Stran Ka. ►
HRVATSKI 80DEU0I NA DELU.
i sodrugi delajo m&r-■voje novo strankino gla-t ktero Uide— kakor Kino le li dihe 20. decembra to od tuj i petek List se bo iuia-[" Radnička Straža" in 11 je-lik ter iz<lajat|»4j bode mla-rat^ka socialistična organi-▼ Chicagu p<wl imenem lir ri Radničtfi Politiki i Pro-li Sa\ ••/ List bo itn -1 obliko lega "Proletarea" in bo |M dvakrat na mesec. Preti mv pa "bode sod rug Milan ur, neutruden horilae za ao-(feem in organizator stranke v domovini in v Allegheny,
"RadniPka Straža" bo posla-_ ogled tudi mnogim sloven _ godrogom. Na to opozarja-že dtnes in obenem prosimo sodmge, da naj ne zavr no lista če morda povsem ne ro-jejo hrvatsko. Dajte list v ro-lovarišem Hrvatom, s kterimi jte in obe ujet - t,er jih poduči-da j«1 to prvi hrvatski list v liriki, ki se bo boril za pravice koristi mednarodnega delavki se posebej za pravice in frfeti hrvatskih delavcev v A-.j-iki. Slovenski in hrvatski de-igt sta si najbližja, ne samo po Hredu. temeč tudi po krvi in je-J; vsledtega je <lolžnost vsake-zavednega slovenskega dr lav-^Hl agitira tudi med hrvatfti-jni tovariši-delavei za e>*ialistfČ-K organizacijo ("'as j.4 da, se ^krvatskim delavcem v Ameriki enkrat odpro či in da začnejo mi-H| in delati samostojno j- ne pa pod vplivem raznih 'ban-
lev

šifkartašev" t| >sta reprezentantov "hrvatsko-a-iike (huš!) inteligenci je " Prepričani sm<». da h-> v tem enim storil* "Radnička Straža" ijo dolžnost.
GORKO STANOVANJU.
is sibirskega uradniškega
življenja.)
Bb treh popc4udne je. V poštni | In lelegTztfiski ,pisamici v Buisku ob Amurju je delo že zdavnaj kon-i čano in poštar je prost; ravnokar j^jo/užinal in sedaj čaka znanca, s katerim bi igral karte. Njegove mMi plavalo z enega predmeta na drugega. Podpirajoč z roka-Bt glavo. sedi pri mizi in premišlja o tem, kako mu je bila sreča pravzaprav mila.
Šele pred par leti je bil prestavljen semkaj v Sibirijo, reven to* cerkvena miš; sedaj ima že 5000 rubljev vloženih v banki. In vendar je prišlo vse tako narav-no, na tako priprost način. Naj-ptej se je tu oženil s hčerjo meš-kfoa domačina, ki je imela 700 ruWjev dote. Potlej so prišli "po-^ Stranski dohodki". Kmalu poteče termin, ko bo poštma uprava dajala v zakup osobna masta; pri tq priliki odpade zmirom zanj kakih 150 do 200 rubljev.
irajoč z rokama glavo, se-fnkaj. zatopljen v sladke raču-t>rez krčmarja in niti ne opazi da že dalje časa stoji ob vra-^^ k	ve. kaj bi storil.
Bkj vstopi poštar jeva žena in opozori svojega moža na čakajočega "kmeta. KlCotja (Nikolaj), nekdo je
iel k tebi." Poštar povzdigne pogled in se izne. ko opazi kmeta. Ravno hil na to mislil, kako bi bilo ijetno. ko bi imel eno kravo za
io porabo. frKai ho. prijatelj?" — "Pridem k Vašemu blagorodju s neko prošnjo!" pravi kmet po-trni in nerodno. f r "Vidim, prijateljček; torej za kaj s? pa gre?" —
"Ali bi ne mogel jaz. Vaše blagorodje. postati postajni načelnik osobne poftte?" Pričela se je kupčija med obe-; kmet je bil »kop in Kolja, — J kot so ga kmetje imenovali 'Žila", to se pravi lakomnik, — je bil neizprosen. Slednjič sta se • iedinila: kmet dobi službo postajnega načelnika, če pripelje kra-
vo, ali če te ne more dobiti, pa
toliko denarja, kolikor je krava vredna.
Kmet Mitrič se je podal k trgovcu, kateremu je bil nekoliko v sorodu, in si je tam poiskal pomoči ; sam ni imel gotovega denarja, čeravno oi bil ubog. Oba sta tedaj iskala kravo, pa je v celem okraju ni bilo dobiti nobene. T$-daj si je izposodil Mitrič od tr-govoa 40 rubljev in se je so pet napotil k poštarju.	*
Ta je bil vea presenečen, ko je doibil mesto krave denar. Slednjič si je vendar pustil dopovedati, da Ijev in da je bil voljan za nada-ja vsprejel tistih štirideset rub-ljne plačilo desetih rubljev počakati nekaj tednov. Tolažil se je s tem, da Ixxkv gotovo še štiri poštna mesta razpisana.
Potem ko se je bil kmet hvaležno odslovil, je vstopila pošta-rjeva žena:
"Nabrali so se Ž3 štirji sodi petroleja; kam s njimi?" ja vprašala svojega moža.
"Odstranimo jih, ampak tako, da pomočnik ne bo ničesar opazil."
Tisti večer je šel poštar k svojemu znancu in je tam pri igralni mizi naletel na trgovca iz neke sosednje naselbine. Septal mu je o svoji zalogi petroleja.
"Poravnano!" je odgovoril trgovec.
O polnoči se je Ujrtavil trgovčev voz iz sosednje vasi pred poštarjem in štiri posode petroleja so naložili. Drugega jutra je bila nova zaloga petroleja iz mesta naročena. Saj ni treba, da bi se hranilo; poštarjeva razsvetljava se vrši vendar na državne stroške. Tako je šlo leto za letom. Tudi poštni urad je lahko gorko stanovanje. Samo znati se mora. da kaj takega pomočnik ali pisarne opazi.
KNJIŽEVNOST
• • >t
Izobraževalna knjižnica. Serija I. .Ernest Haeckel: "Svetovne uganke". Poslovenil Ivan Ka-ker. 1. sešitek. — Samozaložba Cliicago, 111., 1907. Izhaja enkrat na mesec. •
TY> je naslov novi Irnjižiei, kte-ro smo prejeli te dni. Knjižica obsega "Vabilo na naročbo", "Predgovor h svetovnim ugankam", kterega je sestavil prelagate! j in prvo poglavje "Svetovnih ugank", ki jih je spisal slav-nomani nemški naravoznanee. Ernewt Haeckel.
V "Vabilu na uaročbo" se ni mogel vzdržati izdajatelj, da ne bi splošno vsekal po svojih nasprotnikih. Obsodil je tudi slovenske politične liste v Ameriki. Po mnenju izdajatelja ti listi "s plitvimi frazami netijo le obžalovanja vredne strankarske strasti in so vsledtega vse kaj druzega kot izobraževalno sredstvo." — Vsak. tudi še tako nepristransk kritik, mora reči, da se ji g. izdajatelj tukaj prenaglil; on podtika drugim plitve fraze, rabi jih pa -»»m v eni m isti sapi. ko obsoja politične liste, ne da bi navedel kak dokaz v to. Komur je v resnici izobrazba naroda pri srcu. ta ne obsoja splošno. Politični listi so ravnotako potrebni za izobrazbo, kakor "Svetovne u-ganke". _ ,
Kar se pa tiče prevoda, to je prvega poglavja "Svetovnih u-gank", reči moramo, da zadostuje. Tuje besede so prsi črto dobro razložene. Edino, kar nam ne ugaja, je to. da g. Kaker vpleta semtertje svoje pripombe, kot na primer je črtati na 28. str. v oklepaju "fanatični socialisti'' itd.
Kljub vsem gori omenjenim ne-dostatkom pa želimo vseeno, da bi se "Izobraževalna knjižnica" kolikor mogoče razširila Mi jo priporočamu vsakomur.
Cena sešit-ku je 10c. s poštnino 12c. Naroča si pri g. izdajatelju: Tvsr> Kak ar. 629 Laflin st., Chicago, m.

te {Rit h^ ?50 rudarjeh).
\ Agitatoričen del. I
Nas zastopnik za Glenooe, O., in okolico je sodrug John Kra-vsnja, Uox 101. Za naročbo "Pro-LHarca" in delnic Jugoslovanske delavske tiskovne družbe se naj tamošnji delavci zaupno obračajo na njega.
Sodrug Valentin P<Hisek, 1231 Main St., je iuiš zastopnik za La Salle, IB., in okolico. Sodrugi v La Sal le. Peru, Ogledby in drugih bli£nih naselbinah naj se gle-dse naročnine, oglasov in delnic za " Proletiarea" kakor tudi glede socialitfrčne organizacije, zaupno obrnejo njega.
Dol x morilci!
A INTERESE LJUDSTVA.
"Delavci vseh dežela, združite set"
LI« DELA VI
THIS VAl r , t? VOTEI) [ TO THE ?NTKK V^ r^ 6F THE WORKING L.fi ' S.
s?. ///., 24
m bra 1*07.
Leto II. (Vol. U)
p v premogokopu.
Bodtaff Jože Zavrtnik je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati delnice v Chicagi, South Chicagi, Pnllmau in Wau-keganu. Stnlrugoin in ostalim slovenskim delavcem, ktere obišče, ga topk) priporočamo.
Anarhizem.
IZ "NAfilH ZAPISKOV".
Delavci, organiiujte se v socialistične toube! V organizaciji je izobrazba in moč.
Pod socializmom ti ne bo itreba reči za^Unžim kolikor morem, temveč rekel (bo® zaslužim kolftor hočem.
^\ko naj verjanivmio velikemu filozofu Nietasdhe-ju, je vzrok vsaktereinu Človeškemu stremljenju "volja do moči", hrepenenje po uveljav1j»siju in ojačenju lastne osebnosti kakor .vladajoče in zapovedujoče sile.
Ali ta volja do moči in veljave ima valed večnega zakona akcije in reakcije hudega nasprotnika v odporu, ki se pojavlja v vsakem človeku proti tuji veljavi, kadar bi utegnila zakriti in obvladati njegova Kjer se pokaže premoč kake osebnost i, bodisi v zasebn em, bodisi v javnem življenju, povsod vidimo, kako se je skušajo drugi otresti in jo zmanjšati. Isto velja tudi za socialno in državno, politično življenje. Z vsaktero premočjo se utesnujejo interesi in moči drugili. Človeški naravi pa je že tako prirojeno, da se skuša osvoboditi vsakterih spon, bodisi v družabne m, bodisi v državnem življenju. In ravno v našem modernem času se je to strmljenje pojavilo tem močneje, čim večja je postala premoč organizacije, bodiai državne ali druga, n. pr. delavske itd* To hrepenenje posameznika, ohraniti svoji osebnosti prosti razvoj in zabraniti. da se že itak očke meje se bolj ne skrčijo, pojavljalo se je posebno zadnja leta v "fin de sičele" razpoloženju v književnosti, filozofiji, umetnosti in znaiwtvu.
Država ji dandanes pač pred-staviteljica premoči in urejevanja par excellence, kaj čuda, da se je v svobodnih duhovih začela roditi misel, da bi bilo bolja živeti brez n(je, brez vedno novih zakonov. predpisov, kaznij. davkov, orožnikov itd., samih pojavov, ki kljubujejo prostemu razvoju osebnosti. In začelo se je vprašanje: Pa čemu država, pa čemu vlada? Kako srta sploh prišli do nas? In ta«ko se je pričel izpodkopavati temelj, na katerem sloni današnja družabna organizacija, pričelo se je razmotrivati kardinalno vprašanje: o postanku in upravičenju države in vladanja sploh. To nazi-ranje. s katerim se zavrača vsak tuj vpliv in silo, vsako nadvlado, imenujemo anarhistno, protivla-darsko. To mTišle nje je globoko ukoreninjeno v človeški duši, kar nam potrjuje tudi zgodovina človeškega rodu. — V soeialno-političnem razvoju vidimo, kako se anarhistična stremljenja v sporede o razvijajo kakor protisila o-nemu sociološkemu pojavu, pc ko jem si je dosedaj človeštvo pridobilo svoje največje zmage nad prirodo hi njenimi silami, proti — organizaciji. Anarhizem je že po svojem bistvu najhuši nasprotnik vsaki organizaciji, ki je višino <movana na kakem primoranju. Anarhizem je naravnost negacija organizacije. To naj poudarjam že tukaj, da nam bode potem lažje razumevati postanek in razvoj anarhizma, posebno pa njegovo razmerje k socializmu.
Kadarkoli je prispela vsegamo-gočnost kake svetovne sile do vrhunca, vedno so se pojavile anarhistne ideje v tej ali oni
j E>e|o in delavci. | [
Odpuščanje delavcev.
—	Muskegon Heights, Miah.: Standard Malleable Iron Co. je odpustila 200 mož. Ostali delavci delajo po tri ali Štiri dni v tednu. — Gkraijd Hap ids Desk Co. je odpustila loO mož. Ostali delajo po 48 ur v tednu. — V Martin Machine Shops je odpuščenih 500 delavcev.
—	Des Moines, la.: The Flint Brick Works, kjer je delalo od osemsto do tisoč mož, je suspen-dala delo do spomladi. — V pre-mogokopih v okolici ne dobi zdaj ni kdo dela na novo.
—	Pittsburg, Pa.: Jones & Laughlin Steel Co., največja neodvisna družba za jeklo v Združenih državah, je odpustila veliko število svojih delavcev.
—	Terre Haute, Ind.: The Standard Wheel Co. je dokraja zaprla svoje fabrike. 600 mož je ob zaslužek.
—	Aurora, 111.: — Pri The C. B. & Q., ja odpuščenih 250 mož. Obenem so znižaj! tudi delavni čas. Aurora Cotton Mills (tvor-nice za izdelovanje platna) nameravajo odpustiti {>o božičnih praznikih 800 vsklžbencev. Rath-bone Strard & Ca je odpustila 600 mož.
—	Lansing, Ili — V tukajšnjih Illinois Brick tvurnicah za isde-
lovanje opeke so odpustili 250 slelavcev. Kompanija ima 35 milijonov komadov opek na roki.
—	Johnstown, Pa. — Cambria Steel Co. je odslovila petnajststo mož. Tukaj ja zdaj 4000 delavcev prez posla.
fitrajki.
—	Clifton, Arizona: Rudarji pri Arizona Copper Co. so šli na št raj k radi znižane plače, fttraj-ka par sto mož.
—	V Golfieldu so zantavkali u-službeoei elektrarne "Nevada & California Power Co.". Vsled stavke je bilo v torek vse mesto v temi. Vodilne aletkriČne žice so porezane. To so zvršili najbrž najeti pinkertonci, da bi vojaštvo poseglo v stavko.
Poskusili so tudi z importira-nirni stavkokazi pričeti z delom v jami. ' Ali vsled stavke vsluž-bencav v elektrarni so morali zopet vstaviti delo.
Borba med delom in kapitalom bo esia najhujših na zapadu. Rudarji so dobro organizirani, kapitalisti pa hočejo to lepo, krasno in čvroto organizacijo uničiti.
Mi smo prepričani, da bodo kapitalisti podlegli, dasi so kapitalisti vsled gospodarske kriza na boljšem kot rudarji.
NPM KAPITALISTI
J I'.....
UMORI
Vno kakor ovce \ . . na morišče. 1 . . . Plamen! 'je grobiiče.
Mir vam! . . . Čujte: solze vaših dragih in vaša kri . . . v palačah vaših morilcev krasi zdaj — "Christmas Tree"
TUtMjL*t
ili na shod, iamie.il si je premeteni jMills ponebno srvdstvo. V (dnevniku je objavil sledeč i inse-rfat: Potrebujemo tisoč mož, ki ščejo dela. Oglasite se v Labor ♦remple. Brezposelni delavci so označeni čas trirmoma prišli v to .poslopje — toda mesto željno pri-čafkovanega dedavskegia agenta so naifli amejočega se MiNsa, kteri je t, par ^y^•a^^ši otvoTil shod in pričel proilavati razočaranim naivaoč. nikom o krizi in brezposelstvu. 3S'ctkeri so ostali in poslušali govornika, to<la večina prevarjenih lelavcev je Millsa pošteno oštela
n šla. Lepo j a govoriti
' irizi in nje posledicah, kar •i« plod kapitalizma, — toda rwi tunk način vfleči aelavoe na sho-
md*\ je nitzkottno in nesocialisticno
~ .....\
V zvezinih ladjedelnicah < V ^Irooklynu je odpuščenih okrog ^isoč delavcev. In vodstvo teh adjedelnic naznanja, da jih od-jnsti še več. Bolj nizkotnega in žalostnega spričevala za našo J proslavljeno" zvezino vlatlo, *ot je ta. si ni mogoče misliti. lT času krize in denarne stiske, no neštevilni tvorničarji in dru-
gi kapitalisti odslavljajo vsak
n tisoče in tisoče delavcev ko je brezposelnost prikipela Skoro do viška, pa prida še zvezi na vlada, ki ima nad tisoč milijonov dolarjev gotovine, in jemlje delavcem kruh. Sramota in škandal H — Ona vlada, kterej nače-luje "veliki prijatelj delavstva" Theodore Roosevelt — ona vlada. ki bi morala takoj prve dni krize prihiteti na pomoč prizadetemu ljudstvu in vposliti brezposelne pri svojih napravah — ona vlada je padla taok nizko, da še odpušča svoje lastne delavce.
Prolctarci, spomnite se tega pri bodočih predsedniških volitvah !
Umor za umorom 1 270 je umorjenih zadnji teden. 769 ru-oarjev ubitih v treh tednih.
—	Zopet druga eksplozija!
V Darr rovu Pittsburg Coal kompanije v Jacobs Creeku, Pa. j^ 19. decembra eksplodiral plin. Rov se je podrl in 200 pramo-garjev je ubitih deloma živih zasutih. Rešil se je jeden j edin V mož in prilezel živ na površje. Z odkapanjem tru-pdl so takoj pričeli. Foneero&em-e* 90 vočicootnBi inozetned.
To je sedaj ne četrto rudniška katastrofa od 1. beoembm t. 1. v Zdririesiih driavato. Vse itiri katastrofe so tirjale 759 žrtev.
—	Iz zapndia poročajjo spet o stnačni žekizniški naareči, ki ee je pripetila minoli potelk na Caner <'iian Pacific progi blizo Sudiburg, On t v Oanadi. Vlalk se je zvrnil raz tir in 80 potnikov je boje mrtvih.
—	Spet eksplozija v rudniku! V Yolande jami, par milj od Virginia City, Ala., je 16. t. m. eksplodiral premogov prah in okrog sedemdeset delavcev je našlo sntrt. V rovu je bilo okoli 100 mož na delu. 'no je prišla katastrofa. Od teh se je rešilo komaj trideset ali

afari Hazleton. ko so najeti pinkertonci pomorili v interesu kapitala večje število mirnih avs-trijdkih delavcev!
Večje rudniške katastrofe.
Leto:	Kraj:	Ubitih:
1894—Albion col'ry S. W.'s 280 1902—Fraterville, Tenn. 200
1902—Rolling	Mill Mine, Pa. 165
1903—Hanna,	Wyo.,	175
1904—Laekawsn.	Mine, Pa. 10
1904—Tereio,	Colo.,
1905—Virginia	City, Ala., 1905—Ziegler, 111., 1905—Welsh Coal Mine
1905—Diamondville,	Wyo., !905—Kurtsisk, Rusija,
1906—M.	K. & T. Coal Co., 1905—Princeton, Ind.,
1905—Wilcox,	W. Va.,
1906—Bluefields,	W. Va., 1906—Johnstown. Pa., 1906—Century, W. Va., 1906—Durham, Anglija, 1906—-Biosshurg, N. M., 1906—Courriere, Francija, 1906—J apon.sk o 1906—Oakhill. W. Va., 1906—West Fork, Va.,
1906—Quarto,	Colo.,
1907—Saarius,	Prisiija, 1907—Primero. Colo., 1907—Fayetteville, W. Va.,
1907—Sartiruck. Pnisija. petindvajset mož. 1907—Las Esperanzas. Mex.
Car Roosevelt se je vendar enkrat pošteno vre/,al. V fJold-field, Nev., jo poslal vojaške čete, a te čete — nimajo kaj delati. Rudarji so mirni; o dina mitnih napadih, o zarotah proti lastnikom rudnikov, o kterih je tako bombastično pisalo rmeno časopisje, — ni duha niti sluha. Car Roosevelt zdaj lahko vtakne prst v usta in premišljuje . . .
Vodstvo premogokopa je takoj organiziralo rešilno moštvo, kte-ro se je podalo v rov na delo. Prvo noč so prinesli na površje petintrideset trupel.
To je že druga katastrofa v Yolande Aline Pred dvema letoma je bilo ravno tam v razstrelbi ubitih 112 delavcev.
— Rešilna dela v Monongah rovih so ustavili, Do sedaj so ur^^^^^^^j 330 mrtvecev na premngarjev je ponesrečilo vsled dobičkaželjno-sti kapitalistov, se ne bo doznalo najbrž nikdar ker nihče neve, koliko premogarjev je bilo ob času razstrelbe v jami. Italijanska vlada bo tožila premogarsko družbo za odškodnino. Kaj pa avstrijska vlada?? Stisnila bo rep med noge, kot je to storila v
1907—Forbach. Nemčija, 1907—Monongahela, Pa., 1907—Toy oka. Japan, 1907—Tsing Fau, Kina, 1907—Negaunee, Mich.,. 1907-r-Fayette. Pa.. 1907-i-Monongah, W. Va., 1907—Yolande, Ala., 1907—Jacobs Creek. Pa.,
V Združenih državah je bilo rudarjev ubitih: 2061 leta 1906; 22.840 v zadnjih sedemnajstih letih.
21 152 35 120 18 300 13 13 35 21 25 15 25 15 1000 250 28 75 22 22 20 80 200 123 75 30 470 112 17 00 398 75 200
SODRUGI, ZAPOMNITE SI: NA&E NAJBOLJE OROŽJE PROTI KAPITALIZMU, JE SO CIALISTIČNO ČASOPISJE. IN "PROLETAREC" JE JEDEN TEH.
4
T
"PROLETAREC."
UIT ZA IN I khksk DELAYIIKOA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOUBK.
LMiuik iu U>la)st»IJ: J^ulivMMk« Maviki uiimvm 4ralta
Nintelu	AmwrkMll »MMlolalo, fio M
pol htm. Zs Kvropo * M o»k> te«*. »1 « H teu
Qgirn*! f 4»g*r«rtFri tpttmtmki Mfittim t* fUg mmi« mi«M«( tu J t M TAM/ mstUr

'v
PROLETARIAN
PUBLISH K V KM V TUESDAY, by
»Mik Slavic Wurkawa t HuMtaMn« CMipuy. Chkuigo. III.
•vscairrioM um: fatted SUte« and CanaUa. •I AO a jrMf, Tin for half	rontlgn oountrtea
ta a ymmt. $1 for half y«sf. AOVBMTtalM« MATKo OH »»N»»»at
naslov (a0dkkmh):
"PROLETAREC",
»87 Center Ave., Chicago, III.

BOŽIČNE MISLI.
^Blagor" tebi siromak, ker
nimafi skrbi za božična darila,
božično drevesce in — božično
prenasieenje . . .
e e e
Kdo je omislil božični praznik? Bogataši v zlatu in žkrlatu, posedujoči marmoipiate palače, cvetoče vrtove in žametaste kočije, taikozvani cerkveni poglavarji, kteri so bili na račun zakrnj »nega ljudstva vedno — dobre volje . . .
e e e
Kakor vsi cerkveni in državni prazniki, tako j3 tudi Božič praznik. s kterim cerkveni in posvetni bogaftini in kapitalisti — dražijo siromašne sloje: proletarce. Ker velikanska večina človeštva živi v b^di, pomankanju in izkoriščanju. torej strada in prezebuje ravno na božični dan več ljudi, kot se jih pa nasiti in valja v lriksusu. In ti požeruhi in raz-kosniki slavijo rojstvu^pflpMrev-
nega Kristusa! O ironija! e e e
Božič je dan. ko se javno
raartavita bogastvo in revačina-r-
razkošje in trpljenje — gospod-
stvo in sužnost. Prvo razstavijo
kapitalisti, kronane glave, ccr-
frveni delaniči. škofje in papež—
zadnje pa proletariat.
e s e
Bogatinom je nepotrebno želeti: vesele božične praznike. Oni imajo italk vasele praznike če jim kdo želi ali ne.
Bogatini Boži«
imajo vsak dan
Kdor vodei revnemu delaven: vesele božične praznike, ta se iz njega norčuja. Kajti revnemu delavcu ne dela Božič nobene izjeme v vsafkdamji bedi e e e
Kdo se okoristi z Božičem? Kapitalisti m veldtrgovei, ki spravijo na trg ogromno množino nepotrebnega lispa in blaga za božična drevesa, božična darila itd. Dalje cerkve in duhovni, kteri žanjejo na debalo božične dni. Vse to gre pa iz žepa delavca,
ki je se toliko kratkoviden, da
meče denar za talk i stvari, e e e
Cerkveni m posvetui kapitalisti praznujejo Božič na račun delavskega IjudMva. Z dela v-čevmi žulji okrasijo cerkva sobane in dvorane; s delavčevmi žulji, krvjo m solzami nskitijo bo» žitVna drervesa, izmenjavajo dragocena darila in obložijo mize s finimi jedili in polnimi buteljkami sampan ca Kristus se bi ic dna srca zjokal, ko bi videl, kako na oderuiki način se slavi
njegovo airomaino rojstvo . . . see
Pred devetnajsto leti se je po svetopisemski pravljici rodil Jezus Kristus. Rodil se je v hlevu in njegova prva pot je bila v jasli, Spominski dan na njegovo rojstvo bi torej moral biti spomin na ulboštrvo; praznik proletarce v, Irteri so večinoma porojeni bolj ali manj v revščini. Toda ta praznik so si prisvojili bogatini in mesto proletarcev slavijo oni rojstvo	proletarca Krista.
see
Večina delavcev ima počitek na Božič. Kapitalisti zapro tvor-nice, delavnice in rudnike, kjer je možno ustaviti delo in dovolijo delavcem, da se štiriindvajset ur odpočijejo. Toda delavcem to nič na koristi. Delati morajo toliko težje druqi dan, da dovršijo zaostalo delo, za kar pa ne dobe
nobene plače.
e e e
Božična pesem: Mir vam kapitalisti in bogataši, ki ste dobra* volje, ko imate vsega dosti!! — Batino vam isiromaki, ki ste slabe volje, ko nimate kaj jesti in kje spati!!!
e e e
"Vesele božične praznike!" — vam vdove in sirota v Mononga-hu, West Virginia . . . "Mir vam" — premogarji, ki ste žrtvovali svoja življenja molohu kapitalizmu . . .
see
Delavci! Ako hočete biti res dobre volje, kakor vam to zdaj pojejo duhovniki, — ako hočate imeti pravi Boiil, tedaj »strgajte okove, v ktere vas je vklenil kapitalizem. Suženj ne more biti vetel, ne more praznovati! Zgrnite se pod prapor socializma, kajti pod socializmom bo še-le napočil čas, ko bodejo vsi ljudja dobre volje.
GOSPODARSKA KRIZA
DELAVCI!
Denar ni zgubljen Kupite "stock" Jugo-
slovanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega^ de lavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojasnila.
Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dražba
587 So. Canter Avi. Chicago, III.
Kapitalistični časniki poročajo dan za dnevom, da parni/ki ie Evrope dovažajo zlato v Ameriko. Namski parnik "Kaiser Wit-helm der Zweite" je pripeljal baje 8 milijonov zlata, parnik "Caronia" za 3 milijone zlata, itd itd. Tako poročajo kapitalistični časniki že mesec dni, sko-rov saki tedan in brijejo norce iz delavcev.
To so morda zelo vesela poročila za gospode bankirje in druge finančne velikane, v kojih žape se steka to zlatb. .
Ali delavci ne bodo od tega do-važenega rfata prav nič občutili. Še v nediogledno bodočnost bodo hodili od tvornice do tvornice iskat dela. Sploh je delavski položaj od dne do dne slabejsi. Tvorničarji skoro vsak dan odpuščajo delavce od dela, ali pa skrajšujejo delavni čas na tri ali še manj dni v tednu. Ako bi idanes kdo govoril o ameriški pro-speriteti, tedaj bi se mu smejali še norci. Kričačem, ki so vsaki dan trobentali v svet, da se bode že jutri obrnilo na boljše, je upadel pogum. Ti kriča«či so utihnili!
Mi smo danes sredi krize 1 Kdor drugače govori ali piše, je nevedne! ali pa lažnjivec.
Špekulant je v Wall Strelu so ves amerišik delavski narod potisnili v bedo. Vsi dežefli so prinesli revščino in nesrečo. Vzlic tamu pa teh špekulantov, ki so prouzročitelji krize, ne bodo poslali v ječo, ne bodo jih oblekli v marogaste jetnHflce jopiče.
Ako bi pa sestradan del a vac, ki vsled gospodarske krize postopa še šest tednov neprostovoljno, ukradel hlebec krtiha. bi ga obsodili za par lat v ječo. da bi se nančil spoštovati lastnino drugih ljudi.
Tako je dandanes v kapitalistični človeški družbi, katere zago>
vorniki trdijo, da se v nji lahk.\ vsakdo preživi a poštenim de whim
Da, da! Tvornice zapirajo, od pirajo pa vrata ječ. Maraikats proletarce, katerega sta mrac i glad prignala do obupa si m Boljše je v ječi sedeti sit in gorkem, kot pa na ulici prezsb in umirati gladu. Med prolet ci, ki tako mislijo danes, je mi: go poštenih, ki so vedno rašp« tirali osebno last za sveto.
Tako ustvarja kapitalizem prousroČitelj gospodarskih k hudodelce. Kapitalizem pris poštenega delavca — aaj živ no nihče v zemljo, da postane ali ropar.
Kapitalisti kot reprszentan kapitalizma oropajo delavca stavnim potom za njegov zas žek. Ako pa sestradan dela.V kasneje vzame košček svojega imJtja nazaj, tedaj ga pa kapitalisti po svojem golem orodju pošljejo v ječo, na čelo mu pa vtisnejo pečat hudodelca. In to tudi postavnim potom?!
Alko bi bogati tvorničarji, ki se imajo zahvaliti za svoje milijona le delavcem, imeli kolikaj sočutja. bi ne podili delavcev iz tvornic, ampak bi jim dali vsaj toliko posla, da bi preživeli sebe in svojce skromno . Finančna škoda za milijonarje bi bila malenkostna
Milijonarji nimajo ftfoveškega srca. Mar jim j a beda delavcev Njim fee gre za dobiček, ki jim je bog in vera. Tako sejejo sami sovražtvo.
Naj delajo, kar hočejo. Naj le skrbe, da se polnijo jače in ubožne hiše. Ali nikar naj ne tarnajo, če čez noč prihrumi vesoljni potop, da so nevihto prouz-ročili le nekateri agitatorji.
Vsled gospodarske krize ne trpe le delavci. Gospodarska kriza je občutno zadela tudi vse mala obrtnike — gostilničarje, male pekovske, krojaške, čevljarske mojstre, prodajalca jestvin in druge.
Vsi produktivni stanovi trpe, ker so milijonarji s plesom okoli zlatega malika —, denarja prouz
ročili rffcrpodarsko krizo.
Gospodarska kriza mora privesti tudi male obrtnike do razmišljanja. Spoznati morajo," da je edina rašitev tudi za nje, ako roko v roki z delavci nastopijo proti današnjemu gospodarskemu zistemu.
Tak gospodarski zistem. ki lab-ko čez noč uniči na tisoče ekzi-stenc, ni vraden piškavega oreha
Zatoraj proč ž njim!
To se pa lahko zvrsi, ako vsi produktivni stanovi — delavci, mali obrtniki in kmetje nastopijo složno proti milijarderjem.
Dokler pa produktivni stanovi ne uvidijo in ne uveljavijo tega, toliko časa bomo imeli tudi gospodarske krize z groznimi posledicami.
Ako je padla staroveška suž-nost, če je zru»?no. srednjeveško tlačanstvo, torej mora pasti tudi kapitalistična sužnost, ako hočemo živeti res kot ljudje na zemlji.
Zavertnik Joie.
ČAS RAZMlfiLJEVANJA.
Prišel je čas. ki privede hote ali nehote tudi slovenski proletariat do razmišljevanja. Brezdvo-mno so bili vsi slovenski priseljenci nezadovoljni že v svoji stari domovini; kot taki so si želeli izboljšati svoje življenske razmere. Samoumevno je torej, da so se ravno radi tega priselili v to "obljubljeno deželo" kjer so se takorekoč kuhali polni lonci mesa V očigled tega moramo vsakemu, v Ameriko prišlemu Slovencu, pripisovati vsaj nekoliko naprednih idej in stremljenja za boljo bodočnost.
Ker so pa prišli ti priseljenci v takozvanih "boljih časih" in ker se je deloma ustrezalo njih željam in prvotni domišljiji — postali so naravno zopet mrtvi za nadaljni razvoj napradnih delavskih idej. Postali so topi sužnji tufkaj&njih kapitalističnih podjetij in slepo orodje raznih po* litikarjev,
Roparski način , proizvajanja je zopat rodil svoje naravne posledice: nakupičenje proizdelkov, borzni polom, denarno krizo in
končno neizogibno gospodarsko krizo, katera je spravila na tisoče in tisoče ljudi ob dalo in zaslužek.
Leta 1893, ko je bila zadnja gospodarska kriza pod demokratsko vlado, se je vobče natvezalo delavcem ,da naj glasuj a jo vbo-doče za republikansko stranko, ako hočejo imeti trajno delo. Dokler bode republikanska stranka na krmilu, je vsaka kriza nemogoča. Tako . so republikanski politikarji zagotavljali delavce.
In delavei, posebno slovenski, so jim vrjeii. Prepričani so bili, da morajo oddati avoje glasove za republikance če si hočejo zagotoviti delo in zaslužek.
Sedaj pa vidimo, da je ravno republikanska stranka, ki je že enajst let nepretrgoma na krmilu, spravila svobodno deželo na pravi — ruski absolutizem. Nastala je gonja proti organiziranim delavcem; proti štrajkarjem in delavskim voditeljem aa je u-vedlo sodurjsko preganjanje, oao-bito na zapadu. kjer so radikalne deflavske unije; omejuj a se svoboda govora in tiska itd. Dežela je na pravcatem finančnem in gospodarskem pok>mu z groz-nejšimi posledicami, kot so pa bile one pod demokratsko vlado 1. 1893.
Veliki ameriški trusti bodo ta zmedeni delavski položaj izrabili tako dobro, da bodo še več profit iral i kot pa v času proslavljena prosperitete. Neugodne delavske razmere se bodo izrabljale napram delavcem in njih unijam. Brezdvomno se bode skušalo uničiti vse napredne unije potom zasejanih razprtij, stavk in znižanja delavskih plač. Odprto priznavam. da je prišel čas, ko moramo vsi unijski delavci dokazati če nam je zašel unionizem v meso in kri, ali na., Ako se nismo z mesom in krvjo unionisti in ne bomo v bližnji bodočnosti — tedaj so naše unije izgubljene.
Kapitalistična drama, ki se odigrava pred našimi očmi, nas hote ali nehote vodi do rasnega razmišljanja.	^
Vsled tega jaz odobravam, da J* 4 * Preleta**" v prenovljeni obliki izšel pravočasno kot tednik. On mora ia po svojem imenu brezpogojno služiti slovenskim proletarccm. Njegova dolžnost je stati vedno kot odločen bojevnik na delavski strani v boju med delom in kapitalom ter razkrinkati rojakom vse politične hudodelce in povzročitelje današnjih žalostnih delavskih razmer.
Vsak sodrng naj torej nastopi v svojem delokrogu kot apostol zA svata delavrfka prava — list "Proletarec" in socializem. Sedaj je čas prebuditi narod k splošnemu socialnemu razmišlje-vartju.
Simon Kavčič.
z vrnimo tudi sodrugi v Clevelan-du svojo dolžnost iu ustanovimo svoj socialistični klub m se pridružimo "Jugoslovanski socialistični sveži". Mi v Clevelandu ne šmarno zaostati za drugimi slo-venskimi naselbinami. Torej na delo.
Kdo izmed starejših sodrugov, ki še dlje Časa živi v Ameriki, naj povalbi na prvi sestanek vsaj deset sodrugov in temelj organizaciji bo položen.
Upam, da ta klic po ustanovi organizacije ne bo zastonj in da kmalu sporočim " Proletarcu da tudi mi v Clevelandu vstajamo.
Naprsj! V organizacijo, če hočemo 'porušiti današnji gojili in korumpirsni kapitalistični sistem.	O. K.
DOPISI.
ODPRTA BESEDA t ORGANI ZACIJI.
(Iz Clevelanda. Ohio.)
Cenjeni sodrug urednik!
Z veseljem sem čital v zadnji štev. "Proletarca" članak "Kako se mora proletariat organizirati".
Res je, kakor pravi "Proletarec", da je nemogoč razvoj socialistične organizacija, ako se proletariat ne organizira narodno in mednarodno. Ako socialisti govorimo o narodni organizaciji, tedaj ne mislimo, da bi organizacija gospodovala nad organizacijo, narod stirahoval narod.
Pri socialistih pomeni narodna organizacija le toliko, da vsak narod za sebe organizira svoje proletarake čete na načelih mednarodnega socializma, da vse kulturne zahteve svojega naroda prinese pred forum socialistično organiziranega proletariata vseh narodov.
ChicaSki sodrugi so v resnici zadeli v črno, da so ustanovili Jugoslovansko socialistično zvezo za Ameriko, čigaT veje se v podobi socialističnih klubov razširjajo po vt* **neriki; da so ustvarili glarl"> stranke, "Proletarca", ki bo sedaj vsaki teden učil slovenske delavce pravega socializma, 'flasprotnike dtfavcav pa kazal v popolni nagoti.
Sodrugi v Chicagi so zvršili svojo dolžnost. Treba je, da
Seattle, Wash., 16. dec. — Poroča se. da je končan več mesecev trajajoči štrajk v Tanana, Alaska.
W. F. of M. je ustanovila letošnje poletje podružnico v Tanana in organizirala ondotne delavce. Kmalo potenj so organizirani delavci napovedali operatorjem štrajk; zahtevali so osem-urno delo in $6 plače na dan.
Vsakdo, ki je bil kadaj v Ala-ski, ve, kako nečuveno se izrablja ondotne delavce. Življenske potrebščine so naizmerno drage in to ne samo v Tanana ampak v vsej Alaski. Zahtevam štraj-karjev so ustregli takoj v začetku vsi mali podjetniki, toda veliki operatorji — združeni so pa odrakli rudarjem vsako izboljšanje. Nasprotno: posluževali so se vsih mogočih sredstev, da bi zatrli organizacijo in štrajk, toda ni se jim posrečilo. Poročali so v zunanje liste, da je štrajk končan ; vabili in naročali delavce iz velikih delavskih posredovalnic. Mnogo delavcev je res vrjelo laž-njivim kapitalističnim listom in zapeljivim "employment-agen-tom" ter šlo na limanice; ko so pa prišli tja, našli so razmera, kakoršnih se niso nadejali. Ke-dor je imal denar, se je vrnil, drugi so morali odslužiti vožnjo na ladijab. a ostali so se pa pridružili "Western Federation of Miners" * ter pomnožili vrste štrajkarjev.
Štrajk se je končal s tem. da se je določila dnevna plača s hrano, <ksemurni delavnik in odprto delo.
Vsa lesna trgovina v "Logging Camp" in na žagah v Puget Sound v državah Wash, in B. C. počiva radi nad produkcije. Nad 20.000 delavcev je ob delo. V Seattle je 10.000 delavcev breji posla.
Father Thomas McGradv. kteri je izstopil iz katolicizma v Belle-view. Ky., in pozneje bil velik socialistični orator, jc uijirl v San Franciscu. Socialistična stranka ga bode zelo pogrešala. Poroča se pa iz Nanaimo, B. C., da je tam pričel delati za socializem neki -baptistski "minister". Predava in uči socialistično .filozofijo tako živo, da se mu vse čudi. On bode gotovo nadomestil fathra McGrady-a. Če se omenim, da sta H. F. Titus. znani bojevnik za svobodo govora v Seattle, in Vincent Harper, jeden najboljih govornikov v ameriški socialistični stranki, poleg mnogo drazih. zapustila cerkev in posvetila svoje moči socializmu, potem lahko rečem. da se eden za drugim podi-raji steibri religijozne stavbe.
Boj za svobodo govora v Seattle še ni končan. Kmalo kaj več o tem.	I. S
a N
a

99
I Za raznovrstne
tiskovine,
kakor: pismen papir in kuverte s firmo in naslovom, računske liste, viiitnice, business-kartev letake, plakate, trgovska vabila; dalje pamflete, knjižnice, društvena pravila, udninske knjižice, vstopnice za veselice, kuverte itd. se obrnite na
"Proletarca
587 So. Centre Ax)e.9 Chicago, III.
Naročene tiskovine izdelujemo v unijski tiskarni in sicer točno, dobro in po zmernih cenah.
Preskrbimo tudi prevode iz angleškega, nemškega itd. v slovenščino in naobratno.
Priporočamo se zlasti sodružnim socialističnim klubom in bratskim društvom pri S. N. P. J. v nabavo potrebnih tiskovin.
Sodrugi K sodrugoml
E
Sadovi krize.

"Wilshire's Magazine" poroča, da od začetka finančne krize pa do 15. novembra je v Združenih državah propadlo 38 bank in denarnih zavodov, 54 indus-trijalnih podjetij in 319.575 delavcev je prišlo ob zaslužek. Toda to je bilo še v sredi novembra; danes, po preteku enega meseca, je že nad milijon delavcev brez dela.
Delavec v tej "velikej deželi svobode" je samo toliko svoboden, da lahko zamenja enega bos-sa z drugim. Živela taka svoboda!
GOSTIT N Ar dobro in vedn<> p™-
^^^ 1	Skrbljena z najbolj-
šimi pijačami, unijskimi smodkami in prostim prigrizkom.
HvOf^tlP za društvene seje, i/YUiail^ svatbe.zabavne večere, veselice itd.
Potujoči rojaki vedno dobro došli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen
obisk
* i
Frank Mladič
i
587 So. Center Ave., Chicago, III.
Pod socializmoma ti ne bo treba reči znsložvm kolikor morem, temveč rekel bož zaslužim kolikor hočem.
KAKO PRIDE VAS DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ?
Če ga po&lete po Mohor Mladiču, 617 So. Center ave., Ohioago, Illinois. On/ je v zrvezi z g. Sakser-jem v New Yomkn in pošilja denar točbo, varno in zanesljivo v stari kraj. ,
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem istotiafko kupite vozni listek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
Mohor Mladič,
617 So. Cenltier ave., Chicago, 111.
I. STRAUB
URAR
336 W. 18th St., Chicago, III.
Ima večjo zalogo ur, verižic, prstanov in drugih dragotin. Izvršuje tudi vsakovrstna poplavila v tej stroki po zelo nizki ceni.
Obiščite ga!
GOSPODINJE POZOR
Najboljše, najfinejše in okusnejše meso predaja po najnižji ceni slovenski mesar
MlhA LACKOVIČ
376 W. 18. Street	Chicago
Klobase in fiunke poiiljam tudi ixven Chicage proti C. O. D. pod vzet ju, ako se naroči 25 funtov. Pilite is 1'vnik v »lovan»kcm J»tlku
M. LacMinFr. Uiti,
378 W. 18. Street Chicago
moderno opremljena slovenska trgovina z Jestvlnaml (grocerlja.)
Najboljši riž, kava, čaj, moka itd, sploh vsakovrstno domaČe in prekomorsko blago vedno svefte po najnižji ceni na prodaj.
Na zahtevo razvažam bls^o tudi na dom, za kar nič be računim.
Po PRISTNE KRANJSKE
suhe klobase
pojdite k
Jos. Čežar-ju
387-l7th St., Chicago, III.
Ponaročilu jih dobite tndi na dom.
Delavci, organisujte se v socialistične klube! V organizaciji j« izobrazba in moč.
iron K.a. ►
i §eji zadnjo ne<l«ljo go ttvolili sodrugi pri klubu v Chicagi pri odbor:
prtdern, predsednik;
lipec, fin. tajnik; v rtu »k, zapisnikar.
al ni odbor: Frank More, Ivan Molek. > akknil klub, da pri-jo nedeljo javni shod redom: Gospodarska
ju januarju priredi
večerno zabavo, kt objavi "Proletareo'' v prihodnjih fctevilk.
Strata" je tsila.
jrilika hrvatskega so-*a lista " Kadnička je mila zadnji teden, prikupno obliko in bo-vroče in jedrnata zanimive vesti iz delav-fl političnega gibanja in Tjfi, kakorsnega je hr-delav m- potreben. Hrvat-jji so dobro sprožili prvi
tfka Straža" bo izhajala na mesec in naročnina leto ji je $1. Naslov: Straža" 572 Blue Is-Boom 12. Chicago, 111. veselimo iz srca t?ga pr-arvatskega socialističnega Ameriki in novega sobo-kteri nastopi z nami v i pravice in koristi za-proletarijata. Hrvatskim okrog "Radntfke St ravel iko uspeha, a listu bodočnost, aodrugom po Ameriki priporočamo, da širijo to Stražo" med hrvat-tovarisi-<l<4avci.
Splošni pregled.
fjPhrednji eksekutivni odbor e stranke v Združenih se je sešel 14. in 15. dec. Trth glavnaga urad«. 209
si. v Chicagi. Odbor mnogo zanimivih stvari, ejše na dnevnem redu naselnmko vprašanje, k a rešil tetošnji internacijo-pkongres vr fHtrttgartu,- So-a stranka v Združenih •e povsem ne strinja s intemaeijonalnega kon glede na to vprašanje. De-odnošaji pri nas so naspro-v Evropi in Aziji, vsled eksekutivni odbor spre-ijo, ktera glasi, da banalni kongres nima rati taktiko naeijo-strankam (t. j strankam državah); z ozirom na gibanje v Ameriki mo-£čna stranka v Združe-j«h nasprotovati a/1 jat tavanju, je tudi poročilo so-Barnesa. osrednjega tajni-BSraseajn stranke. Stran-gndnji čas rapidno širi; noji rastejo in delavci se fcolj zanimajo za sociali-
SLOVENSKIH DELAV CEV V CHICAGI.
dbod kft*mega je sklical •oemiist i«*-nii kftaib zadnjo |topoMbe v prostorih sodr. je izpadel povwemi za-
? I
sšoetr ni foirta talka, W je želeli, toda prišlo je Mliroerno lepo itevilo aa-A>venskiti in tudd nekaj detovwv. Hhksd je otvo-Jože Zavrbnik; sodrug je bil iabran predeetkii-Molek zapimrkar
gorvxjmik je bil ■odrug Za-
Govoril je dolg'o, jedmarto Sprva je pase-▼ temno staro in srednje >o in pnedtoičil postanek prvotnih eužnjedržkih Hh fsufctiatifcoiftl drža v. krvavi taramwiem^ ki * t)!late<eei fe»i udalu/im oče daneiftnjr-gia tzlmriiL Vspritwlwirroi. Kak*nr so vladsjoiči sloji v ptvi-krviave vdfjne in občo podložnim j judlatvom.
tako povzmiča dtoudauai k« pital i-aeiu vus zlu, k*i ga Upi pr> lenari-jalt. Taiho najvišjo zlo- *> guspo dari^ke kiruje. Tu j* sodr. Za vrtu Uc jmdtaJ j«Miuo sliko; Iktako •> kupiUu ttistri aaikriviii krizo, lutko t njo zadali velikanski udlarec iMavstvu, kitaro je daoiflB v frAikJetn število <b»4a in aanliB^ktt. Koofoo jt povdtariil, keiko monutM) dte*»wi p*> stopata v bodoče, da se izegtsmo talkini k rrzraan. Govornik j*, žei viharen aplauz.
I>rugi je guvxsril eodrug Mi!swi Oluiiww. Njegov govor je Ijil bolj ergitatoHtocipi pomena. Vepod-bujal je> JwavzokV k <M*u na polju organizacij ma pot j u socializana in pri tam delu n**nairoo iti, z roko v roki, atoveaaaki in hrvwtfci de' lsviod. V orgami/»ieyi je r/x>bowba in -moč in činJbdlg m budo delavci izobraževali, t*«n lažjje ne bodo borili |MMtta kapitalntauniin pijav. k®m, lutere mas šibe jo z gospodarskimi krizBffni.
- Neto je potooell besedo emidr. A. Skuibia, urednik 'Oksa Svoiyode'. Govoril je o kajpiUiiHtjtSnilh žrtvah v PetmsyAv^amiji in Virginiji, o breaasrčsnoHti in mtal<snamK»ti kia-pitalistov, ki «o aaikrivili otke u-more v premogokopih itd.
K dnevnemu rodti so še govori-id sodrugi Fr. P^trič, UdoviČ, Pre. Sem m dvaikrat ponovno Zwvrt-nik.
Nato je bila na predlog sodr. F. Fetriča in Sktrtmti »estevljen®, ptvčiftaoa iti cooglasno sjw>-jete
•fcdefiai
^ RESOLUCIJA:
Mi skxvetiNki in hrvatski <lelav-el, zlmani na javttem ljudskem akmi) dne 22. d«e«^mibna 1907 v Ohieagu, I1L, izrekamo kapiit»ali-stom >k<ott si biljem dianiaMijega gospoillibnskega reda, ki so z go-sp. »da rak o krizo spravili deželo v 'najveejo n«*mečo, svoj«- «vor6t<nje.
Nadalje izrekamo svoje ogorčenje proti vnesnu »Jovetuiikemu in hrvatskemu eeaopi«ju, rzvaemii ^x-ialBstai'me Mhk totero slepi delavce s 4tem, da ne piše resnice o kirizi. temveč jo z matUmkostnimi nsolotcali poftoaanje v <*wto napačni
Zaetio pa apeliratma, v prvi vrsti na skroenskie in hrvaške delarvoe in na deiktvee vseb msnoJov tSa pri prihodkih vcfaltveii volijo socialistično in talkot pmmftijo danainji^ gospodarakr red!, ki je pravi po-MMČitHj v»e4i gospodarskih krkz.
Otasom soglaeoi'ga sklepa se hna tft resolucija tiskati v "Pmle. taren", "01mr Sv*taod<e'\ "Rad niflkri Hrtm^ži" in v ain^^keni j»revo<ki v par »ivcit^kih ^ociali-stienfh listih.
H teonen je lepo s^ieWlo nww čih cMavccirr navdrnsetro odpelo maraeljezo m shod je bH končan. Živeli zavedni d<iavci!
, Ali *te žie slišali o cestnih roparjih! Ali ve*te, kaj je "hold-up*'
I/, temne zasede skočita na mimo- . ,	_	_
ido^ga dva človeka; <iden m«^	kon^o vendar nastopil svoj
moli re\-odver pod nos m zavpije : rr/ke ikvwlko! — dočim mu drugi
Sledeče so«lruge zastopnike priporočamo delavcem, kteri so' v njihovem obližju Pooblaščeni so pobirati naročnino in oglasi za "Proletarca" ter prodajati delnice za Jugoslovansko delavsko tiskovno družbo:
John Kravanja,' Box 101, Glencoe, O.
Valentin Potiaek, 1231 Main St., La Salle. 111.
John Dejak, 1385 E. 39th St., N. E., Cleveland, O.
John 2igon, Box 140 Cone-maugh, Pa.
Dominik Petrič, Louisville, Colo.
John Medved, Box 33, Cumberland, Wyo.
Nadalje priporočamo somišljenikom v dotičnih naselbinah sledeče sodruge agitatorje:
Frank Drmota, Box 96 Morgan, Pa.
8imon Kavčič, Virdan, 111.
Frank Podboj, 759 Coloman ave., Johnstown, Pa.
Sodrug Frank Drmota, Morgan. Pa., je podprl "Proletarca" s $5.25 naročnine, ktero je nabral v wojem delokrogu.
Sodrug Simon Kavčič, Virden, HL, je poslal svoto $6.00 za štiri nove naročnike^
". , .Z veseljem pozdravljam "Proletarca" kot tednik in mu želim mnogo uspeha!" piše sodrug Ivan ftolar, Seattle, Wash., in pošilja $6.50 za naročnino in "stock".
Sodrug John Bed sne, Fronte-nac. Kans., je poslal tri celoletne in dve polletni naročnini ter 75c listu v p<*lporo; sikupaj $6.75. Listu v podporo sta darovala: Peter Deladio 25c, Jolin Badene 50e.
Vrlim agitatorjem želimo mno-aro posnemalcev.
usluiibenci ali delavci zahvaliti samo njegovi milosti. [Politično ja teroriziral ljudi, kjer je mogel. Ko so bile prve volitve v peto kurijo, si je prizadeval na vso moč, da bi železničarji volili klerikalno. V tistih Časih se ga jd često videlo, hoditi z drjem. Krekom pod pazduho po peronu in ostentativno kazali uslužbencem: Glejte, takega mišljenja je vaš šef. Pozneje se je pač spri s klerikalci zaradi škofovega sorodnika; ftuštersič ga je takrat besno napadel in če pogleda "Slovenec" v tedanji letnik, se lahko prepriča, da tadcrat ni imel tako sladkih besed za Gutmanna, kakor sedaj. O njegovem narod-njaštvu ne ve živ krst ničasar; govoril je vedno le nemiko. Pro-težiral ni Slovencev, ampak kreature, ki ao se mu znale hliniti in oladksti, ki so brez dela lazile po kolodvoru, edine, ki sedaj žalujejo, ('Vetrfa je samo špionaža in detiticijacija. Pozneje se je pobotal s klerikalci, ampak vsa njegova protekcija vendar ni mogla spraviti ljube mu krščansko-socialne organizacije kvišku. Na kolodvoru so veseli, da so se ga iznebili, obžalujejo k večjemu to, da jih ni že davno zapustil."
Gutmann je šel, kamor je že Zaslužil pred dvanajstimi leti. Žalujejo za njim le njegove kreature, podli ovaduhi, ki so s špijo-nažo prišli do služb.
Kaj pa k temu poročejo nekdanji no drug i železničarji, katerim je Gutnmnn kriv, da so dandanes v Ameriki, da so morali ostaviti svojo domovino?
. No, ti železničarji hvalijo tudi Ouftmanna. ker je posklbel, da so se tudi v Ameriki med slovenskimi delavci razširile socialistične
ideje.
Naj že bo Gutmamn lrnnp ka-kerfinekoli vrste hoče — krivo-prisetnik, ljubitelj m protektor Apijonov. neizprosen autokrat, ali te zasluge, da je nehote pomagal širiti socialistične ideje, mu tudi mi kot nasprotniki ne moremo odreči.
Gutmann je padel! Socializem pa raste vzlic Gutmannom in ena&lm fakrt<*m in ho rastel. 'dokler sploh neomogoči v člo-i druži)i s Človeško kožo pre vlečenih zveri a la Gutmann.
Toliko iz Amerike Gutmannu v blag spomin!
— "Železničar", ki je izhaja kot priloga "Rdečemu Prapora", glavnemu glasilu avstrijske jugoslovanske socialistične stranke, je prinesel to la zanimivo vest, ki bode zanimala vsakega sod ruga, ki je svoječasno okusil autokra-tično vlado g. Gutmanna, postaje-načelnika na južnem kolodvoru v Ljubljani:
Višji inwp-ktor Gutmann je
SLOVENCI POZOR!
jreiščie žepe in pflbene tPenar ter tirugi vwlnoatne stvari. Itnamo pa ve« vrs* "hold upov": kriminalne in — zataotrite. Tak awko-nit 'hold-up' se vrši te dni v GrMfiitldtB, Nev. Zrveni ^»jaki so o)hntx>pili z nabitimi piaškoimi rudarje, da se ne morejo paniti — d>očim lastniki rudnikov izvkujejo nnp: is- <llajb nidarjem zaslužene pla«če v denarju temveč jim vwiljujtejo wikake denctme nalkaz-niee. In proti tnflcim "hoid-upar-jem" si (Mavei ne znpjo ml pomoči T
Poleg stoterih mrličev, ktene s|»ravljajo na <lan iz nesrečnega premogokopu v Monongahu, prinesli so na površje tudi tmpliee — mallega dečka. De-&ek, še skoro otrok — pa je bil že mrwtni suflenj in žrtva k-upitalis-t ih'^iega mnlbh*! Nedolžen o-trok — ubit v jami! Morilni 'karntmliwim ne prizanaša niti deci! Očividci poročajoi, da je bil obmz malega mučenika prevlečen — z nasmehom. Smrt mu je bila edine prijateljica! Otwlk-prptmogar je smeje se daO svojo nedolžno Icri za profit tiranije! O. tiranija, nczaslužiš-li osvete —■ krute osvete!
Socializem je edina rešilna pot rr tega krivičnega sistema Dclwv-ci, zgrinjajte se pod prapor socializme.
dopust, ki ni nič druzega. kakor začetek \-pokojitve. Sledi mu pa njegova desna roka. tajnik Seu-nig. Oba ljubljanska dnevnika sta ob slovesu gimpoda Gutmanna polna hvale in če bi človek smel ver jati "Slov. Narodu in "Slovencu", še ni bilo tako dobrega postajnega načelnika nikjer, odkar teko železnice po zemlji. U-služhenci in delavci, ki so čitali te ditirambe, bodo pač strmeli; prepozno izpoznajo, kakšno dobroto izgube z gospodom Gut -mannom. Oni doslej se nikoli niso opazili tistega mehkega srca, tiste ljubezni do osobja, tiste narodne navdušenosti in tiste ka-tonske pravieoljrtbnoeti. „ ki mu jo sedaj pripisuje meščansko časopisje. UshiiJbenci vedo, da je bil njih postajenačelnik avto-krat. kakršnih je malo. Ko se je ustanovila prva organizacija železničarjev v Ljubljani, jo je začel Gutmann fanatično preganjati. Ekzistenca železničarja, ki se je takrat drznil javno priznati, da je član organizacije, mu ni bila nič. Afera Zavrtnik, Kopač ibd., ki jih je spravil ob službo, so železničarjem iz onih časov se dobro v spominu. Nedifinitivnega uslužbenca ali delavca je zijal hipoma, brez usmiljenja posaditi na cesto. Prošnje na višje instance je zadrževal. V mnogih slučajih bi bil lahko kaj storil za zboljšanje položaja svojega osobja ; ni se brigal za to. Č*e je organizacija kaj priborila, je pa pač delal tako, kakor da bi se imeli
Pišite za cenik!
Slovenska naselbina v Ripley in Butler Co., Missouri, se množi dnevno!
Rojaki! Ali res nočete sedaj kupiti zemljišč, ko se še najboljša zemljišča pol?g železnic po 10—15 dolarjev aker na prodaj! . Rojaki! Ali res nočete postati svobodni ameriiiki kmetje! Ali res radi poslušate žalostne glasove parnih pinteallk v tvornicah in rudokopih !
Mi upamo, da ne!
Slovenci čitajte državna poročile Zdr. drž., kaj je kmetijstvo v naši veliki republiki! Ali pozna. kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima slabe čase!
Oglejte zemljišča v južnem Misouri-ju. Nilrjer lepšega sadja, trt, žita kot v južnem Missou-ri-ju. To je gola resnica. Ako ne verjamete, prppričajte se!
Naznanjam tmli, da sem zastopnik za največjo drevesnico na svetu in največjo trtnico v Ameriki,
Ako rabite semena za poljske in vrtne pridelke, obrnite se name. Blago najboljše vmte. cenla najnižja. Pišite na naslov:
FRANK GRAM, edini slov. za itopnik za zemljišča, semena, sadno drevje, trte itd. itd., B76 W. 2lit St., Chicago, IU.
Pišite sa cenik.
8tO SOUTH CENTER AVE 1 CHICAGO ,
Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre-koramnio, regalij in drugih stvari za društva.
Pišite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik, kte-rega pošlem zastonj.
Andro Simulič.
PEKARNA.
Fino pecivo vedno v zalogi.
II E. 22nd St., Chicago.
kj
J. C. Hermanek
LEKARNIK
585 Centre Ave., cor. 18 St.
CHICAGO, ILL.
Slovencem
in bratom Hrvatom se priporočam v poset mojega, dobro urejenega ,
SAL00NA
kjer jim bo vedno postreženo z dobrimi pijačami, unajskimi smodkami itd. t mam tudi'pool' ali igralno mizo.
FRANK HUDALE.
611 So. Center A vs., Chicsgo
Slovenska gostilna pri Franc Čehu.
Kojskl, kteri ž«Je piti naturalno, doma itdelano vino, naj »e oglasijo pri meni. HT Potupf im rojakom dam stanovanje in hrano po nitki ceni. Točim vse ostale pijače, ki spadajo k gostilni.. Priporočam se v obilen obisk. S lioitovanjem FR. ČEM,

568 S. Ceatre Ave,. Chicago. 111.
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Ako Je človek bolan, takrat icle zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega Človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdan^ kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni Življenja za njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Va5e zdravje polagoma hiru ter slednifi popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi VaSi družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega opr«šČenja.
Vsi oni, kateri so trošili Čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opiSejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo Že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so doseli zažtljeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
. Mi namreč p'rhoakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, saino, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
t . PUma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem tn kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nie, kateri so m »rda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil.
Domačo veselico
priredi nn Silvestrov viefcer, 31. dec. 11. fltov. etei. puvski zbor "0-rel" t dvonami sodr. Mladiiča na So. Oentter are. Sodfngi in eodru-gitVe se irljislm) valbijo k tej veselici.
Proletarci, agitirajte za "Proletarca", edini slovenski socialistični list v Ameriki.
Cenjeni Collins M. 1.1
Vaše pismo sem prejel, ter Vam po$ilam svojo sliko, katero priobčite v Časopise ter se Vam zahvaljujem za Va&a zdravila,
katera so mi pomagala, kakor
Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. % Se vam Še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Martin Krivic,
812—6. St. Racine, Wis.
Directorju Collips N. Y. M. I. I
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje mojo, bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih prič« ! točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem Še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas Še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip Qulek,
Box, 26 Broadhed, Colo.
J 1
Martin krivic
ZATORAJ ROJAKI I ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi itnamo nad 24 izurjenih tolmaČov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno poiasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 WesW4th Street,	NEW YORK.
Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih.
PREMOG, DRVA in KOKS
PRODAJA
ALBERT DENMARK
Pisarna na voglu •
Čemer Are. In 18 ulica.
Prodaja konj i konjskih oprav. Ttlefss: Csssl 2241 Stanovanje 594 Center Ave..
Chlcafo, 111.
SLOVENCI P0Z0R1
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce? kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik in Draznik, tedai se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
581 S. Center Av.
blizo 18. ill., Chicago
Juraj Mamek
POZOR! SLOVENCI! POZORi SALOON
z modernim keglji&tni
Sveže pivo v sodčkih ia buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočilče za nizko ceno. Postrežba točna In izboru a. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago.
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu* jemo raznovrstne
po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpeino in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebičine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo~ izložbo. Z vsem spoštovanjem
J. J. DVORAK Sr. OO. 598-600 Blue Island Av*	Chicago.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
zdravnik zs notranje bolezni I« ranocelnlk.
ItfcdriiVDtlka prvUkftvft hrrrpUfno—plufati )• I« Essvtls. 647 Is 649 Blse Istaad Krt.. Chlcafo
b dn*ur»: Odlaojpopoi. <x17 do s tvnUr ZVtnn Chlcfttr« llvvCI bolniki tin) pltelo alovtnt
Jože Sabatii
advokat In prsvat zastopnik v k a-ženskih In civilnih zadevah.
PiSite slovenski 1 j 1628 1638 Unity tfuildtflg 79 Dearborn St., Chicago, 111
Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271.
Košlček Bratje
SALOON I
Dobro pivo, wiskey, likere, vino izvrstne smodke in prigrizek.
Oglasite sena Centri!
1848.
Povest. Spisal J. Zavertiuk.
Oskrbnik je vstal, potem pa dejal:
"Tine, kaj pa prinaša«T"
"Klunc a Studenca ja tukaj," je ponižno pričel hlapec, "in bi ml z Vami govsril, visokorodni gospod."
"Cesakhoče, ta kmet? Reci. da naj vAopi."
Hlapec je zginil, takoj je pa ▼stopil Jaka Klunc, oče lepe Ančke s Studenca. Njegovo orjaško telo je pokrivala preprosta obleka, na njegovem od solnca zarjavelem obrazu jd pa bila Čitati železna odločnost. Klobuk je držal v roki, svoj pogled je pa ponosno in pogumno uprl v oskrbnika.
"Česal želiš Klunc?" je osor-nio dejal Y»krbuik.
44 Prišel sam, da dobim pravico visokorodlni gospod," je mirno odgovoril Kjunc. 44 Imam lepo drevesnico..nq svojem sadnem vrtu. ' Obetala Je najboljše. »Ali vsledyhude zime so zajci uničili skorJ vse sadike. Škode imam nad 20 gld. Prosim Vas blago-rodni gospod, da se mi ta škoda jx)vrne iz grajske blagajne, ker je divjačina last ižanskega gradu."
44 Klunc, mislim, da nisi pri zdravi pameti. Mar sem jaz ali kdo drugi grajskih ljudi ukazal zajcem, da naj uničijo sadike na tvojem sadnem vrtu?" se je za-režal oskbrnik. "Iz te moke ne bo kruha! Zajci so šli samovoljno na Tvoj vrt. Torej tudi za škodo nihče drugi ni odgovoren kot zajci sami!"
44Dobro," je dejal Klunc. "Ker so zajci sami odgovorni za škodo, bom danes zvečer vzel puško in vstrelil vsakega zajca, ki bo zašel v moj sadni vrt."
4 4 Kaj---to je upor,
punt," je zakričal oskrbnik. "Bičati Te dam, ako zineš še eno tako ---Ti puntarska kmečka
mrcina!"
Blagorodni gospod, to ni punt." je mirno segel vmes Klunc. 4 4 Prositi sem V** prišel pravice. In aami sta dejali, da so zajci sami krivi, če hodijo delat škodo v moj vrt. Jaz pa nočem drugega kot kaznovati te Škodljivce. In to je po moji skromni pameti pravica."
"To je pa že preveč," ja za-rohnel oskrbnik. — ■—
"Nič ni preveč," je pogumno zoept začel Klunc. 4 4 Kmet plačuje davka, hodi na tlako, njegove najkrepkejše sinove poberejo v vojake. Na polju in vrtu vni-či^je njegov sadež divjačina. Kmetu ne ostane nič drugega kot žulji na rokah."
"Puntar---odprt punt
je to," je pričel besneti oskrbnik. "Našteti Ti jih ukažem, da boš pomnil, kedaj si se upal meni povedati svoje puntarske misli v obraz. Gnil boš, segnil boš v grajski ječi"-----
Med divjim besnenj am oskrbnika je pa Klunc mirno in ponosno (xl&el iz sobe. V razburjenosti oskrbnik niti opazil ni njegovega odhoda.
"Kje, kje je ta puntarski kma-čki pes," je divjal oskrbnik, ko je opazil, da Klunc ni več v sobi. "Z lastno roko ga usmrtim, da bodo kmetje vedeli, da sem jaz gospodar na ižanskem gradu."
44Oče, pomirite se oče/!, je pomirljivo spregovoril Umberto. "Kdo ve, če Klunc ni z namenom prišel v grad. Morda so kmet j a že pripravljeni za napad na grad. V Ljubljani so mi obljubili deset dragoncev za posadko. Dokler nišo tukaj ne storite nič."
Oskrbnik ni odgovoril nifc. Vzdignil je roko in s pestjo zagrozil proti Stndančn. Na njegovem licu je pa bilo čitati, da se Kluncu ne bo godila dobra, če mu pride v pest.
44Prav imaš! Ko prWe vojaška pomoč, ga dam takoj zapreti in šibati do smrti. Jaz bom Že pokazal, kdo je gospodar. Jaz pl Ba«*aMo, ali pa ti neumni kmetje" — ---
in.
Noč je temna. Močan jug piha preko ljubljanskega barja in taja njegovo belo, zimsko odejo.
Temne postave hite po vseh stezah in potih proti Krimu, Nekatere imajo debele gorjače v rokah. pri drugih se zopet seinintja svetlikajo ročaji mečev pod suknjami. Nihče ne spregovori besede. Vsi hite v eno smer.
Sredi Krima pod visoko jelko, odokder je lep razgled na ljubljansko .barje, je že »branih kakih 100 kmetov. Ali vedn« dohajajo nove skupine.
Sredi gruče starejjših kmetov stoji Klunčev Jaka In poroča o svojem sestanku z oskrbnikom na ižanskem gradu. Kmetje ga pazno poslušajo. Nekoliko vstran med smehom fantov pa pripoveduje Pongrčev Janez, kako ja bežal gizdavi Umberto, ko mu je pokazal drenovko.
Nakrat vsi vtihnejo. Na hrastovem obrobku je stal mlad človek, oblečen po gosposki. Bil je Lukčev študent iz pod Golovca, ki je na Dunaji študiral medicino.
Ko je Lukčev študent opazil, da vsi čakajo, da prične s svojim govorom, je začel tako-la:
44Cenjeni prijatelji! Vem, da željno pričakujete, da Vam sporočim, kako mogočno je narastlo gibanje po vsi Evropi napram tiranom, ki kradejo meščanu in kmetu najsvetejše pravice. Ni treba., da bi govoril o krivicah, katere uživa kmet, ker jih sami zadosti poznate.
V	Parizu ja revolucija zmago-nosna. Francija je zopet proglašena republiki. V Nemčiji in na Talijanskem vre. Tudi v Avstriji se zbirajo pognhononni oblaki nad glavami tiranov. Le še male iskra je treba, da zažari plamen vstaje, ki bo prinesel meščanu in kmetu toliko zaželjeno svobodo. ,
Ali svarim Vas. ne prenaglite se. Ko bode v carskem Dunaju revolucija dvignila svojo krvavo glavo, tedaj bo čas, da udarite tudi Vi po svojih tlačiteljih."
Tem besedam je aladilo glasno odobravanje
Sedaj je »topil Klunčev Jaka na obrobek.
44 Kmetje, tovariši," je z dona-čim basom pričel Jaka.
44Pravijo, da sta desetina in tlaka odpravljeni. Ali je to res? Kdor se upre našemu oskrbniku, prida v ječo, poleg ga pa še s palicami skoro do smrtni prete-pejo. Še včeraj mi je grozil ta plemeniti postopač, da me bo dal pretepati, ker sem pirišel prosit pravice. Ali razmere se lahko Čez noč spremene. Tisti, ki so prosili bodo delili, tisti, ki »o delili, bodo pa prosili. Kakor gospoda seje, tako bode žela. Če pride do krvolitja, ne bo naša krivda, ampak krivda gospode, ki se z vso silo vpira pravičnim zahtevam kmeta in ja gluha za vse njegove pritožbe.
Tovariši, kmetje! Nocoj se raz-idimo mirno, kot smo se sešli. Čakajmo ugodne vesti iz Ljubljane, da vsi nastopimo složno in zavdamo svojim sovragom na gradovih smrtni udarec."
44Živel Klunc! Ti nas boš vodil," je sedaj grmelo od vseh strani.
Klunc je stopil raz obrobek. Stiskal je bližnjim desnica in rekel na glas: "Razidimo se, da nas grajski vrhuni ne zaslede."
Kmetje so ubogali. Tiho, kakor so prišli, so se pričeli razhajati posamežlrio in v skupinah. Kmalu ni nihča drugi stal pri obrobku kot Pongrčev Janez in pa Lukčev študent.
"Pojdiva," je dejal študent, ko jc videl, da je zadnji kmet zginil v temnem gozdu.
V	gozdu je bilo zopet vse tiho. Le oddaleč se je čnlo skovikan-je sove.
"Janez." je pričal študent. "Danes prenočim pri Tebi. Zgodaj odrinem v Ljubljano, da po-izvem, je-li so narodi v Avstriji pripravljeni za revolucijo. V dveh ali treh dneh se zopet zgla-sim pri Tebi s podrobnimi poročili."
"Dobro," je odgovoril Janez. "Nocoj boš Šel sam na moj dom. Nekaka slaba sluntja se mi vsiljuje. Ne morem mimo Studen-
ca, ne da bi se oglasil pri Klun-
čevih in govoril z Ančko, mojo nevesto."
Prišla sta do križpota. Segla sta ai v roke. Študent je zavil na barje, Janez pa na Studenec. IV.
Pongrčev Janez- je urno stopal proti Klunčevi hiši. Že oddaleč je opazil, da je luč v sobi Anke.
Na rahlo je potrkal na okno.
44Kdo je?" se je oglasila Anka.
"Odpril Jaz," je odgovoril Janaz.
Kmalu so zaškripala vrata in na pragu se je pokazala Anka.
"Oče je že odšel spat," ja pričela Anka. 44 Vendar si storil dobro, tla si prišel. Neka grozna misel Sa mi vriva v glavo, odkar je bil oče danes »zjutraj v gradu."
"Nič se ne boj, Anka," jo je tolažil Janez. "Ne verjamem, da bi dal oskrbnik prijeti Tvojega očeta. On dobro ve, da bi se dvignili vsi kmetje v okolici, ako bi Tvojemu očetu skrivil le las na glavi."
"Gospoda je gospoda," je pripomnila Anka. "č'e jo razžališ, Ti na odpusti."	"	j
"Res je to. Ali če plešasti Ba-saldo le mezinec položi na Tvojega očeta, gorje mu!" Janez je vzdignil roko in zagrozil proti gradu, da ja dal s tem svojim besedam več veljave.
44V Franciji imajo zopet republiko. In tudi ini bomo kmalu svobodni," je po kratkem molku zopet pričel Janez. 44 Gorje gospodi, ako na dovoli prostovoljno pravic, katere zahtevata kmet in tretji stan."
44Ah, bojim se krvolitja," je vzdihnila Anka. 44Kdor z mečem končuje, bo zmečem končan, tako je zapisano v svetem pismu.
-Anka." j^^ejat4jubezmYfi m»l0 ^korja in čaja na upa
Janez. Na bodi žalostna. Do velike noči bo vse pri kraji. Potem Te pa popeljem kot žano na svej dom.4' Nasmejal se je poredno in jo pritisnil k sebi.
Ali takoj je zopet postal resen. Spomnil se je nocojšncga sestanka v Krimu in besed, s katerimi je Basaldo grozil njagovemu bodočemu tastu.
"Čas je, da grem, Anka. Če bi se kaj pripetilo Tvojemu očetu. mi takoj sporoči." Pritisnil ji je poljub na čelo in ji šapnil v uho:
"Če pride do krvave revolucije, upam, da bodeš pokazala, da si hči Klunčevega Jaka." Spustil jo je in po staži odhitel proti ižanski cesti.
"Bodem, bodem," je šepetala Anka in zrla za odhajajočim Janežem, čigar lepa in krepka postava je ginevala v barjanski megli.
(Konec prihodnjič.) .
BOŽIČ.
Črta. Spisal Zavertnik Jože.
de [Sitom plačal, ko bo zaslužil.
"Teden je minol, jutri je pon-deljek, potem torek— svati te-čer." tako je žalostno razmišljal Ivan v nedeljo večer, v mrzli na-zakurjeni sobi.	jutri Hi po-jutranjauem poskusim., In potem ---"
V pondeljek in torek je Ivan zopat hodil od tvornice do tvornice. Zaman! Povsod so mu povedali, da ne rabijo delavcev.
Mrzla zimska noč je že razkrila svoja temna krila preko mesta, ko se je v torek vračal truden domov.
Šel je ob železniški progi. Nakrat sc mu zaiskri v očeh. 44Tako, tako je treba," je govoril polu-glasno, 4 4 in vseh muk bode konec."
Stopil je proti železniškemu vozu, ki je naložen z bukovim ogljem stal na stransk.un tiru. in čigar vsebino je razsvetljevala visoko na stebru pritrjena električna obločnica.
Potegnil je robec iz žepa, splezal na vos in napolnil robec z bukovim ogljem. Brzo se je spustil na tla in naglol~zavil v bližnjo temno ulico, da ga ne opazi kak železuiški čuvaj.
44Ata je prinesel kruha," je zaklical najmlajši deček, ko je videl, da ata nese nekaj zavitega v ruti.
44 Kruha, kruha je prinesel," so ponavljali drugi otroci.
Ivanu se je utrnila solza v očeh, ko je gledal gladne majhne mučen ike.
44 Nisem ga prinesel, a prinesem ga takoj," ja rekel Ivan in zginil ja po stopnjicah nivzdol.
Šel je k trgovcu in ga prosil, naj mu da vsaj eno štruco kruha
Anarhizem.
IZ "NAfilH ZAPIbKOV
Že pet tednov je, odkar so skoro vse tvornice zaprte. Delavci pohajajo trumoma po mestu in ponujajo svojo delavno moč na prodaj tvorničarjem, ki še niso ustavili dela.
Pred1 božičnim tednom ja snežilo; sedaj pa piha oster severo-zapad, ki prepiha človeka, da ga zebe do kosti.
Ljudje, katerim ni treba na u-lico, sede doma pri zakurjeni peči.
Klančnikov Ivan, oče šesterih otrok je že 4 tedna doma. Kriza je. Kjerkoli upraša za delo, povsod mu reko, da bodo odslovili
I
delavce, ne pa jih sprejeli v delo.
On teka od putra do večera, od tvornice do tvornice. Zaman!
Povsod dobi enak odgovor.
Kedar stopa proti domu, kako talko mu je pri srcu. Zopet nič!
l}oma pa šestero gladnih otrok in bolna Žena.
Prosjačiti ga je sram.
44 Pošten delavec sem, Vedno sem delal, čemu bi prosjačil?" tako je razmišljal, kedar mu je nek notranji glas veleval, naj se obrne na milosrdnost drugih ljudi.
Že preti enim tednom' je porabil zadnji cent. V prodajalni, kjer ja vedno kupoval, mu je trgovec rekel, da radovoljuo dovo- »Socializem je edino zdravilo li kredit za cn teden, češ, saj bo- za bolno človeško družbo,
nje. kef bunpo praznikih začel delati.
Po daljši prošnji se je trgovec udal.
Vc"»8el se je Ivan vračal domov, med potjo pa razmišljal: 44Vsaj se siromaki ne bodo preselili gladni v večnost, kjer ni trdo-srčnih kapitalistov, ne brezposelnih delavcev."
Kmalu ja zaplapolal ogenj v ognjsfcčn Otroci 'so veselja jokali. ker so imeli košček kruha, pa skodelico toplega čaja.
Ivan je ponesel tudi svoji bolni soprogi čašo Čaja. Tolažil jo je, da bo po praznikih bolje, češ, da je dobil delo. Priporočal ji je, da naj le mirno zaspi, saj se bo sedaj vse obrnilo na bolje.
Žena je zaspala. Ivan je pa pričal pisati pismo — svojo dramo.
V bližnji katedrali so oznanje-vali zvonovi: 44Mir ljudjem na zemlji, ki to dobre volje."
Ivan je dokončal pismo. Šel je v kuhinjo, stresel je bukovo oglja v lonec in ga zažgal. potem pa z bridkim usmevom postavil lonec v sobo in legel v posteljo.
Kmalu se ga je oprijela lahka omotica in zaspal je.
• • s
Ko so drugo jutro sosedje opazili, da je pri Klančnikovih vsa mirno, dasi j« že poldne, so šli v sobo. List na mizi, pa nekaka zelenkastna jasna megla, ki se je vlačila po sobi, sta jim povedala vse. Odprli so naglo vsa okna. Mali mrliči so ležali na kupu slame drug poleg druzega. Najmlajši je imel mala usteca malo odprta. kakor da bi hotel reči ljudem, ki so prišli gledat to dramo: "To ste zakrivili vi!"
Kmalu se ja skozi radovedno množico, ki je bila čimdalje večja preril tudi reporter kapitalističnega dnevnika. Prečital je list na mizi. potem pa odšel.
Dva dni kasneje so pa prinesli kapitalistični časniki vest:
Ivan Klančnik. strojnik po poklicu, len in malomaren delavec, ki je vedno popival po gostilnah, je na svat večer umoril samega sebe in svojo družino s tem, da je postavil lonec tlečega oglja v sobo."
Kapitalistični časniki so še po smrti blatili delavca, ki je v boju za obstanek omagal, da so zakrili zločin, katerega oče je bil kapitalizem.
(\u)d«ifVv"Ho je)
, Naši <Kubi je šele pridržano, .*» je iilejai neomejene svobmluosti ividila poliPičivu wtraukko z določenim prufpradnoju. Morodajno pa je bilo tu Je laziuotrivumje. Da se ljudi {M>d sedanjimi vianirnui čutijo nesrečne iui tiiaoaue, temu ui krivo slabo vladauje,kriva je nam reč vHakta saiiua, kriva institucija vlajle, ki jo skrajno nemoralna: zakaj, kja je država in vlada, ondi je tudi zatiranje in tlačaustvo; zato pa je nezmiselno, ako se, kakor v veliki francoski revoluciji namesto ena državne oblike vpelje druga, na pr. aim* sto nsamonhije Ijislovlliada; mj si- v obojih vlada in satira. A-ko naj t^nj ljudje srečno živč, :uaj se odpravi vau/kršna oMika državne moči, vsaka sila, oblast in nadvlada in* maj oe potom pusti ljudUm pqpolmo suimuiitojlttost. Po-litičduo utremijenj % 'ki »i je posta-vitlo kt program dsuudttji«« za iz-vedSfliv cilj, ki ga hoče dosči v p<*tol«ni ottfsdki, wiwmujeiuo anarhizem v ožjom pcttnmu, njega pri-sbats pa anarhiste.
Godwin...
/Prvi, ki je idvje auodeinega a osrtuznm aaonstveoo spravil v stibeu sestaiv, je bil Amglež William Godwin. Vsvoji 4'Razbira v i o tpoiitični pmričueeti" (Enquiry (»orusmiejf tihe polH'cau, justice), izšli la'.ri 1793., prvdlfcge, na'j se \saika stadia Odpravi, ker jc saan)-silje in ker ne daj a osebnosti «.we svobode, Jci bi ji dkopuščala, da se vseetronkx> raavije in raizživi. T<xia Godwin ni pridbil a to svojo teoretično raiz|>navo posebnega v-plivfcr ma sfwlothni k/e in jc bil kmalu [Motaabljen.
IVivi pa, ki jc s svojim zj«an-bokfe vpttvval na širne množice, je bil staivec
Peter Josef Proudhon,
rojen leta 1809, v Besansomi na Frane**4kean. Bi! je prvi, ki je »a svoj nauk rabil besedo 4'anarhizem" in se sam nazivwl "«n«irh ista".
Predfao prehajam v podrobno raziskovanje Ilrodhonotviih dei, je treba, da mavedieen na kratko nekaj podatkov in murti o postanku modernega anarhizma.
Anarhizem ni stopil takoj spo-samorasel na pitan kot posebno politično stremi/jen je, ampak se je izermiJi iz social iama. v ko jim je tvoril skrajno lo»vo Ikrilo 4'socialnih rev-oducionurjev", Tudi "o-6e eiKM!*iiEma", Pmudhtott, je bil sprva udhn socidizmu in je še le ob svoQi ostri in neizprosno dosledni kritiki socmRstičnih na/iikov dospel do anarfhiogma.
Seeiuiizem m anarhizem sta o* ba izšCa iz ene in iste korenine,, iz franco^e remnlucrjo, Id je ialala prvič klic po svobodi, ecauikosti in braitatvu, katere je Skušala povsod uresničiti. Toda posrečilo se ji je tn le na političnem. Nerešena pa sta ostala ideal svobode na političnem in ideal tiakosti na pospr*lanskem polju. Uresničiti še ta dtva vzora, to je bil« naloga, ki si jo je bil sprva zastavil mo-dlemi social i»sn. Toda v n(jego-vem poznejšem mzvojn in pod v-[4 i vrni Mtorxovih naukov je stopi. In zwhteva po (politični svobodi v stran in štela se jc He še aa pri-pomočdk. da se ž njim Twwfce gos*, podlarska enakost. Radfkalno krilo socialistov pa je še v* dno šfafto politična svoboda, smoter, gospodarska en«(kk«t pa le pri p«irmrmVk za doaego tega cilja.
Id^-ji enakosti in svobode pa sta si. v velkovečnem, velikem protislovju in kompromis med njima je nemogoč. Kdor želi svobodnega razvodja človeku in čb nvštvus priznati mora osebno veljo svobodo poediričevo s tem pa Večno ne^naokst Človeškega bitja, neenakost na pr. v da-mvitosti. v dlrugifh Mmožnostih, nc. enkost tone j tudi v sadovih in us-p»ihiih, ki jih rode te ralične zmož-n<«ti. Kdior pa h<>ee splk^snega kjodbačen(jto. ta ga more doseči le s strogimi predpisi, z "organizacijo. ki pa jlo zopet večna nagne ja osebne svobode.
(Dalje prih.) '
Kaj je socializem in kaj zahteva.
Po W. LefflinKwellu predelal Ivan Molek.
(Konec.)
XIII.	Stroji in drugi preobrat metode v proizvajanju so tndi spremenili proizvajanje iz individualnega v kooperativno.
Preobratu ns'nega dela na stroja je sledila tudi ta sprememba. Kakor prej omenjeno, pred petdesetimi leti se je izdelal vsak predmet z rokami, a dan.m se vse izdeluje s stroji. Proizvajanje z rokami se imenuje individualno ali konrpetitivno proizvajanje, to je delo posameznika, kajti vsak obrtnik ali delavec je svoj pred*at sam pričel in dodelal. Danes ta sistem ni mogoč. Kakor sem prej omenil o paru čevljev, mora imeti mašina več rok. Na ta način je nastalo proizvajanje iz individualnega kooperativno ali zadružno, skupno. Vsak izdelek, vsak predmet se danes izdeluj) zadružno. V vseh velikih tvornieah se dela zadružno; v prodajal-nicah se dela zadružno; povsod j? kooperativno ali zadružno delo.
Seveda tu se govori o proizvajanju ali prT^ikeiji v ožjem pomenu, le o delu, kajti produkt se nikakor ne rabi žarTružno. Kapitalisti, kteri v Združenih državah tvorijo la 15% vsega prebivalstva, obdržijo 83% vsega produkta, dočim delavski razred, ki tvori H'tr/, vsega prebivalstva, dobi le 17% vsega produkta.
Kako velikanski je napredek v industriji zadnjaga polstoletja. Danes imamo električno razsvetljavo, električno pripravo za kuhanje, gretje; imamo oblačila in druga vsakdanje potrel>ščine iz najrazličnejšega blaga vseh vrst. Stotine in stotine drugih stvari se izdeluje danes, o kakoršnih se prad petdesetimi leti nikomur Še sanjalo ni. In koliko imajo od tega delavci, kteri vse to proizvo-, dyfl? Delayer imaio le toliko, da se preživa in vzdržujejo svojo" delavno moč za nadaljno proizvajanje. Kapitalisti, kteri lastujejo tvornice, rudnike, stroje, železnice in ostala sodstva za produkcijo, žive pa v luksusu in potratah, kolikor se jim poljubi.
XIV.	Privatna posest sredstev za produkcijo in diztribucijo je torej kriva, da delavec ne dobi polne vrednosti svojega produkta.
Iz prešnjib vrstic je vsakemu mislečemu delavcu razvidno, kakšen položaj on zavzema napram kapitalistu. Delavski razred, kteri prodiueira vse, živi skromno iu b^dno; kapitalisti, ki ne produeirajo nič, žive bogato in razkošno. Mislim, da tega ni več vredno ponavljati. Le toliko naj še omenim, da kapitalisti ne bi še toliko privoščili delavcem, ko bi ne uvideli, da sestradan delavec ne mora delati in tako množiti njih 1>ogastva.
Zdaj pa nastana eno najvažnejših vprašanj: kako temu od-pomoči? Kako odpraviti krivično privatno last sredstev za produkcijo in distribucijo in kako storiti, da proizvajalec dobi polno vrednost svojega produkta f "
Vsak človek, ki ima možgane na pravem mestu, bo rekel mano, da kapitalisti in pos?dujoči sloji ne bodo temu nikdar od-pomogli. Naj nam še tako mečejo pesek v oči, naj nam še tako obljubujejo 44reforme" in 44izboljšanja", — storili tega ne bodejo nikdar. Delavec bo večni suženj, ako bo čakal na milost svojih tlačiteljev — kapitalistov.
Vsladtega nam ostaja le ena pot: delavsko ljudstvo mora samo začeti to akeijo. Delavstvo samo mora gledati, da sc osvoobdi izpod kapitalističnega jarma. In sicer:
XV.	Sredstva za produkcijo in distribucijo morajo postati lastnina vsega produktivnega ljudstva. Mesto današnje kapitalistične mora se uvesti socialistična družba.
To je na prvem mestu, kar zahteva socializem.
V štirinajstih propozicijah tega spisa je dokazano, da:
1.	Zgodovina civilizacije v človeški družbi je obenem zgodovina razredne borbe. Sedanja razredna borba je med delodajalci ali kapitalisti in delojemalci ali delavci. Koristi delavskega in koristi kapitalistiškega razreda so si diametralno nasprotne in da vse pohitične stranke raprezentirajo razredne koristi.
2.	Za zločine, pomankanje in revščino je v večini odgovoren današnji sistem, kteri koristi kapitalizmu in škoduj a delavstvu. Proizvajanje pod tem sistemom je za dobiček, ne pa za porabo. Dobiček stoji nad stroški proizvajanja in tržno ceno. nakar sledi, da delavec dobi le majhen del vrednosti svojega produkta.
3.	Privatna posest sredstev za produkcijo in distribucijo je kriva, da delavec ne dobi polne vrednosti svojega produkta.
Da se odpravijo te krivice, ktere trpe produktivni stanovi, organizovali so zavedni možji iz delavske srede svojo ( t. j. delavsko) imenovano socialistično stranko, ktera zahteva:
I.	Kolektivno ali skupno lastnino vseh sredstev za produkcijo, transport in distribucijo, ktera so v rokah trutftov, monopolov, kompanij in posameznih kapitalistov. Stroji, tvornice, rudniki, železnice, telegraf, zemljišča in sploh vse, kar služi industriji in gospodarstvu moea postati imetje vsega ljudstva to je onih, ki proizvajajo.
II.	Profit-sistem se ima popolnoma odpraviti. Proizvajanje mora biti skupno in vsak proizvajalec ali delavec naj dobi polno vrednost svojega produkta.
III.	Delavni čas se ima skrajšati, tako da ima vsak delavec poleg delavnih ur tudi dovolj časa za počitek in razvedrilo.
IV.	Onemoglim, telesno pohabljenim in starim delavcem, ki so nezmožni za delo, se ima dati zadostna materijalna podpora.
V.	Popolno šolsko izobrazbo za vse otroke do osemnajstega leta. Knjige in druge šolske potrebščine nabavi ljudska uprava ali država. Otroško delo se ima popolnoma odpraviti.
VI.	Jednake civilne in politične pravice za moški in ženski
spol.
Te glav ne točke zahteva socialistična stranka v svojem jned-narodnem programu. Te točke hoče socialistična stranka takoj uvesti in vresničifi, ko dobi vlado v svoje roke. To je praktična stran socializma in kdor ta program priznava ter agitrra zanj. ta
je socialist.
Kot prvo in najpo^lavitnejše sredstvo za socializiranje človeške družbe služi stranki organizacija delavcev. Delavci vsih strok in narodov se morajo združiti na jedn^m prooramu v eno velikansko skupino in tako postati močno politično telo, ktaro ima ob volilnem Času na voliščih poraziti kapitalizem in dobiti vlado v svoje roke. To je misija socializma.
Dolžnost je torej vsakega delavca, kteri želi postati iz kapitalističnega sužnja prost človek, da je član socialistične stranke. V združitvi je moč! Čimprej se združimo v naše skupne interese, tempraj — prepričan sem — bomo imeli socialistično družbo.
Slovenski delavec! Pridruži se tudi ti veliki delavski organizaciji: socialistični strank. Pomagaj, kar si dolžan pomagati v boju za svoje pravice in za svetlo bodočnost svojih otrok. V velikem razrednem boju se borijo socialisti tudi za tvoje koristi. Pridi torej in stori svojo dolžnost! Zapomni si:
Le delavec sam se zamore osvoboditi izpod kapitalističnega jarma in streti današnji izkoriščevalni sistem.