Leto VIIL, šfev. 58. Celfe, sobota 29. mala 1926. Poftnina plačana v gotoulni. Naročnina Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna ötevilka I Oln. v tore**, fcetrtei» in soboto. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ullca 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Yabilo. V nedeljo dne 30. majnlka ob osmlh dopoldne se bo vršil v mali dvorani Celjskega donia redni letni obcni zbor srezke organizaciji S.D.S. za srez Celje-Vrausko. K prvi točkl dnevnega reda bo po- roča! narodni poslanecg, dr. Lj.Pivko o splošnem političnem položaju. Po- zivamo vse somišljenlke S.Ö.S. v Celju in okolicl, da se udeieže tega zbora polnošteviino. SREZKI ODBOR. Jugoslovcnski časopisi y Ameriki. Veliko je časopisno delovanje in uveljavljenje našega rodn v Zedinje- nih državah Sevenio Ameriko. Po po- dalkih, ki jili je zbral jugoslovenski odsek F. L. I. S. v New Yorku, izhaja v Zedinjenih državah 18 hrvatskih, 15 sloveiiskili in 13 srbskih časopisov — vkup 46 listov, kakor smo bili v eni zadnjih »stevii'k že sporočili. Sl'ovenci imajo tri dnevniko, Srbi dva in Hrvati' enega. En sdiovenski list izbaja štiri- krat na teden, dva hrvatska in en slo- veraski po trikrat, en slovenski. po xlva^ krat. a enkrat na teden 9 hrvatskih, 6 sl'ovenski'h in 5 srbsküi. Polmesečnikov je 11. Slovenski li/stl izhaja jo večiinoma v Illinoisu. V Chieaigu i'zhaja 7 Tistov, v New Yorku 3, v Ohio (Cleveland1) 4. Od lirvatskih listov izhajajo: 2 v Kali1- förniji, 6 v Chicago, 1 v Missouri', 2 v Michiganu, 3 v Ohio, 1 v Pen»ilvani- jii, 1 v Washi'ngtonu, 1 v Wisconsinu in 2 v Pattsburghu. Od „srbskili listov: Kalifornija 1, Illinois 2, Indiana 1, Michigan 1, Ohio 1, Penisilvamija 2, New York 5. Račuma se, da je v Zedinjenih dr- ža,vah okoli 80.000 Srbov, nekaj nad 200.000 Slovencev in do 400.000 Hr- vatov. Potenitakem so Srbi v časndkar- stvu razmeroma mnogo napredinejši nego Slovenci in Hrvati. Srbov je sa- mo ena petina v primeri s «teviloin Hrvatov, a imajo samo 5 listov manj nego Hrvati. Slovenci so na drugem niestu. Njih je za polovico manj nego Hrvatov, a ti posl'ednjd imajo samo 3 liiste več nego Slovenci. Zamimi'vo je razmerje med števi- lom dnevnikov in številoni pripadnikov posameznih piemen. Pri Srbih pride po en dnevniik na vsakih 40.000 ljudi, pri Slovencih na 70.000 in pri Hrva- tih na 400.000, ker imajo en sam dnev- niik. Te stevil'ke so zelo poučne. Mi v starem svetu bi se mogli iz njih marsi- kaj nauciti. Predvsem zii'avosti in de- lavnosti. Posebno pa bi nam morali bi'ti naši Amerika nci za zgled, kako jo treba podpirati časopiset,, da morejo uspešneje in i.zda.tnalje.) Celjani se se spominjajo, da so se leta 1919. vozili telesni ostanki Zrin- skega in Frankopana iz Wiener-Nou- stadta mimo Cefja v Zagreb in da je takrat biio službeno zapovedano, da se organi javnih služb in šolska mladina s svojimi učitelji zberejo na kolodvoru in s tern pokažejo svoje počaščenje raa- nom 30. aprila 1671 v Wieneiv-Neu- stadtu obglavljenih Hrvatov. Kaj pa pove zgodovina teh ostankov? Po ob- gJavljenju bila sta Peter Zrinski in Fr. Frankopan zakopana ^ v^ cerkvici sv. Mihaela v grobnico, ki je bila za nje napravljena izven rake, y^ katero so pokopavali ugledne meščane. Nad grobnico so dali sramoten napis v la- titnskem jeziku, ki se v prevodu glasi: »V tern grobu pociivata grof Peter Zrin- ski, ban hrvaSki in markez Fr. Fran- kopan, ki sta oba padla v to jamo, ker je slepec vodif slepca.« Leta 1802. so morali porusiti zvonik te cerkvice. Ta- krat so kosti bana in markeza položili v grob na južni strani župne cerkve. Ker .so se imeli zvoniki te cerkve leta 1885. tudi porušiti, je trebalo zopet iz- kopati kosti Petra Zrinskega in Fr. Frankopana. Zdaj so jih strpali v škrinjo in jo poliožili odprto v mrtvaš- nico na pokopališču. Ko je dr. Vel'imir Deželič, ki vse to opisuje v »PosLjed- njiih Zrinskih«, za to doznal, se je po- dal v Wiener - Neustadt' in vprašal župana, zakaj se tudi kosti hrvaških mučenikov niso dale v grob, kakor kasti vseh drugih v župni, čerkvi i'zko- panih mrtvecev. Župan je Deželiicu od*- govoril, da mu je pisa.l budimpešlanski načelnik, naj ne clovol'i zakopanja ko- sti Zxinskega in Frankopana, ainpak naj jiih za sedaj shrani na .sigumein mestu, da se pozneje prenesejo na Ogr- sko, kamoT hočejo tudi prenesti iz Tur- ške kosti Rakoczyja in njegove zone Hone, hcerc pokojnega bam a Petra Zrinskega. Iz te zahteve je razvidno, da sta ban Peter in Frankopan tudi v očeh sedan jih Madjarov bila na prvem mestu Madjara, pa ne Hrvata. Zupan Wiener-Neustadta je dal na to polo- žiti kosti bana in Frankopana v plo- čovinasto krsto, ali marca 1. 1885. je po migu dunajske vlade dai nafog gro- barju: »Vzemite hitro kosti iz pločevi- nasto krste, namreč kosti Zrinskega in Frankopana, pa glejte, da izgitnejo. Ra^mecite jih, pa jiih zakopajte, kje vas je volja; samo da izginejo. Krsto pa prodajte!« Na to zapoved je grobar izkopal vecji grob, na dno je položil okoli deset mrtvecev iz mestne bolnice, na vrh pa je baje v skrinji postavil kosti Zrinskega in Frankopana, vodoč, da romajo hrvaški dijaki na Dunaju na njihov grob, in da ga pri tej priliki obdarujejo. Neverni Tomaži se vpra- šujejo: AM so kosti, ki so se leta 1884. položile v škrinji v mrtvašnico, zares bile kosti bana Petra Zrinskega in Fr. Frankopana? AM grobar leta 1885. za- res ni izpolnil naToga župana novoine- skega, da kosti obeli JJrvatov tako raz- meče, da se ne ve, kje da so? Ali sta leta 1907. žena mod tern umrtoga gro- barja Pug-la in delavec, ki je leta 1885. kopal skupni grob, zares pokazčila na pravi grob, v kateri je baje takrat gro- bar pol'ozil kosti Zrinskega in Frau- kopana? Vsekakor pa je po porocilu dr. Deželica pri ekshumaciji leta 1907. ta delavec izpovedal: »Kosti nijesu u skrinji zakopane, več sain ih ja poraz- baoao i itspreniiješane sasuo u gornji desni ugao groba«. Da je pri grobarju igral interes glavno iilogo, temu ni suninje. Saj je njegova žena že leta 1885. rekla. dvema Hrvatoma* da je njenega moža neki Nemec nagovarjar: »Aber Herr Pugl, Sie sind recht duirnm. Ich hätte schon längst die Knochen in ein Schnupftuch genom- men und einem Herrn nach Agram geschickt und gewiss eine gu)te Bei- lohnung bekomme««. Letai J9O7. «o da- li »Braca lurvatskog Zmaja« položiti kosti v poseben grob, a leta 1919. pre- n-esti v Zagreb. Avstrijska vlada tega ni dovolila, čeravno je Madjarom do- volü kralj Franc Jožef leta 1906. pre- nos kosti Rakoczyja in Hone. Za primer ekstaze v kultu Zrinsko- Frankopanskem pri hrvaskih dij'akih na Dunajii priipoveduje dr. Dežeiič po poročilu v zaderski »Hrvatski Kruni«: V mestnem muzeju v Duniajskem No- vem mestu videli smo meč, s katerim so bann in markezu odsekali glave. »Poljubismo tronuto jos vidTj'iive tra- gove krvi i zarezasmo s kobnim ma- čem za uspomenu ili kakov dragocieni papir ili svoju fotograiiju ili sebe sa- me«. Od v skrinji shranjenih kosti so si po porocilu prof. dr. Hon^ata vzeli: »Deželic kralježnjiak od hrptenjače«, trije dijaki »pojedine zube i kra:l|jež- njake, jodnu kost Getolfo, a Biankini (sedaj zdravnik v Ameriki, ki je mno- go vpli.val na Wilsona, da se je v sve- tovni vojni zavzemal za Jugoslovene) tri komada; od ovih je po jedan komad poklonio Kumičicu i svome bratu Jur- j.u Biankini ju (v Dahnaciji), a jedan komad pritlržao za sebe«. (Dalje pride.) Stran 2. »NOVA DOB Ac Štev. 58. hoda. Tura je jako lepa in nas bo za- niniala že vsled tega, ker bo za nas nekaj novega. Na Slj-emenu je krasen pfcinimski dom z Lepiin riazgled'om. Gel dan nam bo na razpolago; za razv&- driilo in okrepčilo bodo skrbeli hrvaški plan ine i. Iz Zagreba se vrnemo ob 22. U'ri in pridemo v Celje ob 1.26. — Na- sa dolžnost je, da se odzovemo v čini večjem številu prijaznemu vabilu na- sih plianinskih bratov, ki vedno pose- cajo tudi naše plan ine. PrijavMe ude- ležbo do 5. juniija g. Vrtovcu v droge- ri'ji, »Sanitas«, ali pa v pisarni Tu/jsko- prometnega društva v paliači I. hrv. sbodioniee. c DELAVSKA ORJUNA GABER- JE sklicuje za nedeljo dne 30. maja 1926 ob 3. iiiri popoldne javnii shod, ki se bo vršil ob lepem vrenienu na dvorišcu, v slučaju slabega vremena pa v dvorani Sokollskega. doxnia v Ga- berjui. Kot giaivni govomik nastopi Clan deiavske sekeije hr. dr. Irgolic iz Mari bora. Pozivajo se vsi člani Orju- no, da se toga shoda zanesljLvo udele- že, kor bodo slišali nefcaj' resnih besed in se bo razmotrivalo o težkem poho- žaju deLav&tva. c IZ POSLOVNEGA SVETA. 'Prejšnji poslovni lokali Prve hrvatske" štedionice v Aleksatndrovi ulici bodo kmalu popolnoma preurejenii. tz njih nastanejo štiri nove poslovafnice, do- čim je bilia ravnateljska soba v bivši banki predelam,a in prikliucena Zam- pajrut'tijevi zajutrkovainici kot soba za goste. V nove štiri lokale pa pridejo trafika ge. Kavačevie, izdelovalnica dežnikov ge. Fornara, orožar g. Rutar in prodajai'na tvorniice čokolade »Sa- na«. Skoro bo tudi predelian trgovski lokal trgovea Petka na Gankarjovi ce- sti, ki ga zavzame Ljudska posojilnica. Poslovalnica »Lastnega doma« v Pre- sernovi ulici», ki je potrebna temeljite adaptaeije, pa še ne bo tako hitro go- tova. c KONCERT VOJAŠKE GODBE V MESTNEM PARKU. V nedeljo dne 30. t. ni. priredi v mestnem parkn godba drav,ske divizije iz Ljubljane promenadni koncert, ki bo trajai' od pol 11. do 12. ure. Vstopniina 1 Din. c DRUŠTVO »CELJSKI DOM« razpisuje zakup hotela Union (Celjskii dorn). V poštev prihajajo samo kapi- talno moeni in strokovno naobraženi reflektanti sloyenske narodnosti. Za- peöatene ponudbe je oddati do 31. ma- ja 1926 na diruštvo »Geijski dorn« v roke g. ravnatelja Lešničarja, Gelje, Strossmayerjeva ulica 1. c KNJIGOVODSTVENI TECAJ priredi Obcesi'ovensko obrtno društvo y Gelju. Knjdgovodstvo je za obrtniätvo vitalnega pomena in pricakoviati je, da bo knjigovödistvo obrtnikom zakonito predpisano. Obrtniiki, kateri hoöejo ob- iskövaiti knjigovodstvenl toeaj, naj se javüjo v tajništvu Obooslovenskega obrtnega društva ma Okopih štev. 9, II. nadstropje. c PREGLED IN POPIS ŽIVINE, VOZOV, AVTOMOBILOV IN M0TO- GIKLOV v območju celj»kega vojnega okroga se bo vrsil öd 1. junija do 15. julija. Kdaj, kje in kako se bo pregled vršil so obveščene že vse občilne nepo- sredno. V interesu vsakega posamezne- ga je, da se točno odzave pozivu, da bi mu ne büo treba hoditi naknadsno na popis v CeljL in, bi se izognit neprijet- nitn poslledi'cani, če bi se ne odzval pravočasno. Cilj tega popisa ni rekvi- zieija živMie itd., ampak samo toena evidenca, ki jo morajo voditi občiine, srezi in vojaške oblasti. • ; d PREGLED KONJ, AVTOMO- BILOV IN MOTOGIKLOV ZA OBČI- NO OKOLIGA CELJE se bo vršil v pe- tek dne 4. junija 1926 na glaziji v Ge- lju. Komi'sija priicne poslovati ob 7. UTi zjuitraj, vsled česar se pozivajo vsi tastniki konj, avtomobilov in motoci- klov, da PTipeLjejo vozila vsaj do pol 7. ure na glazijo v svrho urediitve. — Laßtniki avtomobilov in motociklov nwrajo prinesti s seboj tudi listimo o svojih voziiliih. c PREMEMBA POSESTI. Likar- jevo v.ilo v utici Zrinskega in Franko- pana je kupi/1 baneni ravnatelj g. Ri- hard Pernat. c NESREČEN SLUCAJ. Petdeset liet stari kolar in liišnik Martin Pri- možič v Al.eksandrovi ulici št. 7 je bil že dalj časa dušcvno bolen. Žena ga je na nasvet zdravnika posfala k njego- vim diomačim v Paško vas, da bi si pomiril zivee. Hodila ga je vsako no- deljo obiskat. Ko pa je prisla na bin- koštni pondeljek na Paško vas, ga ni büo doma. Domači so smatrali, da jo je sei cakat na postajo. Drug1! dan par je našla Priimiožiča neka pajstirica na Lepi njivi v gošči mrtvega. Prerezal si je bif v zmedenosti žile na roki in vra- lu. Primožič, ki je bil zelio mirnega značaja, ter delaven in skrben obrt- nik, zapušča vdovo in eno hčerko v naijvečjii revščini. Druži;n- ljienili Vašili »Radioi-Balsamlika«, ki sva jiii z uspehom porabila jaz in mo- ja stara mati, prejuiite mojo sreno za- hvalo. Ker sem se -uveril o vrednosti »Radio-Balssamika« Vas prasim, da mi pošljote še dve steklenici po posti na moj naslov. S spQŠtovani.iie(m Pa vie Cast von, Kisač (Bačka.), 9. decembra 1925. — Lek »Radio-Ballsa.mika.« izde- luje, prodaja in razposifja po povzetju laboratorij Radio - Balsamilca, Beo- grad, Kosovska u.l, 43. 336 Š Rogaška Slatina je najbolj re- nomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, Žolčnih kamnov, srea, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno trzke cene. Ža- htevajte prospekte! 329 Zavarovanjo proti tocL Stanje letosnjih setev obeta, da bo žetev dobra in zato mora vsak kmeto- valec skrbeti, da isto tudi spra^vi pod streho. Kljub velikemu trudu in prifcade- vanju se mora kmetovalec oasto boriti proti neprema^ljivim efementarnim silam kakor: mrazu, povodnji in suši, katerih se pa žal dosedaj ni mogoče obvarovati. Razen omenjenih ter red'kejsih elementamihl pojavov, ki povzrocajo kmetijstvu škodo, je iz statistike pro- šTrih. let razvidno, da je za poljedelstvo najliujši ndarec toča, proti ka^teri se pa lahko ščiti z zavarovanjem. Zavarova- nje proti toči je za poljedetstvo ravno take važnosti kakor zavarovanje proti 1923 Herceg Bosna........Din 42,205.310'— Jugoslavija.........» 29,152'819- — Sava............» 26,160.859 - Dunav ...........» 12,504.467 — Jadransko (Riunione) ..... 32,326.818-— Rossija Fonder.......» 21,378.583-— Slavija...........» 6,402.162'— Vardar ...........» 3.516.725'— Croatia...........» 3,076.748'— Triglav...........>» 4,792.267'- Adrija............ — požaru. Kajti če imiči toča celo žetev, tiima kmet cesto nitj vsakdanjega kru- ha, da preživi svojo družino. Vsled slabih sedan jih gospodar- skili prilik je zavarovanje proti toči tern potrebnejše. Moder in skrben go- spodar ne dela zato poskusov z samo- zavarovanjera in ne smatra skoparje- nje pri zavarovalnih premijah za varč- nost, tenivec spozna o pravem času po- trebo- in važnost zavarovanja proti toči. Da predočimo v zadnijli letih raz- mah in razvoj te vrste zavarovanj ob- jaivljüiino podatke urada za procenitev škocle proti toči v Zagrebu, kateri' raz- ja.snjujejo, v koliki meri se že postužu- jejo poiljiedelci toga zavarovanja pri zavarovalnih zavodih v naši državi. line zavarovailne družbe: 1924 Din 59,805.351-— » 40,265.487-- » 37,041.207' — » 23,898,623'- » 44,249.397-- » 33,904-060'- » 18,997.652-— » 13,766.868-- * 17,873.881-- » 11,794.507'- 1925 Din 72,096.866-- * 66,900.486-- » 63,459.309- » 52,263.716- » 48,117.544'- ¦ » 41,318.557-- » 26,643.402-• » 24,963.076-- » 22,299.842-- » 13,214.793- » 9,804.940-- Ti podatki so najboljši dokaz za zaupanje poljedeicev v domače zava- rovalne zavode, kateri se bavijo s temi zavarovanji. Ker so setve že toliko dozorefo, da toca lahko napravi oWutno škodo, je dolžnost vsakega umnega gaspodarja, da se obvaruje z zavarovanjem te ele- mentarne sile. — V — 600 Sokolstvo. s JAVNA TELOVADBA SOKOL- SKEGA DRUŠTVA V GELJU se bo vr- silk v nod el jo 30. t. m. ob pol 16. uri na dvorišču inest ne osnovne sole. Pro- gram je pester in prav zanimiv. Cisti dobiček je določen za praški ztetni fond. Väbimo vse Sokolstvu naiklönje- n.o občinstvo, da se te prireditve udele- ži in pokaže tako smrsel za sokolsko stvar ter se oddolži trudu vaditeljev in tel'ovadcev. Zjutraj istega dne se vrši po prihodu godbe »Sloga« iz Ljubtjan^ sprevod te godbe po glavnih celjskih ulioah, nato se prično na telovadi'scu pod osnovno šolo skušnje za popoldan- ski nastop. s SOKOLSKI CEŠKI TEČAJ se nadaljiuje zopet vsako soboto od 18. do 19. ure v sejni sobi telovadnice, pri- čenši to soboto, 29. t. m. Bratje in se- stre, prihajojte točno in redno. s SOKOLSKI PROMENADNI KONCERT v cel'jskem parku v nedefjo 30. t. m. odpade, ker se bo vršil ravno- tam koncert v pi*id Narodne Obrone. Za htneljarje. Poročilo Hmelj. (Intstvci o stanju hnieljskih misadov na Češkem. Žatec (Č. S. R.), dne 21. 5. 1926. Hmeljska kupčija miruje. Minuli teden je bila prodana le malenkostna množi- na. Plaicevai'o se je po kakovosti od 3500—3800 č. K za 50 kg. Koncno raz- položenje mirno, cene se spremin.jajo v prilog kupcev. Minuli teden je deževaHo. Zaradi trajno mrzlega vremena se stanje limieljskih nasadov ni izboljsalo. V ne- katerih krajih postaja liistje rumeno in sicer vsfed nizke temperature. Po bolliacu napadeni nasadi se ne more- jo popraviti in v vecini nasadov se tr- te se priirezovati ne dajo. Stanje je sploh prav neenako. Zgodaj obrezani nasadi imajo že do 2 m dolge tile, v drugih pa trt še iiz zemlije ni. Drugolet- ni hmelji so povsod lepi in krepki. To- plega. vremena si nujno želiono. Savez hmelj. društev. Ptipomba porocevarca: Porocüo iz Žatca ni jasno. Hvalijo in grajajo obenem. Dozdeva se mi, da hočejo sla- bo stanje n^koliko ol-epšati. — A. P. Gospodarstvo. g IZPLAClLO BONOV ŽIGOSA- NIH NOVCANIG. V finaaičnem minir- strstvu so pričeli te dni prouceva,ti vprasanje povračila 20%, ki so bili za- držani ob priliki žigosanja kronskih novčanic. Financno minist rstvo je pričelo razmišljati o tern povračilu na zalitevo mnogih gospodarsküi organi- zacij. g HIŠNI DOMACl DELAVCI IN NJIH ZAVAROVANJE. Okrožni urad za zavarovanje detavcev v Ljubljana je razposlai sledeče pojasnilo: Zakon o zavarovanju delaivcev v §-u 3 dolloča, da so obveznemu zavarovanju za slu- čaj bolezni in nezgod (dokler ni še uvedeno starostno in invalidno zavaro- vanje) zavezane tudi osebe, ki se bavi- jo z najmnnim del'om v svoji lastni de- lavnici all v svoj em lastnem stanova- nju po naročilu ali na načun drugih oseb, ki se bavijo z obrtjo, trgovitno ali industrijo in to tudi takrat, če nabav- ljajo surovine in pomožni materijal tupatam tudi na svoj lastni račun. Ti hisni (domači) d'efavci so večimama! čevljarji, krojači, šivilje, ki izdeltujejo obl'eko, čevlje i. t. d. za razne večje trgovine, tovarne i. t. d. Belodajatci priyave takih oseb opuščajo in s tern krsijo predpise zakona o zavarovanju delavcev. Da odvrnejo od sebe občulno skodo, je v interesu podjetnikov, da zadoste prijavnim dolžnostim. g NAŠI DELAVGI IN BREZPO- SELNOST V NEMClJI. Ker je brez- paselnost v Nemčiji vedno večja, je po- slail'o mini.strstvo sociljalne politike vsem delavskim organiizacijnm okrož- nico, v kateri prosi, naj opozore de- Kavstvo na bi-ezposellnost v Niemčiiji. Nemški konzulati v Jugostaviji so do- bili od vladc navodilo, da ne smejo na- sim dekivcom vidti-rati potnih listov. g MONOPOLIZ1RANJE PETRO- LEJA. Uprava drža^aiih monopolov se peča z idejo monopoliziranja petro- Leja. V ta nainen priipravllja rezervo- arje, v katerih bi bifo 6 milijonov li- trov petroleja. V kra.tkein zgradi na Cirkarici tovarno za izdelovanje zabo- jev in posode za petrolej. Stev, 58. »NOVA D Q B A« Strap 3. Ljudska prosveta. 1 ZEL IN PLEVEL. Slovar na- ravnega zdravilstva. Sestavil F. Mar- gister, 192ü. — Take knjige smo Slo- vene! uprav pogresali, ker smo jo že dofgo časa n nj.no potrebovali. Je to Vademecum za naše najvecje bogastvo, ki ga miamo, za naše ljubo zdravje. Poscbno v })oli odda.l\jenih kr.ajih, kjer ni, pri roki zdravniika, se bo ta knjiga kot prva pomcč ob obolenjih izvrstno obne.sla. Tu najdeš v abecednem redu naštelo pod laznimi besedami-vodni- catni v.se, kar potrebujes, da si olira- niš adi popraviš svoje zdravje. Knjiga bi imela tudi popolnonia upravioeno naslov. .-Domači zdravnik«. Pisat?lj nam podaja po svojih mnogoletnlh izkušnjah razne nasvete in recepte, ki jih ne napravi za drag denar lekar- nar, ampak si jih večjiidel preskrbiš sam doma zastonj. V tej knjigi najdes mästete vse one grmičke in rože, ki v,se- bujejo ciwlezno zdravilno moč, da si jih fcihko sam naberež in pripraviš. Knjigi je pridejana tudi knjižnica, ki kaže v kolorrranih slikah podobe teh cvetk, ki ti jih nudi Stvarnik zastonj v maravi. Cleprav premiisl'imo, kaj pa so ljudje v starem srednjem veku mo- gl'i pri zdra,vljonju uporabljati, če ne teh rož, saj takrat prave zdravni&ke vede še bilo ni in vendar so živeli in bili zdravii — bol'j zdravi nego snlio mi. Knjiga se dobi v knjigairn.i Gorioai* & Leskovšek, Celje. Cena 60 Din, za bro- šiiran, ozir. 75 Din za vezan izvod. Po pošti 8 dinarjev več. 1 »SOLA V NEBESIH« je iiaslov šaljiivi in zelo lahko iuprizorljiivi igrici, katero je izdas ra.vnokar »Uciiteljski dom« v Mariboru kot 1. snopič zbirke »Naš oder«. Delce ima 6 ulog za od- rasle ter 15 ulog za naiad in o in je to- rej mainenjeno v prvi vrsti mladini. Dobrodošla bode pa tudi naisim pode- želskiim odrom, kateri še vedno pogre- šajo polj'iidni'h iger z enostavno scene- rijo. Igrico so že upriizorrli na raznili krajih in je powsod ze!o ugajala. Zbog ras nizke cene — sa.mo 4.50 Din — je lahko nabavljiva in si igralci prihrani- jo mučno prepisovanjie ulog. Dobiti jo je pri vseh knjigarnah in pri založni- štvu »Učit. dom« v Mariiboru. Razgled po svetu. r KLJUČ ZA BRANJE KITAJ- SKE PISAVE. Neki tolmac ¦ priselje- niskega urada v San Franckcu, Endi- cott Gardner, je po štiridesetletnem de- Tu izdelal knjigo, ki naj pripadmikom evTopsko-a-meriskiega kuJJturnoga kro- ga olajša branje kitajske pisave, Na .150 straneh je vpregledlni obliki zbra- nili 3.227 jezikovnih koreoiov, iz kate- rih je scstavltjenih vseh — po Gardncr- jevi statistiki — 44.444 besed iin pis- menk kitaj.skega jozika. r INDIJANEG — VSEUČILIŠKI PROFESOR. Prvi Inclija-nec, ki je po- stal vseuičiJižki profesor, je glavar ple- mena Sioux v pokrajimi Rasebued v Juižni Dakoti, Brave Hawk. Predaval bo na uniiverzi v Cheynne o indijanski fotkJlori in o zgodovini njihiovilh šeg. Za,vezal se je, da ne bo zamolčal niče- sa.r, kar ve. V buldetinu univerze je biviti, da bodo Hawko.va predavanja izhodižče za pristno ameriisko uinet- nost, glasbo in literaturo bodočnosti.. r ZAVAROVANJE PROTI DEŽ- JU. V Kopenhagenu je bila nedavno tega ustanovljena zavarovallnica., ki krije škodo, povzročeno vsi'ed dježev- nih nedelj in praznikov, zlasti ob vee- jili prireditvah. Ml'ada zavarovalnica iina ved'no več prom eta. GostiLniičarji, Športna dru-štva i. dr. sedaj niso več tako v skrbch, kakšno vreme bo to alii ono nedeljo ali praznik; saj jim bo evenituielno škodo, ki bi jo sicer utrpeli v sl'uicaju slabega vremena, povrnila /.avarovalnica. r UM0R PETLJURE. Neki Ukra- jinec je umoril v Parizu bivšega gu- vernerja Ukrajine Petljuro, ko je šel čez cesto. Morilec je izjavil, da je sto- ril svoje dejanje, ker je dai" Petljura umoriti mnogo ruskili židov v Ukra- jini. r VOLILNA ZMAGA ZOGLUL PAŠE. Popolnoma nepričakmrano je pri volütvah v egiptovski parlainent ziroagal Zoglul paša. Njegova stranka jo priboriia 140 niandatov. Druge, nje- gowmu režimu prijazne stranke pa 40 mandatov. Splošno se misli, da bo po- verif Zoglul paša mandat za sestavo vlajde AdM Jeghen paži. r LIBANONSKA REPUBLIKA. Francoski vrhovni komiisar v Siriji De Jouvenel je proglasil libanonsko repu- bl'iko. r SMRT VODITELJA ČEŠK1H SOGIJALNIH DEM0KRAT0V. V Pragi je umrl voditiel'j češkrh socijal- li'isti demokratov An ton in Nemec. Bi? je med u/stan.ovitel'ji stranke. r EKSPLOZIJA V T0VARNI ZA SMODNIK. V tovarni smodnika v Nasslochu pri MannheLmu je nastala strahovita eLspIozija, pri kaiteri j.e bilo ubiitih 41 oseb, okoli 50 pa težko ra- njenih. Eks-plozija je bik tako sifna, da je posaxnne dele tovarne spremeni- la v kup ruševin. Več hiš v bližini je bilo popolnoma porušenih. Deli strojev so billi vržend vec kilometrov dal'ec. De- tonacija je nastala dopoldne, ko je bila tovarna v polnem obratu. Ubitih je bi- lo 41 oseb. Skoda je oigronina. Listnica. Gospod J. K., Celje: Ker ste pri- tožbo že itak pastali naslovu, mislimo, da ni potrebno so enkrat Jobjavljati. j Nikdar več ne me- njam,ampak ostanem sta- len odjema- lec za sukno v veletrgovi- nl R. Ster- mecki, Celje kjer se letos prodaja mo- čen melton m Din 45.—, modern Se- vijot 52"—, fini kamgarn 60"—, po- sebno fini in moderni kamgarni in covercoati 1001— do 300-—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno po- vrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. 5 Preiiog zQbuliiA trboveljskl in iz vseb drngib rndnlSiov dobavlja in düMjii na dom v mestn _______________in okelicl Franja lost, CELJE, Aleksandrova ul. 4 RlflMPREHT,^*^ se priporoča za solidno izdelovanje dewijev In gornjih delov vsake vrste kakor tudi za popravila. Postrežba točna, 13 cene nizke. ' 1 Lepa, sladka krma je naprodaj v Celju, Gaberje 21. Novo dospelo: nogavice, rokavice in kratke nogavice v vseh barvah, maje in kratke nogavice za dečke, sandale v vseh yelikostih, gumijasti dežni plašči po najnižjih cenah, razprodaja slarnnikov kakor vse modno in manufakturno 50 blago pri 19 Fr. Karbeutz, Celje, »Pri čebeli«, Kralja Petra c, 3. Prepričojte se sami! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v lastnem paviljonu na Kralja Petra cesti moderno me^nico Prodajam samo prvovrstno volovsko rneso po zmerni ceni. Opozarjam, da seobčinstvo o kakovosti in ceni mesa samo pre- priča. Obenem vzdržujem tudi stojnico na Glavnem trgu. JOSIP GORENJAK, mesar in prekajevalec, CELJE. Naznanilo preselitve. Vljudno naznanjam vsem cenj. odjemalcem in naročnikom „Jutra", da preselim svo/o traflko iz Matije Oubčeve ulice zopet v I^ralja. Aleksandra ulico St. 7, poleg delikatesne trgovine Zamparutti, ter se za- hvaljujem za dosedanjo naklonjenost, posebno naročnikom „Jutra", ki so me kljub osamljeni ulici vendar redno našli ter se priporočam 5e za naprej z odličnim spoštovanjem FAN I 1(0 VAC PRODA SE: sokolskf kroj za vecjo osebo 3 salonske in 3 smoking obleke in I črni plašč. Vse dobro ohranjeno in po nizki ceni pri Malis ZabuhQSBk, Ceije, Canharjeua Z Ugodna priložnost. Zaradi povečanja obrata se prodajajo vsakovrstni čevlji od 28. maja do 5. junija 1926 po znižanih cenah. Popust 25 do 30 odstotkov. V0LFERL FRANC, Celjet Za kresijo it. 5. nrostovolp prodaja ¦ Iu četriek 3. junija in nedeljo G. junija I92G jAjm ob 2. uri popoldne se bode na Zg. Hudinji St. 45 ^g prostovoljno prodajalo: pohištvo, moške in H ženske obleke, perilo, posoda in vsako- ^1 3-1 — - - vrstni drugi predmeti.------- Delaj, nabiraj in hrani! (A o c e& & > o '" ra *-> ^ c o 2 bo L* O J-» Q. _ "O « t o tt •—. o « N 3 EL n> Pi V I/i ft < O Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOjVI stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vioge po 6°/0. Večie stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 rnilijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prescrnova uliea St. 15. Čas je denar! Zahvala. Ob težki bolezni in smrti nepozabnega i Inrilo Berponna smo prejeli toliko dokazov liubezni in sočutja, da nam je nemogoče, izreči primerno zahvalo vsakemu, kdor je izkazal pokojniku ali nam svojo naklonjenost. Prosimo zato vse poedince in mnogoštevilne organizacije in korporacije, da blagovolijo sprejeti za pretresljive izraze sožalja in pokojnikovega počaščenja našo najglobljo za- hvalo. ŽALEC, 28. maja 1926. Diga Bergmannoua v imenu vseh sorodnikov. Strap 4. >ypVA DOB Ac Štev. 58. > Qu Loksuzni avtomobili. Tovorni avtomobili. Omnibusi. o 3 LL 5T >^« n> N CD »1 < a, 2- N < CD o P ¦¦*# P ܦ'¦•'[-^ ^i: Samoprodaja za gornjo Slovenijo, Medjimurje, Prekmurje in Varaždinski okraj prvi model Fiat Soc. An. Torino: „ÄYTO -MOTOR" Ivan Josip gr. Herber stein t,r;.M] ivi. Telefon št 133. Maribor, Gosposka ul. 20. AvtomotoV. Zahvala. Za počaščenje spomina in izkazana sočutja ob smrti našega ljubljenega edinega sina, brata, strica in svaka, blagopokojnega kapetana I. kl., odlikovanega z zlato kolajno za hrabrost, s kolajno za vojničke vrüneitd. izražamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter spoštovanim someščanom obeh narodnosti, darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so nam tako nepričakovano odvzetega raj- nega spremili v tako častnem sprevodu k zadnjemu počitku, svojo iskreno in najprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala bodi še za zadnje spremstvo prečastiti duhovščini v Celju, koman- dantu mesta g. pukovniku Berahu, komandantu 39. pp. g. Naumoviču, gg. oficirjem celjskog garnizona, komandantu žandarske čete v Celju g. kapetanu I. kl. lvanu Mehletu, g. županu dr. Hrašovcu, zastopnikom javnih uradov in korporacij, pevskemu društvu „Oljki" tudi za pesem, ganljivo zapeto pokojniku v slovo. Ohranimo vsi našega Vinka v trajnem spominu! CELJE, v majniku 1926. Žalujoči ostali. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja P&vel Zabukofiek | za tiskarno Milan Četina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju.