Borut Pahor maja gost Giorgia Napolitana Ohranjanje dediščine suhega zidu na Krasu Poslovil se je Gabriel Garcia Marquez Primorski št. 91 (21.024) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Ultramaraton: od Bazovice do Doline smrti ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Trst gleda naprej Aljoša Gašperlin Novi splošni prostorski načrt, ki ga je pravkar sprejel tržaški občinski svet, predstavlja pomemben korak na poti do ponovnega razvoja našega mesta. To je že poudaril tržaški župan Roberto Cosolini, vendar so tega mnenja domala vsi, ki jim je pri srcu razcvet tega območja. Edini, ki so načelno trmasto nasprotovali novemu regulacijskemu načrtu, so eni in isti konservativci, ki že dolga leta zagovarjajo imobilizem oziroma lastne interese tako, da svoje mošnjičke polnijo na račun ostalih. Prostorski načrt se bo dalo seveda še spremeniti. Zdaj je čas za ugovore in pripombe občanov in bo torej mogoče popraviti to ali ono postavko, tako npr. glede (ne)zazidlji-vosti nekaterih zemljišč na Krasu. Dejstvo je vsekakor, da je končno prišlo do zasuka, na katerega je Trst čakal mnogo let, morda preveč. Načrt naj bi dokončno odobrili prihodnje leto in v tem primeru bo levosredinski upravi uspelo tam, kjer je prejšnji desnosredin-ski upravi župana Roberta Dipiazze klavrno spodletelo. Prvič zato, ker je bil Dipiazzov regulacijski načrt ovit v pretirano tajnost vse do obravnave v občinskem svetu (medtem ko je bil zdajšnji izdelan pri belem dnevu in ob izraziti participaciji), ob čemer so se porodili sumi in nelagodje. Drugič pa, ker ni bilo prave politične volje za spremembo starega regulacijskega načrta in je ostal Dipiazzov načrt brez potrebnih številk. Tokrat pa kaže, da je Cosolini-jevi upravi uspelo res dobro delo. Prostorski načrt sledi prometnemu, a na obzorju so še drugi pomembni izzivi. Tako kot pri prostorskem načrtu bo še naprej potrebno sodelovanje vseh javnih uprav in ustanov ter drugih dejavnikov, ki si morajo vsi skupaj prizadevati za izhod iz krize. Tržaška občinska uprava namerava torej nadaljevati po ubrani poti in zasledovati zadani si cilj: rast mesta in razmah značilnih področij, od pristanišča do znanstveno-razi-skovalnih in turističnih dejavnosti. Treba je pač gledati naprej. Dolgoročne vizije, ki niso bile v zadnjih letih ravno priljubljene na italijanskem političnem prizorišču, so zato dobrodošle in upati je, da se čim več merodajnih dejavnikov zaveda pomena skupnih naporov za splošno rast. Na poti do razvoja in sprememb bodo seveda še ovire. Postavljali jih bodo krogi, katerim skupni blagor ni mar. Ti krogi so odraz konservativnega dela mesta, ki živi v preteklosti, in bi hoteli, da ostane Trst na vekov veke nedotaknjen. Če bo znala tržaška skupnost zreti smelo naprej in se odločati za pravilne izbire, bodo tudi te sile počasi tonile v pozabo. Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 19. APRILA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Na 18. strani ■ '> - - -J f '»s, /) i * vošči vsem veselo Pridi v naše prodajalne ^ in najdi svoj poročni prstan „ ^ Dvigujemo in izmenjujemo zlato Ocenjujemo dediščine Zajamčimo diskretnost v/ 7 Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 L. Santorio 4 - Tel. 040/772770 ljubljana - Predstavitev v Vili Podvin »Potica naših korenin« mojstra Uroša Štefelina LJUBLJANA - V času velikonočnih praznikov so trgovske police polne sladkih prazničnih dobrot, med katerimi prevladujejo potice in čokoladni jajčki ter zajčki. Največje pekarne in trgovci v Sloveniji so ob letošnjih praznikih svojo ponudbo dodatno popestrili, zato si obetajo še boljši izkupiček. Priložnosti iščejo tako v novostih kot v tradiciji.Žito, največji slovenski proizvajalec potice, ki velja za tradicionalno slovensko kraljico praznično obloženih miz, je za velikonočni čas pripravil več novosti. Posebej je prejšnji teden v Vili Podvin predstavil novo potico, poimenovano »potica naših korenin«, ki si jo je zamislil kuharski mojster Uroš Štefelin. »Uveljavlja se trend ohranjanja identitete naroda, kar je edino pravilno, saj moramo biti v tem globalnem svetu po nečem drugačni od drugih narodov, drugačni pa smo lahko predvsem po svoji zgodovini in tudi kulturi prehranjevanja, saj smo po tem edinstveni,« je za STA pojasnil Štefelin in dodal, da imamo poleg tega v Sloveniji še veliko hrane, pridelane na zdrav način doma ali na bližnjih kmetijah. Kot ugotavljajo tudi v Žitu, med prazniki potrošniki radi posegajo po tradicionalnih izdelkih, pripravljenih iz lokalno pridelanih surovin. Dvojno zavita »potica naših korenin« na eni strani z orehovim nadevom, na drugi pa skutinim nadevom ter dodanimi suhimi hruškami, je tako izdelana iz sestavin, ki so bile tradicionalno vpete v prehrano Slovencev že stoletja. Lani je Žito v velikonočnem času prodal 50 ton osmih različnih vrst potice, v letošnjem velikonočnem času pa nameravajo speči še enkrat več potic kot med lanskimi prazniki. Še boljši za prodajo potice je sicer božično-novoletni čas, ko praz- niki trajajo daljše časovno obdobje, so za STA pojasnili v Žitu. V Mercatorju so letošnjo praznično ponudbo popestrili tudi s štirimi poticami lastne znamke Mercator Premium. Okrogla orehovo 650 gramsko potico so pripravili v sodelovanju z etnologom Janezom Bogatajem, novost pa sta tudi orehova 550 gramska, pehtranova 350 gramska in potratna potica, so za STA pojasnili v največjem slovenskem trgovcu. V trgovinah so na voljo tudi posebni praznični kruhi. Velikonočni kruh presnec s pehtranom po Bogatajevi ideji peče Pekarna Grosuplje in tako ohranja bogastvo krušne dediščine v sodobni izvedbi. Žito medtem zagotavlja pekovsko pecivo v obliki zajčka, ponudbo pa letos dopolnjuje s prazničnim gumbom z rozinami. Posebne velikonočne ponudbe, ko je na trgovskih policah opaziti številna čokoladna jajčka in zajčke, se medtem niso lotili v Gorenjki, ki je prav tako del Žitove skupine. Gorenjka drugim proizvajalcem čokolade ne konkurira s posebnimi velikonočnimi izdelki, je pa letošnjo pomlad izdala dve različici novih pralinejev, ki so zaradi okrogle oblike primerne tudi za velikonočni čas. (STA)