Poštnin^ plaSana v gotovln, Maribor, torek 24. aprila 1934 Stev. 93 Leto Vlil. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK MrednUtvo In upmvat Maribor. Moopoolc« rt. 11 / Tololoa uradnlitva 2440, opravo 24SB Izhaja raza« nodelja In prašnikov vaak dan ob 16. irt / Valja mose&io prajamaa v upravi a> po poiti 10 Oln. dostavljen na dom 13 Din / Oplaši po eoniku / Oglasa aprajama tudi oglašal oddelek Jutro* v L|ub!|aal t Poital Sakovai raiaa M. tMM 19 JUTRA’ 99 Ali je megel sporazum Francozov in Nemcev? Žrtvovanje malega sovraštva za velike cilje Po zadnjih velikih političnih dogodkih v Evropi, ki so močno omajali dosedanje grupacije velesil in ostalih držav ter u-stvarili prve podlage za nove orientacije, se je pojavilo iznenada tudi vprašanje možnosti sporazuma med Francijo in Nemčijo. Na prvi pogled se ho zdelo marsikomu nekam čudno, razpravljati o tej temi, saj je v vseh nas še preveč globoko vkoreninjena zavest nepomirljivega nasprotstva med tema dvema velikima evropskima silama. Med Francozi in Nemci so se bili nešteti boji, posebno pa je bilo vse zadnje stoletje do najnovejšega časa vse izpolnjeno z gigantskim obračunavanjem okoli Rene. Francija in Nemčija sporazumiljeni, spo-Prijateljerii; Francija in Nemčija zaveznici? Kako čudno zveni to; kakor paradoks. Je pa to zares nemogoče, docela izključeno? Nikakor! Nasprotja, ki dele Nemce od Francozov in Francoze od Nemcev, niso nikakor tako velika, da se ne bi dala odstraniti, in celo na korist obeh! Teritorialni spor med Nemci in Francozi tvorita samo dve pokrajini: Alzacija in Lorena z mešanim prebivalstvom!. Ti dve pokrajini, ki merita le nekaj tisoč kvadratnih kilometrov, sta vedno menjavali svoje gospodarje. Nazadnje sta bili do 1. 1871. francoski in je bilo tudi njuno prebivalstvo orientirano pretežno francosko, od 1. 1871. do 1. 1918, sta bili nemški, kar je seveda močno uplivalo tudi na orientacijo prebivalstva. (Koroško!). Nacionalna pripadnost Alzacije in Lorene torej nikakor ni tako nesporna ne za Francoze ne za Nemce, da ne bi mogli ostati francoski in bi se kljub temu odstranili stari spori in sovraštvo. Drugo sporno ozemlje bi bilo še Posarje, toda to ni danes ne nemško ne francosko in bo o končni pripadnosti (ali pa samostojnosti) odločil šele za mesec januar 1. 1935. določeni plebiscit. Izven tega med Nemci in Francozi ni prav nobenih konkretnih sporov. Vse, kar u-stvarja razdor, je samo medsebojno nezaupanje in iz prejšnjih vojen ustvarjeno sovraštvo. Čim bi se odstranila iz francoskih in nemških src inržnja, bi lahko oboji spoznali, kako nepotrebno je bilo vse _ kar je bilo! Vsi drugi konkretni spori se ne nanašajo nikjer direktno na Francijo, marveč samb na njene zaveznike v srednji Evropi, zlasti na Poljsko, toda prav ta se je z Nemčijo sama — sporazumela! Dosti večje križanje interesov kakor med 1 rancijo in Nemčijo je med F r a n-č i j o in Italijo ter Anglijo na drugi č i j o in 111 i j o ter Anglijo na drugi strani. Med Italijo in Francijo so teritorialna vprašanja, napram katerim pomembnost Alzacije in Lorene kar izgine. Italijanski imperializem si, kakor zna no, svoji pravico do razširjenja mej Italije v škodo Franclje v Savoji, Nici, na Korziki ter v Tunisu v severni Afriki. Nemčijo deli od Italije upliv v Podonavju, kjer ne more zaradi nje priključiti Avstrije, ter Južna Tirolska. Italija škoduje Nemčiji lahko že samo v Podonavju več, kakor ji je v vsej dosedanji zgodovini škodovala Francija! In naposled Anglija, ki je pobrala pretežno večino bivših nemških prekomorskih kolonij, | bodisi kot kolonije, bodisi kot mandatna ozemlja! Kaj je bivša nemška Afrika napram mali mešani Alzaciji-Loreni! Nič ne bi zato bilo bolj naravnega, kakor sporazum med Francijo in Nemčijo z isto časnim sporazumom med Nemčijo in slo vanškimi državami srednje in vzhodne Evrope. Če bi se ta sporazum dosegel in bi na njem zrastlo zavezništvo ter iz tega resnično prijateljstvo, bi bila konsolidacija Evrope zagotovljena za dolga stoletja in tako Francozom kakor Nemcem in Slovanom bi se odprli pojjohioma novi izgledi za velik razvoj v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Italija bi izgubila popolnoma vsak upliv in bi se morala za vse čase umakniti v svoje meje, Anglija bi pa tudi nehala biti je-rebinja Evrope in velika vladarica morij ter prekomorskih dežel, ki so potrebne vsem, ne le sedanjim izvoljencem anglosaške krvi. V uvodniku »Bodeppolitik« ali »Kolo-nialpolitik«? srno zadnjič ugotovili, da so nameni nemške »Bodenpolitik« absolutno neizvedljivi in se bo nemški narod moral prej ali slej vrniti k težnjam gesla »Kolonialpolitik«. S tem v zvezi se bo pa moralo tudi načeti vprašanje nove, pravičnejše razdelitve tistih prekomorskih pokrajin v Ameriki. Aziji in Avstraliji, ki so sposobne za naseljevanje Evropcev. Vse to bi se dalo po sporazumu med Francijo in njenimi slovanskimi zavezniki ter med Nemčijo z lahkoto urediti in rešiti, brez tega sporazuma pa — n i k o 1 i. In kdo bi imel od tega največ koristi? Prav Nemci, ki bi našli dovelj sveta za razširjenje svojega ljudstva. Francozi In Slovani bi pri tem tudi sodelovali, a kar je še več vredno, imeli bi mir In njihova bodočnost bi bila zagotovljena za dolga stoletja. 1 aklm velikim ciljem bi se zato moralo na vseh straneh umakniti malo sovraštvo! ,r. Zrtre lakajske katisirele Ko ično število mrtvih je 130 — Razdelitev Ural evega darila 100.000 Din « Za vdove m sirote bo skrbela država BEOGRAD, 24. aprila- O rudniški nesreči v Kakanju je sedaj ugotovljeno, da je bilo v rovu, v katerem je na stala eksplozija, 137 rudarjev. Rešilo se jih je le sedem, ostalih 130 je bilo ubitih. Večino trupel so že spravili iz rudnika, druga pa še odkopavajo. Prve žrtve so pokopali že včeraj, nadaljuje se pa deloma danes. Pri pogrebu sta bila navzoča tudi ministra Ulmansky in dr. Novak. Nj. Vel. kralj je podaril iz svojih sredstev 100.000 Din za prvo pomoč rodbinam nesrečnih žrtev katastrofe. Nadalje so daro vali Rdeči križ 10.000 Din, tvrdka Kaufmanu & Co. v Zagrebu 5000 Din, a večje in manjše vsote so določili tudi drugi. O nesreči poročajo listi vse- razila naši sožalje-KAKANJ, 24. aprila. Odkopavanje zasutega rova in vseli malih, iz njega vodečih stranskih rovov se sedaj, ko črpalke in naprave za zračenje zopet redno delujejo, nadaljuje z vso naglico. Doslej je bilo izvlečenih izpod ruševin in rovov že 110 trupel ponesrečencev, dočim 20 rudarjev še pogrešajo; ni pa nobenega upanja več, da bi bili še živi. Sedaj je več ali manj popolnoma gotovo, da je strahovita nesreča zahtevala 130 žrtev. Danes je prispel sem ban drinske banovine Velja Popovič ter razdelil med prizadete rodbine 100.000 Din, ki jih je daroval Nj. Vel. kralj Aleksander. Obenem je tudi sporočil, da je država prevzeia skrb za vdove in sirote v oblilvi po- ga sveta in cela vrsta vlad je že iz-1 kojnin. Naloge Barthouievesa obffka v Vsrkani PERTlNAXOV KOMENTAR V »ECHO DE PARIŠ«. ENAKOPRAVNOST IN REVIZIJA STARE VOJAŠKE POGODBE. Snovanie fronte London, Rim. Berlin ANGLEŠKA PRIZADEVANJA O PRILIKI OBISKA ITALIJANSKEGA DRŽAVNEGA PODTAJNIKA SlIVIC HA. LONDON, 24. aprila. Včeraj predpoldne se je ponovno sestal ministr- ski razorožltveni odbor. Politični krogi menijo, da sc bo ta odbor sestajal vsak dan, dokler se bo mudil v Londonu italijanski državni podtajnik zunanjega ministrstva Suvich, ki je včeraj prispel tja. Zunanji minister Simon bo nekaka vez med razorožitvenim od borom in Suvichom, ki je takoj po svojem prihodu stopil v stike z angleškim državnikom. Angleška vlada bo najprej skušala doseči sporazum z Rimom in bo šele nato storila primerne korake v Berlinu, da bi se nemška vlada odrekla zadnji rezervi o angleškem razorožitvenem načrtu. V tem primeru bodo akcije angleške vla de znatno olajšane in bo lahko nastopila napram negativnemu francoskemu stališču mnogo bolj energično. Verjetno je, da bi skupna fronta Anglije, Italije in Nemčije tako močno vplivala na Pariz, da bi se moral odreči opoziciji, ki Jo je zavzel in pristati na nadaljevanje pogajanj. ATENTAT NA FEYA. DUNAJ, 24. aprila. Pod govorniškim odrom na nekem zborovanju liajmve-rovcev v Solr.ogradu je eksplodiral peklenski stroj, ki pa k sreči nikogar ni ranil. Na odru je bil tudi podkancelar Fey. PARIZ, 24 aprila. Pertinax je znan kot najboljši francoski časnikar in vselej najboljše informiran o mednarodnih vojaških vprašanjih, kakor tudi v pogledu stališča vodilnih francoskih krogov v zunanjepolitičnih vprašanjih v splošnem. Zato je vsekakor zanimivo omeniti, da je Pertinax v včerajšnjem »Echo de Pariš« napisal članek, v katerem pravi, da bo zunanji minister Barthou v Varšavi predložil resne načrte za pogajanja. Po njegovem mišljenju želi Poljska, da bi se ustvarila med njo in Francijo popolna enakost v pogledu vzajemne ob vez,ne obrambe, kakor tudi, da bi se francosko-poljski vojni sporazum iz leta 1921- revidiral, ker ne odgovarja v svoii obliki več sedanjim razmeram. Pertinax poroča, da bo Barthou razpravljal tudi o Rusiji, od katere se je Poljska zadnji čas v neki meri odda ljila in se ne strinja s tem, da bi pristopila k Društvu narodov. Trdi, da poljsko-nemško zbližanje ni v bistvu nič drugega kakor posledica dejstva, da je Francija spravila Poljsko v Lo-carnu v nerazpoloženje in da je bila pozneje ogorčena nad zaključkom pakta štirih. Pertinax izraža željo, naj bi Barthoujevi predlogi v Varšavi rodili uspeh, ker bi po njegovem mišljenju imeli Nemci preveč svobodna roke. Francosko stališč« se ne da spremeniti ODLOČNA IZJAVA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA DOUMERGUEA LIJANSKEMU PODTAJNIKU SUVICHU ITA- PARIZ, 24. aprila. O razgovorih, ki jih je imel italijanski državni tajnik Sti-vich preteklo soboto zvečer s predsednikom francoske vlade Doumergueom, poroča včerajšnji polslužbeni »Petit Pa-rislen«, da je predsednik irancoske vlade Informiral Suvicha, da Francija ne bo pod nobenim pogojem legalizirala nemške oborožitve, tudi ne dopolnilne, in da prav tako ne bo dovolila znižanja svoje obrambne sile. V ostalem je izjavil predsednik francoske vlade, da je samo glavni odbor razorožitvene konference pooblaščen odgoditi pogajanja o zmanjšanju oborožitve, toda problem obrambne garancije bo ostal še nadalje v veljavi. V tem oziru ne bo dovolila nobene igre niti francoska vlada niti francoski parlament niti francoska javnost, čeprav je volja za mir in sporazum v Franclji zelo velika in resna. Bolgarski častniki za diktaturo SOFIJA, 24. aprila. Vrhovni svet rezervnih častnikov je imel zborovanje, na katerem so razpravljali o aktuelnih gospodarskih in finančnih vprašanjih Bolgarije. Konstatirali so, da je kriza v Bolgariji zelo huda. Sprejeta je bila resolucija, ki omenja nesposobnost sedanjega parlamentarnega sistema in se v resoluciji tudi naglaša, da sedanji parlament ni sposoben rešiti perečih vprašanj. Zato zahtevajo rezervni častniki novo izven-j>arlamentarno vlado, ki bi uredila vse socialne in gospodarske probleme Bolgarije. JEVTICEVA VRNITEV IZ TURČIJE. BEOGRAD, 24. aprila. Jugoslovanski zunanji ministr Bogoljub Jevtič je prispel včeraj v Sofijo, kjer so ga na kolodvoru pričakovali zastopniki bolgarske vlade in razni diplomati, s katerimi se jc razgovarjal do odhoda vlaka ob 12.20. V Beograd je prispel ob'21.20 in izjavil na kolodvoru zbranim diplomatom in politikom, da je s potovanjem v Turčijo popolnoma zadovoljen. Med drugim je bilo v Ankari sklenjeno, da se sklene v najkrajšem času med Jugoslavijo in Turčijo trgovinska pogodba, izdelane pa bodo še tri druge važne konvencije. ZNIŽANJE POSLANSKIH DNEVNIC, BEOGRAD, 24. aprila. Administrativni odbor narodne skupščine je sklenil sprejeti predlog, da se znižajo poslanske dnevnice za eno petino, t. j. za 1500 Din na mesec. Dnevne vesti Vprašanje zadružne mlekarne v Mariboru Razna zborovanja, ki so bila v zad-ujem času v Mariboru in za katera je bilo med okoličani in predstavniki mesta precejšnje zanimanje, dokazujejo, da je v Mariboru vedno večja potreba po mlekarski zadrugi. In prav je, da se skuša rešiti to pereče vprašanje na podlagi zadružništva, ker bo le na ta način u-streženo vsem mlekarskim producentom. Bilo je na nekem mlekarskem zborovanju, ko so se zborovalci, seveda ne vsi, izrekli za teritorialno razdelitev na tri cone. Po tem načrtu bi najbližja okolica mesta dobavljala meščanom mleko za vsakdanjo potrebo, druga cena bi dobav Ijala mleko snujoči se mlekarski zadrugi, najoddaljenejši kraji, to je tretja cona, pa bi morala izdelovati iz mleka razne izdelke. Po mnenju nekaterih ta zamisel ni posrečena, ker nasprotuje zadružni osnovi, ki predvideva enake .pravice za vse člane zadruge. Da ta ideja ni pravična, so dokazali tudi nekateri glasni protesti zbo rovalcev. Toliko o vprašanju zadružne mlekarne v Mariboru. Kakor omenjeno, je bilo letos že več zborovanj mlekarjev, čudimo pa se. da niso iniciatorji mle karske zadruge povabili zastopnika mest nega tržnega nadzorstva niti na eno teh zborovanj. Mnenja smo, da je prav tržno nadzorstvo odločujoč činitelj, ker mora skrbno paziti na higieno pri mleku in zatirati takozvane prekupčevalce in na ta način utirati pot mlekarski zadrugi. Znano je, da se je rodila misel za mlekarsko zadrugo že pred dvema letoma. Tudi je znano, da je takrat mestno tržno nadzorstvo dalo dragocene nasvete. Izdelalo je pravilnik za mlekarsko zadrugo, ki ga ustanovitelji niso mogli prehvaliti. Soglasno je bilo takrat sklenjeno, da bodo šli takoj na delo. Pripomniti moramo, da je bila takrat edina ovira, ker ni bilo prrr.rnega prostora. Toda tudi temu se je kmalu odpomoglo. Mestna občina mariborska je zadrugi odsto pila lep prostor na Rotovžkem trgu. Kljub temu pa je vprašanje zadruge že ob svojem rojstvu umrlo. Ali bi ne bilo umestno, da bi se nadaljevalo tam, kjer se je prenehalo. Zakaj bi se ne uporabil pravilnik, ki je bil sprejet? Začeti de'o zopet na novo, se pravi kratiti čas in denar. Neki ljubljanski dnevnik je trdil, da so zadnja zborovanja povzročila . trenje kontrole nad mlekom. Poučeni smo, da je kontrola nad mlekom vedno enako stroga. Kakor že 4 leta in še več, vrši tržno nadzorstvo vzorno kontrolo, seveda kolikor je to mogoče pri tako maloštevilnem osebju tržnega nadzorstva. Vsikdar je mestno tržno nadzorstvo zatiralo večje prekupčevalce tri ni nikoli šikaniralo ubogih kmetic in viničarjev. Iz policijsko službe. Za policijskega komisarja obmejne železniške postaje v Kotoribi je postavljen Ciril Močnik, do-sedaj pisar obmejne policije v Koprivnici. Strašen požar v Medmurju. V Medmurju je včeraj upepelil požar velik del velike vasi Dolnja Kraljeviča. Zgorelo je o>reko 100 kmetij. Škoda je ogromna. Junaštvo podeželskih fantov. Ko se je v nedeljo zvečer vračal proti domu v Limbuš 31 letni viničar Franc Klamfer, ga je neki fant napadel z nožem in ga tako hudo ranil na glavi, da so ga morali takoj prepeljati poklicani reševalci v bolnišnico. V F rama pa so vročekrvni fantje nevarno obdelali z noži kletnega kolarja Bogomirja Vabiča. Razrezali so mu obraz in ga nevarno poškodovali tudi na očeh. Vabič je moral iskati zdrav-tiške pomoči v bolnišnici. Nezgoda. Na »Sladkem vrhu stanujočega 26Ietnega delavca Ivana Debelaka je doletela včeraj popoldne huda nezgoda. Pri delu mu je padel na nogo težek hlod in mu jo zmečkal. Ponesrečenca so mo-* rali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Nov gospodarski list. V Beogradu je pričel izhajati nov gospodarski list -Kompas Osiguranja«. ki ga urejuje dr. Mladen Horvat. List bo izhajal 2krat na mesec. Predavanje o Zofki Kvedrovi. V sredo 25. t. m. ob 20. uri bo v veliki kazinski dvorani predavala ga. Tončka Hin-terlechnerjeva o naši pokojni pisateljici Zofki Kvedrovi, od katere rojstva je v ponedeljek poteklo 56 let. Predavateljica se je doteknila tudi vprašanja, ali je Zofka Kvedrova pisala v češčini ali ne? Predavanje bo v okviru mariborskega Slovenskega ženskega društva. Obiščite predstavo v korist »Združenja gledaliških igralcev«, ki bo v soboto 28. tm. Čisti dobiček je namenjen v penzij-ski fond naših igralcev. Vsakdo izmed abonentov, ljubiteljev gledališča in prijateljev igralcev naj doprinese svoj obu-lus v korist te tako važne in življenjsko pomembne socialne ustanove naših igral cev, ki se vse leto pošteno trudijo in žrtvujejo. Uprizore izredno zabavno veseloigro češkega pisatelja Štolbe »Stari grehi«. »Življenje v naših gorah« je naslov predavanju, ki ga priredi mariborska podružnica SPD v sredo, 25. tm. ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Predaval bo znani lovski pisatelj Vladimir Kapus iz Ljubljane. Predavanje bodo spremljale in ponazorovale lepe in številne skiop-tične slike. Kongres trgovskih združenj v Skoolju. Mariborski trgovci, ki se nameravajo u-deležiti kongresa trgovcev v Skoplju 12. in 13. maja. naj takoj prijavijo svojo u-deležbo združenju trgovcev. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ta teden v Mariboru odpade zaradi zborničnih sej in bo prihodnji šele v sredo 2. maja. Krajevna organizacija Jugoslovanske nacionalne stranke za V. okraj sklicuje za soboto 28. aprila ob 20. uri v lokalih gostilne »Pri lokomotivi' na Frankopa-novi cesti članskj sestanek. G. nar. poslanec dr. Pivko bo poročal o proračunski razpravi v promet, ministrstvu. Člani in prijatelji organizacije, pridite polnoštevilno! Letošnja gradbena podjetnost mestne občine. Vkljub mnogim težkočatn skuša mestni gradbeni urad realizirati vsaj najvažnejše načrte. Ena glavnih nalog bo dograditev Delavskega azila v Gregorčičevi ulici, ki je že pod streho. Po delavnosti gradbenega urada je soditi, da bo Delavski azil že letos v jeseni dogo-tovljen. V palači carinske pošte sc vrše zadnja dela in se bodo prihodnji mesec vselili uradi in najemniki. Za renovira-nje mariborskega gradu so v delu načrti. Adaptacija bo izvršena pod nadzorstvom arhitekta Plečnika,, kateremu bosta pomagala inž. arh. Černigoj in Dev. Adaptacijska dela bodo izvršena v etapah in bodo trajala dve leti. Mestni gradbeni urad nadzira tudi kanalizacijska dela, ki naglo napredujejo. Prav tako je nadziral sajenje dreves v Marijini, Wikienrainerjevi, Vrbanovi. Čopovi in Koroščevi ulici ter v enem delu Krekove ulice. Kolikor so dopuščale gospodarske razmere, je bila tudi zasebna gradbena podjetnost živahna. Letos je bilo izdanih 14 gradbenih dovoljenj, in sicer tri za preureditve, eno za tobačni paviljon. eno za skladišče, eno za nadzidavo nadstropja, 3 za nove vile. 2 za dvoriščni poslopji, 2 za stanovanjski hiši, 3 pa za dvonadstropne stanovanjske hiše. Smrtna nesreča Strolischneiderja. Zna ni avstrijski akrobat Artur Strohschr.ei-der. ki je bil na turneji po Romuniji, se je te dni smrtno ponesrečil. V Marmaros Sigetu se je produciral na vrvi in jc v ln-pu, ko je na stolu sedeč pojedel nižino in ko se je smehljajoč zahvalil občinstvu, nenadoma omahnil ter padel v globino. Z razbito glavo je obležal smrtno ponesrečen in je v bolnišnici kmalu nato podlegel poškodbam. O tragični smrti kralja zraka poročajo skoro vsi časniki na svetu. Tekmovanje za svetovno šahovsko prvenstvo. V Freiburgn se je odigrala sedma partija med dr. Aljehinom in Bo-goljubovom, ki se je končala že po 17. po tezi remis. Sodne takse v marcu. Pri mariborskem okrožnem in okrajnem sodišču so plačale stranke v marcu na sodnih taksah skupno 107,298 Din, in sicer pri o-krožnem 28.207 Din, piri okrajnem pa 79.191 Din. »Bližnjemu na pomoč« pod tem geslom je bil zaključen preteklo soboto večji samaritanski tečaj mariborskih reševalcev. ki ga je obiskovalo 16 aspirantov ma ribOTske gasilske čete. Pred izpitno komisijo. ki so jo tvorili predsednik gasilske čete g. dr. Ivan Jančič, vodj« reševalnega oddelka g. dr. Wankmuller in poveljnik gasilske čete g. Benedičič je prestalo vseh 16 kandidatov z dobrim upehonv končni izpit. Tečaj je trajal od 29. januarja do 21. aprila in je nudil udeležencem vse potrebno strokovno znanje pri najrazličnejših nesrečah. Od kar sta mariborska gasilska četa in reševalni oddelek pod novim vodstvom, je bilo storjenega že marsikaj za napredek in modernizacijo gasilske in reševalne službe. Tudi bo reševalni oddelek dobil v doglednem času nov modern avto za prevoz ponesrečencev, kakršnega še nima nobeno mesto v tiaši državi. V novem rešilnem avtu bo prostora za več ponesrečencev in bo njegov motor zmagal vse strmine in še tako slabe ceste na deželi. Opozorilo vsem društvom, včlanjenim v mariborski ZKD! Ponovno opozarjamo vsa društva na redni letni občni zbor mariborske Zveze kulturnih društev, ki bo v nedeljo, 29. tm. ob 10. uri dopoldne v spodnji mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Vsa društva so prejela zadevna vabila z dnevnim redom in navodila glede delegatov. Opozarjamo ponovno, da naj vsi delegati prinesejo s seboj pooblastila svojih društev. Ministrstvo prometa je z odlokom M)S Br. 7871 od 18. 4. 1934. dovolilo za vse delegate polovično vožnjo na državnih železnicah. Vsak delegat kupi pri odhodu v Maribor celo vozovnico, katere pa pri prihodu v Maribor ne sme oddati, tke-r bo s potrdilom, ki ga bo dobil po izvršenem občnem zboru, veljala ista vozov niča tudi za vožnjo nazaj. Opozarjamo pa posebej, da mora vsak delegat vzeti pri odhodu v Maribor s seboj vabilo, ki ga je poslala zveza društev, katero listino mora dati žigosati na postaji pri odhodu v Maribor in na mariborski postaji pri odhodu domov. Ugodnost polovične vožnje velja od 27. 4. do 1. 5. tl. Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. naslednjo statistiko. (Številke v oklepaju sc nanašajo na isto dobo v lanskem letu.) Otvoritveni konkurzi: v dravski banovini 5 (1), savski 1 (2), vardarski, primorski in moravski — (—), drinski 2 (1), zetski i:i vardarski 1 (—), donavski 2 (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (—); razglašene prisilne poravnave izven kon kurza: v dravski banovini 2 (1), savski 4 (2), vrbaski 2 (—), primorski, zetski, moravski in vardarski — (—), drinski 3 (1), donavski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo I (—); končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 1 (—)»savski 1 (2), vrbaski in primorski — ( ) drinski 2 (2), zetski 1 (1), donavski 3 (3). moravski 3 (l), vardarski, Beograd, Zemun in Pančevo 1 (1); potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 6 (2), savski — (13). vrbaski, zetski, vardarski, Beograd, Zemun in Pančevo — (—), primorski — (3), drinski — (2), donavski 1 (3), moravski — (1). Radio Ljubljana. Spored za sredo 25. tm. Ob 12.15: plošče: 12.45: poročila; 13: čas, plošče: 18: komorna glasba, radijski kvintet: 18.30: o verstvih (Fr. Terseglav); 19: radijski orkester: 19.30: iz jugoslovanske književnosti, predava g, Podhevšck: 20: prenos opere »-Karmen« iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. Grajski kino. Samo še danes in v sredo: Ramon Novarro. najlepši mož sveta, v veseli komediji »Matura ljubezni«. Od četrtka dalje triumf filmske umetnosti: veseli velefilm »Tjubim te« z Annabello in Albertom Prejeanoni v glavni vlogi. Kino Union. Do vključno torka krasna Lebarjeva opereta »Carjevič« z Marto Eggertovo in opernim pevcem M. Sohn-kerjem. Sledi veseloigra »Hladna devica« z Lucijo Bnglisch (Nedolžnost z dežele). Ko se začno žile poapnjevati deluje uporaba naravne Franc Jožefove grenčice na redno izpraznenje črevesja in zmanjša naval krvi. Narodno gledalce pcppr-1'fV' • r> Torek, 24. aprila ob 20. uri: »Hokuspokus«. Znižane cene. Zadnjikrat. Red B. Sreda, 25. aprila: Zaprto. »Ciciban« je najbolj priljubljeno in najboljše slovensko otroško delo. V odrski priredbi ljubljanskega režiserja Ferda Delaka, ga uprizori ansambl 50 ljudi iz Ljubljane na mariborskem odru v nedeljo, 6. maja t. 1. Ker bo gotovo veliko navala, priporočamo čimprejšnjo nabavo vstopnic pri gledališki blagajni. Predstava v korist »Združenja gledaliških igralcev« bo v soboto, 28. t. m. Uprizore velezabavno veseloigro češkega pisatelja dr. J. štolbe »Stari grehi«. Čisti dobiček te predstave gre v penzij-ski fond gledaliških igralcev in prosimo zato vse abonente, ljubitelje gledališča in prijatelje naših požrtvovalnih igralcev, da. ne zamude te predstave. Delo je naštudiral Jože Kovič, nastopijo pa Dra-gutinovičeva. Savinova, Kraljeva, Starčeva, P. Kovič, Grom, Nakrst, Gorinšek in Blaž. »Stari grehi« ne pridejo v abonma ter ne veljajo bloki. Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz .Josefovo« vodo, ker sc lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zmanjšanje osebne draginjske doklade neporočenim državnim uslužbencem. Po izpremembah uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, ki jih je odobril ministrski svet 11. tm. se »manjša osebna draginjska doklada za 50% vsem neoženjenim državnim uslužbencem in neomoženim državnim uslužbenkam, ki žive s svojima starši, aktivnimi ali upokojenimi državnimi in samouprav Tdnv? uslužbenci itd. v skupnem ' gospodinjstvu. Ministrstvo za finance je pojasnilo. da je treba ta pojem razumeti tako. kakor se navadno razume v življenju, to je skupno življenje v enem stano vanju s skupno hrano, O vseh primerih, ko bi ne bilo jasno, ali se more reči. da žive neoženjeni državni uslužbenci in ncomožene državne uslužbenke s star ši v skupnem gospodinjstvu ali ne, bo odločilo ministrstvo za finance na temelju konkretnega vprašanja. Vsa mesta zasedena. Vsi interesenti za službe v resoru prometnega ministrstva se opozarjajo, da so vsa mesta zasedena in bodo prazna razpisana ter razpisi objavljeni v dnevnikih in po u* radnih organih banskih uprav. Vse prošnje bo ministrstvo vrnilo prošnji-kom, če ni možnosti sprejema v službo. Drzna tatvina denarja v vlaku. Ko se jc peljal Martin Zorko, ki služi za hlapca pri nekem posestniku v okolici Maribora preteklo nedeljo z dopoldanskim vlakom proti Ormožu, je imel spo-tjo nenavadno smolo. Med postajama Pragersko in Ptuj je za trenutek zadremal. Ko se je pred Ptujem prebudil, je v velikem strahu opazil, da mu je zmanj kala aktovka, v kateri je imel 11.600 Din. Obvestil jc o tatvini takoj varnostne organe, ki so v Ptuju preiskali vlak in izsledili tatico v osebi neke 45-letne Ant. Rojkove, pri kateri so našli aktovko. — Rojkova je pri zaslišanju izjavila, da je pomotoma vzela aktovko s seboj in da niti ni pogledala, kaj je v ujej. Hlapec, ki jc nesel gospodarjev denar nekemu ormožkemu trgovcu, je bil zelo vesel, da je bil dobil aktovko z denarjem tako hitro nazaj iti ni mogel prehvaliti spretnosti orožnikov. Sejem za prašiče. Na zadnji sejem za prašiče je bilo pripeljanih 315 prašičev. Prodanih je bilo 118. Cene mladim prašičem so bile naslednje; 5 do 6 tednov stari od 90 do 100 Din, 7 do 9 tednov 120 do 150 Din, 3 do 4 mesece 2.30 do 250 Din, 5 do 7 mesecev 300 do 350 \Y\n. B do 10 mesecev 420 do 450 Din, i feto starim pa 650 do 700 Din; I kg žive teže 6.50 do 7 Din, mrtve teže pa 9 do 10 Din. Ljudska univerza v Studencih Razveseljiv uspeh društvenega dela v pretekli sezoni V neposredni bližini Maribora, v naših Studencih, deluje že nekaj let s prav lepim uspehom važna prosvetna ustano va, takozvana »Ljudska univerza«. Od hladne jeseni, ko narava zamira in r.e vabi več človeka, da bi jo občudoval in užival njene čare, pa do prebujajoče se pomladi, zbira ta prosvetna ustanova teden za tednom pod svoje okrilje vse tiste, katerim ni uborni košček kruha že vse, ampak, ki so željni še drugih dobrin. katere jim zamore nuditi širše obzorje in večja izobrazba. In v čast našemu delavstvu moramo priznati, da takih ljudi ni malo, kakor že nekaj let dokazuje poset Ljudske univerze v Studencih, ki se veča od leta do leta. Že samo na sebi je prav razveseljivo dejstvo, da ima naš tnali človek in delavec v teh za obstanek tako težkih časih še sploh smisel za vprašanja, ki se ne tičejo samo njegovega golega življenja, ampak ga zanima tudi drugi takozvani duhovni svet. Zakaj, če se mora človek dan na dan trdo boriti za obstanek, potem postane r.avadno ravnodušen za vse drugo. — Tako je navadno in tako mislimo in sodimo. Možno je pa tudi obratno namreč, da človek ravno v tako težkem življenjskem položaju, ko ga mučijo skrbi za obstoj, mogoče še bolj živo čuti potrebo, da se včasih otrese vseh teh neprijetnih misli in pogleda za urico a!; dve v drug lepši svet, in petem le nekoliko lažje nosi svoje vsakdanje križe in težave. Že v tem tiči velik vzgojni pomen takih Ljudskih univerz, kakršna je ravno v Studencih, ki jo obiskujejo predvsem delavski sloji. In če bi ta ustanova ne storila prav nič drugega, kakor da dviga našega malega človeka vsaj za par uric na teden iz trpke vsakdanjosti in vodi njegove misli drugam, ie že s teni opravičen njen obstoj. Pa naj podamo na tem mestu kratek Pregled predavani v tej sezori. Iz tega sc bode najbolj videlo, kakšno je bilo to delo. Predavanja so imela sledeče naslove: - ofija, Bolgarija, Križem Amerike, Car-zanska akcija, Spolno vprašanje mladine, Ušesa — usta — zobje. Premog, Kuga na Slovenskem, Kuga v Mariboru, Po naših Alpah s smuči. Naša obala. Doživljaji pilota, Zvezde, Vstaja Karaujordje. Stara Praga, Gruntvig oče ljudskih univerz, Kraljevina Danska. Že iz teh naslovov je razvidno, da so bila predavanja dokaj raznolika in pestra ter so segala v razna področja. Izmed IS predavanj jih je bilo 10 s kioptičnimi slikami, 2 pa s filmom. Obisk je pokazal, da so predavanja s slikami mnogo bolj privlačna nego brez njih, kar je docela naravno. Povprečen obisk poslušalcev je bil 140 oseb. Studenška Ljudska univerza si je tekom let pridobila lep krog dobrih predavateljev, predvsem iz Maribora, ki se prav radi odzivajo njenemu vabilu če le morejo. V pretekli sezoni so predavali: prof. Šedivv trikrat, Pintner dvakrat, dr. Pivko, dr. Marin. dr. Vrtovec, prof. Škof dvakrat, dr. Travner trikrat, Cizelj Vlado, Pirc. Pivka in prof. Baš dvakrat. Predavatelji trdijo, da je Studenčanom prav prijetno predavati, ker je dvorana vsakokrat dobro zasedena in poslušalstvo sledi predavateljem zelo pozorno. Tudi to je v čast predavateljem, kakor tudi poslušalcem. Vstop k vsem predavanjem je prost. Niti prostovoljnih prispevkov ne pobira nihče. Razmeroma majhne režijske stroške za kurjavo in malenkostne nagrade predavateljem krije namreč občina iz svo .iega proračuna. To je tudi docela pravilno. Zakaj ljudska izobrazba mora biti dostopna vsakomur. Ta izdatek se občini gotovo dobro obrestuje. Predavanja sc vršijo v nekdanjih kino prostorih, katere daje gostilničar Špurej brezplačno na raz polago. Da pa ostane Ljudska univerza s svojimi zvestimi poslušalci tudi tekom poletja. ko ni predavanj, vsaj v rahlih stikih, Pri Vašem dnevnem dele se laUkD prehladite m pogostoma nastane iz takega ..nedolžnega" prehla jenja —resna dolgotrajna bolezen. Vsled tega vzemite takoj po prvih znakih sve tovnoznane ASPIRIN tablete J Bayerjevim križem \ PII UIGEFA« k. rt . Zajreb. Gajcva 32. Oglas je rcgtur. pod S' br. 437 od 10". I. 4934. zato prireja od časa do časa poučne izlete bodisi v okolico, Ui pa v mariborska industrijska podjetja. Zato ima tudi za letos nekaj takih načrtov, n. pr. Sv. Urban, Dravska dolina, Ptujska gora itd. V splošnem moramo reči, da vrši Ljud ska univerza v Studencih važno kulturno delo. Želeti je le, da bi se tako lepo razvijala tudi v bodoče. Zakaj v izobrazbi in kulturi je velika moč. Izobraževanje naših obrtnikov Zaključek Schauerjevlli tečajev. Kakor smo že večkrat poročali, je na pobudo mariborske poslovalnice Zavoda za pospeševanje obrta pri zbornici prišel v Maribor g. Friderik Schauer. krojaški mojster iz Kočevja, da mariborskim interesentom razloži uporabo svojega patentiranega izuma, merilne priprave za izdelavo kroja. G. Schauer je po dolgoletnih poizkusih priredil dve ravnili za krojenje damskih in moških oblek, s katerimi je krojenje izredr.o olajšano. Njegova iznajdba ne pomeni kakega novega krojnega sistema, marveč le znat no olajšanje pri uporabi kateregakoli sistema. Pri vsakem sistemu je treba precej računanja, ki vzame krojaču mnogo časa. Schaucrjevo ravnilo pa odpravlja to računanje in omogoča, da si prisvoji vsak krojni sistem tudi krojač ali šivilja, ki ne zna računati. V Mariboru so se tekom dveh tednov priredili štirje tečaji: damski tečaj za mestne krojačice, 15 ur predavanja, 12 udeleženk; moški tečaj, 12 ur predavanja, 17 udeležencev; in 5-urno predavanje za izvežbanc moške in damske krojače in krojačice. Udeleženci vseh tečajev so izrazili prav odkrito svoje zadovoljstvo nad uspehom in izjavili, tla so si v tem kratkem času prisvojili popolno znanje krojenja, katerega poprej niso poznali. Tudi r.avzoči strokovnjaki so se izrazili o predavanjih in o ravnilih zelo priznalno. Ob zaključku tečajev so udeleženci pri redili predavatelju prijateljski sestanek v soboto zvečer v restavraciji hotela »Orel«, na katerem je obrinozadružni nadzornik g. Založnik izrazil svoje veselje nad uspehom prirejenih tečajev in izrekel upanje, da bo izum g. Schauerja mnogo pripomogel k izboljšanju krojaškega rokodelstva in olajšal podjetnikom delo in režije. Govorili so nadalje gg. Andrej Oset za zbornico, Franjo Bureš za zbornični obrtnopospeševalni zavod. Franjo Reicher za krojaško strokovno združenje, Martin Pravdič za udeleženec tečajev in prikrojevalski strokovnjak Stanko Vidovič. Vsem se je v iskrenih besedah in ginjen zah vab! za priznanje in počastitev g. Schauer. ki je izjavil, da mu je mariborsko priznanje dalo mnogo Poguma, s katerim bo nadaljeval delo za napredek krojaške stroke. Posebno je naglašal nesebično podporo, ki jo je dobival s strani krojaške mojstrinje ge. Kitzlerjeve, ki je tudi v prirejenih tečaiih požrtvovalno stala predavatelju ob stra- A. B.: ni in mu oomagala pri razlagah, da je bilo mogoče tako obširno delo izvršiti v razmeroma zelo kratkem času. Sosrf Mariborska kolesarska podzveza, služb. Seznam verificiranih funkcionarjev in moštva Mariborske kolesarske podzve-ze za leto 1934: Za kolesarski klub Po-štela: Matko Albin, Ranft! Oton, Ružič Andrej, Markovič Slavko, Maulner Fr., ■Nežmah Alojz. Ranftl Fr.. Raniti Maks, Langhamer Oto, Majerič Konrad, Bezjak Aleksander. Za SK Maraton: Kogler Andrej. Sojč Ivan, Kebrič Franc, Ditncr Josip, Florjančič Josip, Ptruška Vaclav, Štrucl Franc, Šunko Josip in Lešnik Emil. Za SK Železničar: Rozman Štefan, Lobnik Mirko, Fišer Jože, Glavic Vinko, Greif Ivan, Štrakl Ivan. Za kol. klub Edelweiss: Visuovič Franc, Thiir Emil, Zadravec Ludvik, Vigele Sebastjan in Mohr Mihael. Izkaznica Glavne zveze v Zagrebu glasom katere se pooblašča kontrola na vseh prireditvah »Koturaškega Saveza kr. Jugoslavije«, se je izdala predsedniku mariborske Podzvcze g. Slavkotu Markoviču Nadalje so odstavljeni, oz. kooptiraui .sle deči funkcionarji: Odstavljeni; Blaschitz Adolf. K. k. Edehveiss in Hetzl Ernst; kooptirani: za odbornike v Upravni odbor: Vigele Sebastjan, Drakslar Štefan. V kazenski odbor: Smrekar Karl, Lorber Franc. Uprava. Svetovna trgovina. Po statističnih podatkih je znašal lanski uvoz 52 držav in kolonij, ki obsegajo normalno 95 odstotkov vse svetovne trgovine, nad 672 milijard dinarjev, izvoz pa 602 milijardi dinarjev. Skupno torej 1.274 milijard dinarjev. Zdravilo zoper ljubezen Nina je imela dve dolgi kiti, ki sta ji padali po hrbt^ in če se je naglo Zavrlu . na Peti- zaplavali po zraku okrog s ~ve* .. tega je imela rdeča lica. ^ Not četrtošolec, ki iz principa sovraži vse zenske, ker so tako zelo neumne, bi se gotovo ne bil tako hitro zaljubi! vanjo, če ne bi bila pozimi na ledu padla, in to skoro meni v naročje in če ne bi bila tako zape.hVo zardela, ko se mi je zahvalila. Ko sem jo čez tri dni srečal, sem zardel tudi sam, postalo mi Jc vroge - ' fežkimi zavesami. Veiiki je ležal n na blazinah, pred seboj je irr papirus. Nad njimi so na zla- tem stojalu gorele luči in razsvetljevale okolico z mehko, prijetno svetlobo. Faraon je bral poročila svojih namestnikov. Neftetinega prihoda in njene prisotnosti ni opazil. Favoritka se je počasi, kakor nežna mačka spretno plazila proti njemu. Ko je bila že tik pri njem, se je sklonila ter ga nežno pobožala po gostih črnih laseh. Veliki se je jezno zdrznil in obrnil: »čemu si prišla? Kdo ti je dovolil? Pobil bom straže, ki ne izpolnjujejo mojih ukazov.« »Milost, veliki!« je dejala nežno Nefteta. »Ničesar niso krivi, kriva sem jaz, ker sem jim dejala, da si me poklical.« »Kako si mogla to storiti?« »Ker nisem mogla več strpeti, ker te ljubim, ker hrepenim po tebi, o solnce moje, življenje moje, sreča moja... Je mar greh, ljubiti te, ki si vtelešeno božanstvo, ki si namestnik velikega Raja na zemlji? Pust in mračen si. o faraon faraonov, ker trpiš. Tvoja mala Nefteta vidi vse in ve vse, ker čuti s teboj, kakor da je del tebe samega. Potreben si moje nežnosti, potreben ljubezni moje, četudi misliš, da sem ti odvišna, nepomembna, odvržena stvar. Ubij me, če ni res tako...« (Se bo nadaljevalo.) /OKOL Uspehi tekem naraščaja mariborske sokolske župe Preteklo nedeljo je priredila sokolska župa Maribor naraščajske tekme, in sicer za naraščajnike v telovadnici deške meščanske šole, za naraščajnice pa v telovadnici klasične gimnazije. Tekem se jejudeležilo 57 naraščajnikov in 70 na-raščajnic iz naslednjih društev: Maribor I.. Maribor II., Maribor III., Murska Sobo ta, Ptuj, Ruše, Središče ob Dravi, Studenci, Sv. Lenart v Slov.goricah in Tezno. Pogrešali smo naraščaj Sokola Maribora matice. Pri višjem oddelku naraščajnikov je tekmovala samo vrsta iz Ptuja, ki pa je pokazala veliko sposobnost. Tekmovala je v vajah na krogih, bradlji, drogu, konju, prostih ter idejnih vajah. Prvo mesto je dosegel brat Albert Rusiian s 67.25 točkami od 70 dosegljivih, II. mesto br. Srdan Sevnik s 66.50 točkami, III. pa br. Jože Pavličič s 66.25 točkami. Pri nižjem oddelku naraščajnikov je tekmovalo 6 vrst. Tekmovali so v vajah na krogih, bradlji, drogu, konju, prostih ter idejnih vajah. Prvo mesto je dosegla vrsta Maribor II. z 285.50 točkami od 340 dosegljivih, drugo mesto ptujska vrsta s 380 točkami, tretje mesto murskosoboška vrsta s 378,50 točkami, četrto studenška vrsta s 368.75 točkami, peto tezenska vrsta s 358 točka mi, šesto mesto pa ruška vrsta s 349.75 točkami. Kot posamezniki so bili v nižjem oddelku naraščajnikov najboljši; Radko Polič (Ptuj) s 65.5 točkami od 70 dosegljivih, drugi Ivo Klemenčič (Maribor II.) s 65.25 točkami, tretji Franc Pečar (Maribor II.) s 64.25 točkami, Četrto mesto pa si delita Franc Klemenc (Maribor II.) in Stefan Mesarič (Murska Sobota) s 64 točkami, peti Erih Mernik s 63.50 točkami. V višjem oddelku naraščajnic je tekmo vala vrsta društva Maribor III. in štiri posameznice iz Ptuja. Tudi tu so se pokazali izredni uspehi. Naraščajnice so tekmovale v vajah na krogih, bradlji, gredi, prostih vajah in v ideji. Vrsta Maribor III. je dosegla od 365 dosegljivih točk 336.25. Kot posameznice so bile najboljše Herica Serakova -s 56.75 točkami od 58 dosegljivih, druga Hilda Klarropfer-jeva s 56.25 točkami, tretja pa Milka Zi-mičeva s 56 točkami, vse iz vrste Sokola Maribor III. V nižjem oddelku naraščajnic je tekmovalo sedem vrst. Naraščajnice so tekmovale v vajah na bradlji, gredi, pro stih vajah in v ideji. Vrste so dosegle sledeče uspehe: Maribor III. 250.25 točk od 282 dosegljivih, druga Ptuj z 247.75 točkami, tretja Studenci z 243.2S točkami, četrta Sv. Lenart z 23] točkami, pe- ta Maribor II. z 215.25 točkami, šesta Maribor I. z 210.25 točkami in sedma Ruše s 172.75 točkami. Kot posameznice so biJe v nižjem oddelku najboljše Fanika Zorkova (Studenci) s 44.50 točkami od 46 dosegljivih, druga Mira Vomerjeva (Maribor III.), s 43.25 točkami, tretja Ada Kocijanova (Maribor III.) s 43 točkami, četrta Ivica Bernardova (Ptuj) z 42.50 točkami in peta Greta Visočnikova (Tezno) z 41.75 točkami. Tekme so pokazale posebno pri obeh višjih oddelkih, kjer so bile vaje sorazmerno težke, lepe uspehe. Razlike med doseženimi točkami so majhne, kar dokazuje, da je celota dobra. Pričakujemo, da bo pri prihodnjih tekmah udeležba pri višjem oddelku večja, in da se bodo tisti oddelki, ki so letos tekmovali v nižjem oddelku, pomerili prihodnje leto v vjšjem. Tudi v nižjem oddelku so bili uspehi lepi. Vaje niso bile tako lahke in so zahtevale od tekmovalcev in tekmovalk dosti priprav. Vsem onim, ki v tem častnem boju niso bili med najboljšimi, naj ne jemljejo te tekme poguma. Nasprotno, vzpodbude naj jih še k resnejšemu delu. Prihodnje leto bo uspeh njihov, če bo zmagala pri teh mladih ljudeh volja do vztrajnega, lepega in požrtvovalnega dela v telovadnicah in na letnih telovadiščih. Na družabnem popoldnevu v Narodnem domu, ki ga je priredila mariborska župa vsemu naraščaju, ki je tekmoval, je župni starosta br. dr. Gorišek izročil prehodni naraščajniški prapor, ki jc bil doslej v rokah naraščaja Sokola Maribor matice, vrsti višjega oddelka naraščajnikov iz Ptuja. Čuval ga bo br. Albert Rusjan, kot najboljši v vrsti. in Gabrova Lizika (s. Amalija Baumano-va). Prostor, kjer se je vršila igra, je bil nabito poln samih domačinov. Gledalci so z zanimanjem sledili poteku igre, s katero so bili vsi prav zadovoljni. Splošna želja je, da bi igro ponovili. Igro je naštudiral in režiral br. Jakob Štuhec, ki je tudi posrečeno izoblikoval zunanjo podobo igralcev. Popoln gentleman z edino napako. O idealnih možeh, kakor je kapitan William Thomas, profesor instituta My-ama, čitamo le redko. V prvi vrsti je to gentleman od pete do glave. Mož je visoko izobražen, ima kvalifikacijo za poučevanje angleščine, španščine, francoščine, nemščine, latinščine, grščine, hebrejščine, matematike, biologije, kemije, fizike, zgodovine in glasbe. Je pa tudi virtuoz-pianist, izboren pevec in izvrsten govornik. Kot spreten Američan si sam kuha. šiva, pere in pospravlja. Thomas ima izboren okus za opremo svojega samskega doma. Očetovsko skrbi za svojo bolno sestro, priklenjeno na bolniško posteljo. Vsako leto vodi veliko skavtsko taborišče. Z levo roko zna krasno pisati, enako kakor z desnico. Kot profesor vojaškega zavoda je seveda strokovnjak v vojaških vedah. Zna še marsikaj in ven dar je nekaj, česar ne zna in kar mu jemlje mnogo vrednosti v očeh ameriških deklet in dam, ta idealni mož namreč ns zna — plesati. Rusija gradi najmodernejši kolodvor sveta. V sibirskem glavnem mestu Novosibirskem bo v kratkem zgrajen nov kolodvor, ki bo najmodernejši in največji na svetu. V čakalnicah bo prostora za 3000 potnikov. Najmodernejše bodo urejene restavracije, garderobe, kopalnice, brivnice in razni drugi obrati, ki služijo potujočemu občinstvu. Stroški za kolodvor bodo znašali okrog 300 milijonov dinarjev. Letošnji kopalni kostum. Ker smo na pragu kopalne sezone, so se že seveda pojavili novi kopalni kostumi vseh vrst. Praktični Američani so zopet uvedli novo modo. Zanimivo je, da so kopalni kostumi za ženske skrajšani do skrajnosti in da zopet prevladuje kult golote. Kostumi so dvodelni ter obstoje iz majhnih hlačic ter zgornjega dela, novost pa je, da jih izdelujejo iz gumija v vseh mogočih barvali. Za gospode je praktična novost, da je na kopalne hla-čice našit žep, da bodo lahko vanj dajali cigarete in drobiž. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.9 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 10.3 stopinj C nad ničlo: barometer je znašal pri 17.2 stopinjah 730.2, reduciran na ničlo pa 728.2; relativna vlaga 63: vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo vreme spremenljivo. Mali oglasi llffa US)fi samo pri M. IKSER-jevem sinu Razno SPALNICE politiranc najmodernejši vzor Posolilo Sokolska četa Sv. Ana v Slovenskih 1JUlluum, 1W1IIUWUWW vaur goricah. Sokolska četa Sv. Ana v Sloven ] cj) \z mehkega in trdega lesa skih goricah je vprizorila v nedeljo S j ter razno drugo pohištvo po aprila 1.1. komedijo v petih dejanjih »Sla-; zn^anl ceni Pr°dam. Pripo- ba vest«, in sic-ar na svojem novem zlož- ^ "t’vena^na^ih''‘iva in ui i i - : t i , „ . poiustvuia naročila. Mizar- ljivem odru. Oder je izdelal po načrtu g. sko podjetje Rudolf Kompara, Robnika v Mariboru tukajšn: mizarski Aleksandrova cesta 48. 1641 mojster br. Adolf Ferk, dočim je sobne in gozdne kulise poslikal prav čedno g-Jakob Pelci s svojima pomočnikoma. Vprizoritev igre je v vsakem oziru dobro uspela in sicer v nravnem in gmotnem. Igro »Slaba vest« je izdala zal. »Drama« v Ljubljani in je zelo primerna za pripro-sto ljudstvo in umetniške vrednosti. Priporočamo jo vsem sokolskim odrom! — Igralci so svoje vloge dobro rešili, dasi so po večini še malo nastopali na odru. Zlasti so bile dobro rešene sledeče vloge: Nagodč (br. Karel Rauter), Čimžar (br. Anton Župec), Štefan (br. Ivan Špindler) IŠČEM POSOJILO Din. 20-—30.000 na veliko posestvo proti vknjižbi na orvo mesto- Naslov v upravi lista. 1639 Prodam HIŠICA z vrtom za 13.000 Din. na prodaj. Vprašati dopoldne lože Vošnjakova ul. 21/11 Maribor. 1637 Službo dobi STENOTIPIST1NJO perfektno v slovenščini, z znanjem srbohrvaščine, se sprejme za dopoldne. Ponudbe pod »Advokat« na upravo lista. 1636 UČENCA prejme foto-Japelj. 1581 Sobo odda ^ DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Dravska ul. 15. 1638 SOBO In mali kabinet, za pisarno ali malo obrt, tik kolodvora, oddam. Aleksandrova c. 48. ________ 1642_________ Sianovanie STANOVANJE sobo in kuhinjo, takoj oddam solidni, mali stranki v Stritar. jevi ul. 25.________1635 Sobo iiie SOBO malo, opremljeno, iščem. Prosim pismene ponudbe na »Elegance«, Meljska c. 2. 1640 Pozor Stara renomirana vam znana klobučarna ANTON AUER ni več v Vetrinjski ulici, temveč na Glavnem trgu 17. Tam dobite klobuke in čepice že od Din 20,— naprej. Tudi popravila se prevzemajo in strokovnjaško izvršujejo po zelo nizkih cenah. Ne hodite več v Vetrinjsko ul. 14, temveč k Anton Auer-ju na Glavni trg 17 CirtU O V. L, nmuil upuiuivi/ • IU>J| _______ -_________________________________ — Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik TANKO DETELA v Mariboru.