJUs.,__ 4»huc* (jiiNjnmg^JL nJdx. JLalL oglasi*, ki* JIUOJO « m toa^mL i Zmiivc, eLopu^mm^^a ut* tu, ranja in likanja, s dobrimi spričevali Mesečn* plača 500 Din — Pismene ponudbe na naslov Bachrac.h. Zagreb, Kumiči čeva 5/1 ali na Jul Elbert Ljubljana, Gradišče it 4/U 36027 Mizar, pomočnika In vajenca sprejme takoj Jančar Albin mizarstvo — Smlednik pr: Medvodah. 86010 SodavičarskI pomočnik Gospoda ali damo zs obisk privatnih etrank v Ljubljani iščemo za la. kr&tiven predmet Ponudbe pod »Fiksni prejemki* u oglasni oddelek »Jutra* 85835 Vsako prepisovanje na stroj prevzame gospodična v večernih urah — Pismene ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Prepisovanje na stroj« 36146 Boljša šivilja za obleke, se priporoča na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36176 3 ■ Metoda Berlitz Pouk francoščine, nemšči ne. angleščine. Italijanki ne Itd po orofeeorjih do tičnih dežel Vsak profesot poučuje edlnole v tvoji materinščini Prijave samo na Kralj* Petra trgu S/l s popolnimi spričevali, U bi lahko sam vodil obrt — dobi takoj mesto pod ugodnimi pogoji. Desimir Došen, sodavičar. Bos. Novi. S506' Pletilja dofci delo na dom. Josipina Maček, Bohoričeva št 24 38141 Igralko na klavir sprejmem takoj. Pojasnila daje Ivan Pezdir, »Produkcija«, Tržaška cesta. Stan in dom. 86160 3 pletilje dobro Izurjen*, dobijo takoj stalno službo na 8elu štev 41, pošta Moste pri Ljubljani. 36154 Pletilje dobro izvežbane, za izven Ljubljano takoj sprejmem Predstaviti se je v posredovalnici Ogrinc, Miklošičev* št. 28. 36174 Strojepisko brezplačno praktikantinjo — s.prejmemo. — Ponudbe pod »Začetnica* na oglasni oddelek »Jutra*. 86170 Šivilja za perilo sprejme gospodične v pouk za dnevne in večerne ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36172 Brivskega pomočnika dobrega bubi štucerja in brivca išče za takojšen na. stop M. Z i b 1 e r, Tržič — brivec za dame in gospode 36169 Trg. vajenca poštenega, sprejmem c vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36185 HtM i JLi ž ii Sprejmem zastopstvo sa Hrvaško Primorje, Gorski Kotor, Liko bi Dalmacijo, kjer sem dobro vpeljan. — Sprejmem le dobro ido8e ali pa sezonske predmete. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 36095 Krajevni zastopniki za prodajo resnega, praktičnega predmeta na obroke proti t i * o k I proviziji se iščejo za: Novo mesto. Kočevje, Metliko, Krško, Lož, Trebnje. Rlbnleo, Rakek. Logatec, Vrhniko. 8t. Vid, Medvode, Skofjo Loko. Tržič. Kranj, Radovljico, Bled Jesenice, Domžale, Litijo, Zagorje. Serijozni, agilni gospodje naj pišejo na ogl. oddelefc »Jutra* pod Iifro »Povečanje konsuma*. 36164 Modni atelje M. Šare Dnevni jn večerni pouk v damskem In splošnem kro-iaštru Pričetek t. nov. — Priglasi celodnevno Palača Pokojninskega zavoda Miklošičeva Pražakova 15/111 — Ljubljana. 36181 JM*r»» VkOMalUa ■vozita. • Zimski plašč skoraj nov, za močnejšega gospoda in umivalnik AutomohiU »Ford* model 1927 v brez hibnem stanja z novi pnevmatiko z« 16 000 Di* »Renanlt* šestsedelni tazi moderno opremljen v.do brem stanju ta 26 000 D: •Prento* šestsedežnl *U! no v rabi za 30 000 Din •Fiat« mi Stirisedežni za Ž6 00c Dia: .Renault« mali. prvovrster" za W 000 samo 11 000 km rožen; »Chevrolet«, 13 000 km — rabljen kot nor za Din 35 000 naprodaj pri t* Lamprei m dru? d t o z f.jnhl i»nv Dnn»i«k» • St 32. 358» Autobus 15-sedežeo Chevrolet, pol leta vožen t novim' ;nm< ji v najboljšem »tanju nirodno oroda A Borlnbik Stilna ' 85429 Avto trieedežni »Pegeont«. dobro ohranjen, po primerni eeni prodam Pismene ponndbe na opl*»ni oddelek »Jn*«*« pod »Avto*. 36015 Razpošiljalnica potrebuje za privatnike 4 agilne potnike. — Potrebno 1000 Din kavcije ali garancija Ponudbe pod značko »Konkurenčna kolekcija« na oglasni oddelek »Jutra« 36122 Trgovski potnik špirituozne stroke, s stalnimi odjemalci, sprejme za~ stopstvo konkurenčne firme Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra* pod šifro »KvaMfi-ciran*. 86114 Uradnik energRSen ln vesten, zmožen poleg vseh pisarniških del tudi manipulacije z železnico, carino in drž oblastmi, želi z januarjem premeniti »lužbo Cenjene ponu.lbe na oelasni oddelek »Jutra« pod .Martjiv-zaupeo*. 86053 Dekle staro 16 let. se želi Izučiti za frizerko Ponudbe na vsrlasni oddelek »Jutra« pod »Frizerka*. 86147 Absolvent trer. akad V Ljubljani išče službo. Gre tudi pesek konat ali kaj podflbnepa. Ponudbe na ooH ♦Absolvent«. 36166 Pisarniško blagajno prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 86116 Nagrobne dekoracije lavorje ln palme, krizante-me, cvetlice, šopke, vence itd. nudi cenj občinstvu za praznik vseh svetnikov M Keše, trg. vrtnar. Linhartov^ ulica 5 (pri starem pokopališču). 86123 Pozor I Volno ta bomt>ai kopttt- lajreneje uri tvrdki Kar •relog Ljubljana Stan trp -t 12 u> Židovska ulic, 4 2SJ Perje Kokošinje puri«, gosje na -avno in a »trojem čiščeno lohavlja » vsaki mnnžn E Vijda. Oakovec. M-djl •nurje. Telefon 59. 8. «0 229 Puhasto perje azpuMljaro po povzetja " _ ~ 38 kt - Izkoristite priliko doklei traja zaloga L Brozovlč /-aeT»b. llica 82. kemičn« Sistilniea perja. 183 Kartonaža Skatlje ratb vrst po naj niljib oenah prt Fotokom paniji Maribor. Gregorji Čeva sile* 12. 85681 la trbovelj. premo« » lepa. »uh» bukov* Im zapite aaiagodnele nr vrdkt Fiasr Slu vi* Raz affova Ollaa «0 I7A Ia bukova drva in krompir kupim ▼ vsaki množini. — Ponndbe i navedbo eene, množine ln kvalitete pod »Tatkojšnje plačilo* na ocl oddelek »Jutra*. 85915 Otroški avto dvosedežnj — pimeren za Miklavža sli Božič, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36178 Otroški voziček dobro ohranjen, za 230 Din naprodaj na Mestnem trcu št. 18/m. 36120 UJL+mI Salonsko garnituro plišaeto, dobro ohranjeno in pisalno mizo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36113 Lepo spalnico za 1 osebo,. prodam Poizve se med 10. in 12. ter 4. in-5. uro na Bregu štev. 18/1. Jedilnico v najboljšem stanju, ugod no prodam. Naslov v ogl: oddelku »Jutra«. 36171. »Takojšen začetek*. marmornato ploščo ter zrcalom prodam Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 86143 Moško suknjo črno, skoraj novo, za srednjo moško postavo, ugodno prodam v Rožni dolini — easta VI, it. 4/1. 36144 Kufura Razpisujemo dobavo 40 kolesnih podstavkov, 100 p'ošč dimen-Zionirane črne pločevine. 122 palic železa. 4200 zakovic in 100 vijakov Ponudbe je vložiti do R novembra t I Risbe in pogoji interesentom na razpolage |>ri Direkciji državnega rudnika Zabukovca, pTj Celju 86108 Kopalno peč večje številke, oziroma dve majhni kopalni peči, dobro obtanjeni. kupim. Ponudbe z. navedbo velikosti, ozir litrov in zadnjo ceno na naslov: Mavrilj Mayr, Kranj. 36098 Družabnika s 15.000 Din gotovine iščem Za takoj. Naslov v oglaa. oddelku »Jutra*. 85991 Ti Lepo posestvo e 25 orah, pri južni ielea-nici in glavni cesti prodam za 80.000 Din. — Naslov: Pekatna Vivod, Laško. 96067 Dvonadstropna hiša v f-redini mesta ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36065 Na Vrhniki kupim enodružinsko hišo, ozir stavbno parcelo Ponudbe na Ivan Grom. veterinarski podpolkovnik — Osijok, štab divizije. 35984 Stanovanji, barako s parcelo prodam oa Ko- v oglas 35980 deljevem Naslov oddelku »Jutra*, Bukova drva vsako množino ponudite nav».fbo cene družbi «ni-rija«. Ljubljana. VUharjeva cesta (za gl. kolodvorom^ 1(1. vinskih sodov lobro ohranjenih hrastovih od 30—35 hI kti^tp — Po Sondbe na Oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Hrastovi sodi*. 86014 Družabnika za začetek obrata, s kapi taJom 100 000 Din iiče novi .valjčni mlin. na najbolj prometni; točki Slovenije — Mesečni dobiček 10-16.000 Din. Prednost imajo strokovnjaki Ponudbe na ogl bddeiek »Jutra« pod šifro Q. m. Rotman: - v: porednega Vesela opičja zgodba 73, Od prah« in vročine pa se je redarjev kmalu lotila strašna žeja in ko so se pripeljali mimo gostilne »Pri'alati zvezdi«, se niso mogli ustavljati izknšnjavi. Stopili so g koles in sedli na vrtu za mizo. »Prosimo, gospa Motov ilče va.« so klicali, »prinesite nam brž deset limonad!« In res je stala pijača kmalu pred njimi. Majhno posestvece v Cernoliei pri St Juriju ob juž tel., z zidano in oprko krito hišico, pripravno za majhno drulino. počen) prodam. Podrobneje pove lastnik Miloš Zasrraj šek. Kozje.* 86151 Stanovanje 2—8 sob, v sredini mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka*. 36162 LJUBLJANČANI! Danes ob 21. uri vsi na Tabor k proslavi 10-letnice osvobojenja! i Sobo in kuhinjo z vsemi pritiklinami oddan Poizve se pri F. IgliS. Kolodvorska ulioa itev. 28. 3G1S9 Akademik Išče v bližini univerze stanovanje a hrano. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blizu«. 36130 Dijakinjo sprejmem na dobro hrano in lepo stanovanje. Klavir-na razpolago. N%el*v pove oglašat oddelek »Jutra«. 86161 Gdč. ali dijakinjo sprejmem v čedno sotio pri gorenjskem kolodvoru Naslov pove oglasnj odde'ek »Jutra*. 36175 VridOki frizerski salon dobro vipeljan, * inestn na Štajerskem prodam;' oziroma oddam * najem pod ugodnimi pogoji. Ponndbe na; oglasni oddelek »Jtttra* pod »Frizerski salon*. , S6100 Vpeljano mesnico na prometnem kraja LjuTv ljane oddam z inventarjem in delavnico. Dopise pod »Mesnica* na oglasni od delek »Jutra*. 36024 Velik lokaj v sredi mesta t*kbj.. od. dam Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jatra* S5912 Velike prostore svetle,' Tiddam ca delavnieo ali skladišče Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 36159 Trgovino meš. blaga dobro vpeljano, v prometnem kraju na deželi, event. v zvezi z gostilno, z doka zanlm mesečnim ali letnim prometom, iščem v najem. Stanovanje 2 sob in pritiklin je pogoj Cenjene ponudbe na nafclov: Joip Objlčnik. Skofj, Loka. Gorenjsko. 36012 Tvornlško poslopje in delavnico za vsako tovarno ali obrt. s stanovanjem oddam »rent pristopim kot družabnik večjim kapitalom PoStnl preda) 185 85002 fUmmania Stanovanje sob, kuhinje in pritiklin išče zakon«ki par brez otrok, ki plača: za en0 aH več let po solldnejši ceni naprej Ponndbe i navedbo najemnine na oglasni odda. lek »Jutra« pod šifro »8ta-novanje blizu centra*. 86112 74 Kaj pa je delala med tem malopridna opira? Za ras« je bila skočila $ prtljažnika in se splazila na vrt za hišo. Tam je viselo v pašo očem pravkar oprano perilo in se deščalp na solncn kakor sneg. Smuk, smuki je jel padati kos za kosom na tla, nato pa je grdež odvezal celo vrvice. V Mariboru krasno stanovanje menjam takoj ali pozneje z enakim v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3C0C4 Stanovanje-r udobno, trisobno, v novi hiši nasproti vhoda nove cerkve v šiški na razpolago s 1 decembrom. Odda «e takoj. 36145 Stanovanje 3 sob in pritiklin, z elektriko, plinom, vodovodom ter parketi. pri operi oddam takoj za mesečnih Din 1400. proti povračilu adaptacij Naslov pove ogla°nl oddelek »Jutra«. 36152 Star gospod premožen, išče stanovanje 2 sob. kuhinje tn pritiklin. v bližini nemške ali frančiškanske cerkve V slučaju zadovoljstva, bi se v svoji oporoki eospodarja gmotno spomnil Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Iifro »Zadovoljen* 86155 1—2 sobi s kuhinio Ilče naikonskl par brez otrok za takoj v Sp. ali Gornji Siškl. Informacije r trgovini Bizjak, Sp. 81*ka. 36182 Opremljeno stanovanje «l Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. , Vsak dan godba! V soboto in nedeljah salonski koncerti! Točna postrežba! Nizke cene! »♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m Opremljeno sobo tndj z uporabo štedilnika oddam » t. novembrom — najraje zakpnskejjiu para brez otrok na Zaloški cesti št 158 86022 Sobo z 2 posteljama z električno razsvetljavo In prostim vhodom oddam dvema gospodoma. Naslov v oglasnem Oddelka »Jutra«. 36118 Sobico električno razsvetljavo, išče akademik, ki gre ev. tudi kot sostanovalec. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Miren 40«. 86129 Porotni prstani Porotni prstani Fp ČUDEN Poročni prstani UITBLJAN4, Prešernova ulira štev I Več praznih sob lepih, * kuhinjo, v sredini I mesta. Naslov v oglasnem cddelku »Jutra*. 360211 Tvorntški prostori z vodno močjo od 20 HP se oddajo takoi v najem. Pojasnila daj« Anončoo in reklamno podjetje JOŽA ROZMAN, Miklošičeva cesta 61. Ocarinjenje vseb uvoznih, izvoznih tn tranzitnih pošiljk oskrbi bitro, skrbno in po bajuižji tarifi KA.IKO TURK. carinski posrednik, Ljubljana. Maxarykova cesta 9 (nasproti carinar* niče). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno 183 POTOP je največji in najživahnejši zgod. roman H. Sienkiewicza 1096 strani obsegajoči roman je izdala v d veh delih TISKOVNA ZADRUGA v LJUBLJANI Prvi del velja broširan Din 110—, d ugi del, ki je pravkar izšel Din 100, v olatno vezan pa prvi del Din 134, drugi Din 124. SInclaic Gluckf Zlati panter 35 r' Larry je brez besede stekel iz sobe. Vrnil se je takoj. »2e gredo, gospod,« je šepnil. Dva sta. Najbrže ju je privabil njegov signal.« Natalija se je ječe naslonila na zid. »Oh, ne dajte, da bi pala spet v roke teh ljudi!« je zaprosila s po vzdignjenima rokami!« Okoh zapestij je imela rdeče podplutbe. Ob pogledu nanje me je zdajci vroče prešinila želja, da ne bi odšel Iz hiše, ne da poprej obračunam z zločinci Zaprj sem oboja vrata. Nato sem odvel Natalijo v kot, posadil jo na stol nuji velel, naj drži roke na hrbtu, tako da je bila videti zvezana ka^or preje. Skočil sem k. steni, strgal z nje signalno pripravo, prekinil-' stik in -spet namestil signalnik tako, da nd hilo ničesar opaziti. Zvezanega Italijana sem zavalil pod sofo, ka je stala v sobi. ■»Skrijte se za vrata, Larry!« sem šepnil. Ko je .izginil za vrati, ki so vodila na hodnik, sem planil k peči, vzel težki žeželj in ga podal Larryju. » S temle odpravite drugega, če pride noter,« sem mu velel. »Prvega vzamem nase!« Nato sem stekel k Nataliji in obstal pred njo, s hrbtom obrnjen proti vratom. Komaj sem se bil tako postavil, so vrata že odletela in dva moža sta planila v sobo. Moj račun se je obnesel: imela sta me za zvezanega čuvaja, ki sem ga bil porinil pod sofo. Jaz pa sem i z drl samokres, obrnil se in ga nameril na tistega, ki je bil prvi prestopil prag, med tem ko je Larryjev žeželj tako silovito zapel po glavi drugega Italijana, da je brez glasu telebnil po tleh. »Oh!« je zavpila Natalija. »To Je tisti — ki me }e tepel! Tepel me je!« je ponovila kakor prestrašeno dete. »Roke kvišku!« sem kriknil. Malomarno je vzdignil roke ter mimo vprašal: »In kdo ste vi, prosim?« »Bil je na večeru pri gospe Fawcetteovi,c je sigaje rekla Natalija. »Predstavila mi ga je in on me je odvedel v sosednjo sobo, da bi mi pokazal neke slike. A tisti mah sem začutila na lakti rahel vbodljaj. Ko sem se predramila, sem bila tu — in on — me je tepel!« »Preiščite ga, Larry!« sem zavpil. Larry mu ie potegnil izza pasu dolgo, ozko bodalo in za tem še majhno stvar, podobno samokresu na zračni pritisk, kakršnega je bil Moore našel pri tujcu, ki ga je ustrelil v mojem stanovanju. Nato sem vrgel svoj samokres na sofo ter naskočil elegantnega in ošabnega Italijana s pestmi. Prizor ni bil Bog si ga vedi kako lep. Moje roke so bile še opraskane od boja v Mooreovi hiši. Ko sem opravil z Italijanom, so bili moji členki skoro brez mesa. A jaz sem se malo menil za to, kajti moj nasprotnik je ležal ves zbit in krvav v kotu; njegov obraz je bil tako razmesarjen, da ga je bilo komaj spoznati. In še sem se moral krotiti: da ni vzkriknila, bi ga bil postavil na noge in se ga lotil znova. »To vam bo pregnalo veselje do pretepanja žensk, živina!« sem zarohnel. Toda Italijan je samo še ječal. Larry je planil venkaj in prinesel iz kopalnice nekaj brisač. Zvezala sva oba zlikovca z njunimi žepnimi ruticami in ovratnicami — po novem, učinkovitem načinu, ki je bil Larryjev izum — ter potegnila tudi prvega izpod sofe. Larry je izginil jn kmalu prinesel nekaj vrvi, ki jih je bil očividno vzel od zastorov v prvem nadstropju. S temi vrvmi sva privezala enega izmed Italijanov k sofi, drugega v naslanjač in tretjega k postelji v sosednji sobi. Naposled sem vprašal Natalijo: »AH vas je tepel še kdo drugi?« »Ne,« je dihnila. »In prosim vas, naj bo dovolj. Poglejte svoje uboge roke!« Vzlic vsemu sočutju je žarelo v njenih očeh občudovanje. »To je bil krasen bojuje puhnil Larry ves vzhičen. »A tudi on vas je dobro zdelal. Stopite semkaj, gospod, da si očistite obraz. To ni pogled za dame!« Šele zdaj sem se zavedel, da me je bil lopov nekajkrat temeljito zadel, preden sem ga zbil na tla. V njegovo čast moram priznati, da ni bil strahopetec. Natalija je šla z nama v kopalnico. Ni si dala ubraniti, da mi umije obraz. Lanry nama je svetil s svojo žepno svetiljko. Vsako oklevanje je bilo opasno. A tak, kaikršen sem bil, nisem smel na ulico. Vendar pa ni bilo verjetno, da bi naleteli nocoj še na kake nasprotnike. »Povejte mi vse, Natalija!« sem poprosil, ko mi je umivala obraz in roke. »Vse sem vam povedala, Jack,« je zašepetala. »Saj niso Bog ana kako slabo ravnali z menoj. Toda stražšli so me neprestano. Niti jesti nisem smela sama. Kaj mislite, kaj so hoteli od mene? Ali so me hoteli imeti za talca? Saj vendar nimam mnogo denarja. In kaj se je zgodilo z gospo Fawcetteovo? Ali je to njena hiša?« »Da, hiša je njena. Tudi ona je izmed teh ljudi. Da sem vedel to že preje s tako gotovostjo, bi vas bil lahko posvaril. Njihov omamni čaj se mi je zdel že od začetka sumljiv. Pravite, da niti jesti niste smeli sami?« »Ne.. In niti med jedjo mi niso razvezali rok. Bali so se, da se ne bi ubila z nožem. To me je plašilo bolj od vsega ostalega. Zakaj naj bi se ubila. Jack?« LJUBLJANA Komenskega ul. 6tev. 20 99 ČBHOSTAKLO" E O G R A Carinska ul. 10 12379 INDUSTRIJA STEKLA ^_____J pafcVe&fcft črno alf sivo v vseh modernih barvah in v laku MANIK Ljubljana, D isnalska cesta le, »PeitovSa® Maribor, Gosposka ulaca 16 Celje, Aleksandrova c. 1 Ptuj, SlotveuKiki trg «Petoivia» ZAKAJ vporablja napredni radio-amater TUNGSRAMOVE BARIJEVE CEVI? Ker predstavljajo te cevi pri današnjem stanju znanosti in tehnike najpopolnejše in najtrpežnejše. Kako se prepričate o tem, da so Tungsramove barijeve cevi najpripravnejše za Vaš aparat? Prinesite svod aparat eni podpisanih tvrdk! Če je to združeno s težkočami, pošljite radio-trgovcn stikalno shemo svojega aparata ali pa pišite, v kake svrhe nameravate porabiti cevi Tungsramove barijeve cevi vas bodo presenetile z nesluteno močjo glasu in čistočo tonov, Franc Bar, LJubljana. Mestni trg 5, Radio, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, Radio val, Ljubljana, Kongresni trg 3, Slavo Kolar. LJubljana, Dunajska cesta 22, A. Verbajs, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13, Ivan Bogataj, Ljubljana, Kongresni trg 19, Karol Florjančič, Celje, Cankarjeva cesta 2, Josip Wipplinger, Maribor. Jurčičeva uL 6, Radio Starkel, Maribor, Trg Svobode 6, Josip Ogrizek, Novo mesto, Jakob Klenovšek, Trbovlje. 2104 „0<.! A «vu . kazanc že desefe; ja vodilna kot na' starejša in doka/ liivo tudN Ma!z;> 'psijivejša Razne poškodbe Kotf prva poinoč v vsaki hiši Je potrebna Bar-tutideva »Ljekovita (zdravilna) mast«. Če se opečeš, poškoduješ, opraskaš, nabodeš na kaiterd koli način, takoj se namaza z Bartuiloviičevo L/jek ovito mastjo«. Z njo Klečiš in desinfickaš vsako vnetje in preprečiš večje zla. Cena škat-liici samo 5 Din. Proizvaja in daje v promet Atama, leta 1599 ustanovili ena kapfolska lekarna sv. Marije, lekarna Vlatiko Bartulič, Zagreb, Je-lačičev trg 20. Pravi proizvod nosi varstveni znak sv. Marije Pomočnice. Dobiva se v vsaki lekarna. RN 3479—23 2373 PROTI HEMOROIDOM i MERZ HEMOROIDALNl SERUM ■KBCTO-SEROU, predpisan od prek« 80 000 cdrarnikov po vsem »vetu, prodira avtomatično t wdež povzročitelje* bolečin ter naglo odstrani bolečine, srbečico, vnetje tn stori, da hemeroidi kmalu Izginejo. Dobiva se v vseh lekarnah. le silno zavratna bo'ezen. Kdor na niej boluje, postane stopnjema vedno ner-voznejši vsled pomanjkanja zraka lo težkega dihanja, trpi na nespanju ta ne more vršiti svoliih poslov. V mnogih slučajih Vam bo nudil prašek ASTMOL PROTI ASTMI znatno olajšanje, ker ublažuie krče ln raakraja sluzo in tako ne ruši nočnega miru. --Dobiva se v vseh lekarnah.-- GALEMUS, KEMIJSKA INDUSTRIJA v FRANKFURTU na M. Skladišče za kraljevino SHS MIŠ K O VIC In KOMP. . BEOGRAD Saralevska 70. čitajte »Ponedeljek" Zgornji Rožnik se proda ali da v najem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod štev. 12.-i 00. ■o CO (N Razprodaja demontiranega železa starega mostu čez Kokro pri Kranju se vrši v ponedeljek 29. t. m. na licu mesta zgradbe. Interesenti se vabijo k nakupu. Za jugoslovanski patent §t. 3087 od 1. avgusta 1924 na: 124U5 « Ležajni metali i postupak za njih izradu» (»Lagermetalle und Verfahren zu jiforer Hersfrel-lunga) s« iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ins. MIlan Suklje, Ljubljana, Selenburgova ulica. Iščemo 1268 veije razstavne in trgovske lokale v eni najiprometnejših oest v Ljubljani in veščega okviziterja za avtomobile in druge naše proizvode. Ponudbe na Škodove zavode, Selenburgova ul. 7. Pozor s Pozor 2 Enonadstropno hišo na najprimernejšem kraju z dobroido-čo trgovino z mešanim blagom, manu-fakturo in železnino obstoječo nad 60 let vsebuje tri lokale, tri velika skladišča, dve kleti ter 8 stanovanjskih sob in veliko podstrešnih prostorov vse v dobrem stanju in deloma na novo renovirano proda z vso zalogo radi starosti iz proste roke Marija Lenger, 12376 Ziri nad Škofjoloko. KD^OGUŠUJt™™ TA NAPREDUJE! Ing. FRAN REJiDhfl log. ZORfl JIRAK-otfa Ljubljana poročena DNE 20 OKTOBRA ig28 12408 Zidani most —A.. 12365 Pravi smuški gojzarji in športni čevlji se izdeljujejo pri Zalokarju, Gosposvetska cesta št 8 Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIK UR namiznih, žepnih, stenskih na odplačila in v gotovini »Odplata« K. D. S. BEOGRAD, Knjeginje Ljubice uL IS, mezzanin 6—10. 12236 XXG 3XXE 3XXE 3XX jffli že imate ^llbum slovenskih književnikov f ki prinaša 267 PORTRETOV naših velemož v ba* krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditelji, uredniki in publicisti od najsta* rejših časov do danes. Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroča se y Knjigarni Tiskovne zadruge v £jub!jani Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavni pošti). XX! XXE 3XXE 3XX Kurjo očesa Najboljše 8 Jstvo »roti kurjim očesom CLAVEN le mast A. & E. Skaberne, Ljubljana E Skladišče * lekarnah ali drogerijah aii oa« ravnost 12 tvornice io glavnega skladišča N. Hrnja« p lekarnar. SISAKL Največja izbira češkega in angleškega sukna Zahtevajte od svojega trgovca da prodaja Jovigiticuno ugobanal~patent~mdko pri koleri bo&cev nekoliko manje zasluzil pac pa boste vifcrtj zadovoljni $ 5Wjim kruhom in pecivom. •rja ftaao del JeudpmMm Aioj®j Novak. Vb • bjcfeljam ■' I f I !