ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK IV. LJUBLJANA 1955 ZVEZEK 2 O PRVEM SLOVENSKEM DELAVSKEM LISTU R. GOLOUH Konec leita 1888 se je zibrailo v ispodnje- avistrijiskem mestu Hainfeldu 110 delavsikih izaupnikiov liz skoraj viseh lavisitrijskih dežel. Javnost je spremljala delo tega zgodoviin- skega izbora z velikim zanimanjem, prav tako pa tudi dunajska vlada dn njene poli- cijske oiblasti. Socialistično gibanje na ozem- lju Avstrije je imelo takrat za seboj že dvaj- set let težkih bojev za socialne in politične pravice dela\istva, imelo pa je za seboj tudi diOlgo dobo notranjih sporov med zmerno in radikalno usmerjenimi delavci. Ti dol- goletni, pogosto izelo srditi spori so hromeli in oslabeli celotno delavisko gibanje. Delav- ske organizacije iSO se morale spet združiti in začeti uspešneje bramiiti ogrožene delav- ske interese. Za ponovino stopitev vseh de- lavskih organizacij v enotno razredino ce- loto so se vztrajino zavzemali tudi taikratni trije glavni delavski iisti, izmerni »Volks- freund«, ki je izhajal v Brnu, iradikalna »Freiheit«, ki je izhajala v New Torku, in zedinjevalna »Gleichheit«, ki je 3. novem- bra 1888 objavila težko pričaikovani poziv delavstvu vseh narodnosti na avstrijskem ozemjljiu, maj iznova strne svoje vrste dn poš- lje isvoje zastopmike na 'zedimjevalni laibor v- Hainfeld. Tega, za delavsko gibaaije tako ; važnega kongresa se je udeležilo tudi pet. Slovencev: Karel Kordelič in Ludvik Zad- iiik iz Ljubljane, Krainer iz Maribora, Adenau iiz Celovca in Peirloniiik iz Beljaka. Zborovalci so skoro isoglasno odobrili na- čelno izjavo in skilandli združiti z.nova vse delavske organizacije v enotno delavs^ko stranko. Že v načelni debati je islovenski zastopnik Zadnik omenil, da sta jia (kongresu tudi dva stovariša iz Kranjsike«, ki zastopata sloven- ske delavce, ter izjavil, da bodo načelno izjavo ponatisnili tudi v islovenskem jeziku. Ko ISO na zboru poudarjali, da bi bilo treba resolucije prevesti na razne jezike, se je oglasil Karel Kordelič ter predlagal, da se Viiod in del dvorane nekdanje S-jhreincrjeve pivarne na Tru- barjevi št. 41, kjer so v osemdesetili in devetdesetih letih preteklega stoletja večkrat bili delavski shodi prevedejo v jezike posameznih narodov ne le resolucije, temveč tudi celotni zapisnik zbora. Pri isplošni razpravi o delavskem tisku pa je Kardelič izjavil, »da ga veseli, če imajo Cehi svoje liste, ki širijo ideje socialne demokracije, da ipa je potrebno ustanoviti islovenSki strankin list tudi za slovenske delavce.« Obžaloval je, »da si niso delavci v Avstriji, aie glede na narod- nost, h kateri pripadajo, že prej bratsko podali roke«, in nato nadaljeval: »za Kranj- sko, ilstro in Goriško bi bila aistanovitev slovenskega socialno demokratičnega lista še važnejša, ker tamkajšnji sodrugi nem- škega socialističnega lista ne razumejo ...«. Zaključil je svoj govor z besedami: »Sporo- čam vam, da hočemo ustanoviti slovenski stTankin list za Spodnjo Štajersiko, Koroško, Kranjsko, Goriško in Trst. V Trstu imajo socialno demokratično društvo z nemško, italijansko in slovensko sekcijo. Temu dru- štvu se je pridružilo tudi 15 naših sodrugov. Delavsko izobraževalno društvo v Gorici pa stoji na nacionalnem stališču. Te ljudi moramo pridobiti. Upamo, da bo strankin zbor oddbril naš isiklep in dovolil, da začne- mo izdajati svoj list. Potrebno je, da se de- lavci družimo in pomagamo socialni demo- kraciji do /zmage.« Za izdajanje slovenskega delavsikega lista sta se na zlbom zavzemala tudi Perlonik iz Beljaka in Pokorny z Dunaja. Slovenski jj delegat Krainer iz Maribora pa je predložil nasilednjo resolucijo, ki jo je zbor soglasno sprejel: »Strankin zbor pozdravlja namero jugoslovanskih sodrugov, da bd izdajali slo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO venski strankin list An rad (daje k temu svoje soglasje dn podporo«. Na tem zborip so zbrali delegati 40 fl. za ustanovitev slovensikega lista. To »glavnico< je prinesel slovenski delegat iz Hainfelda v Ljubljano, kjer so nato začeli delavci raz- vijati živahno agitacijo za list in zbirati na- daljnja sredstva. Sklicevali so sestanke in shode in končino skleinili izdati list pod na- slovom >Novi čas«, glasilo slovenskih social- nih demokratov. Oblast se je temu dolgo uipirala z raznimi plehkimi izgovori. Prva številka iprvega islovenskega, izrazito socia- lističnega lista, ki je končno izšla 7. novem- bra 1889, je bila v celoti zaplenjena, s pod- naslovom vred. Na dmgem zboru avstrijske socialno demokratične stranke 38. in 29. ju- nija 1891 je slovenski delegat Zadnik med drugim poročal: »Zatem so ljubljanski so- drngi poizkusili izdati slovenski list, ki pa ga je oblast takoj zatrla. Sploh so nam že prej delali težave, ki so brez primere. Ured- niku niso priznali, da bi bil sposoben ure- jati list, češ da nima zadostne šoiske iz- obraizbe. Urednik bi moral opravljati izpite in delati še vse mogoče druge reči, kar je vise mezakonito, kajti od časmikarja mi mo- goče zahtevati spričeval, da lahko opravlja časnikarsko delo. Končno je list izšel, a že prva številka je bila zaplenjena, in sicer ee je državno pravdništvo v Ljubljani spo- taknilo takoj ob napis pod naslovom, t. j, ob besede »Glasilo slovenskih sooiaLnih de- mokratov«; razlog pa je bil, kakor se je pozneje izkazalo, da oblast sploh ni pri- znala socialni demokraciji kot takšni upra- vičenosti do obstoja v slovenskih deželah.< Zadnik je na istem zboru ponovno po- udarjal, »da se bodo islovem^i delavci šele tedaj bolj zanimali" za gibanje, ko bodo imeli svoj tisk, ki jih bo izobraževal. To ne velja samo za Ljubljano in Trst, ampak za vso Kranjsko, Koroško, Štajersko, Goriško in Istro.« Izvajal je oiadalje, da se je »v smislu hainfeldskih sklepov kot zastopnik iz Ljubljane čutil doMinega, zagotoviti tudi slovenskim delavcem tisk, posebno ker je bilo tudi v Št. Vidu (prva deželna konfe- renca avstrijsike socialne demokracije po haiinfeldsikem ziboru 1. 1890 v St. Veit an der Glan — op. pisca) sklenjeno, da se mora za alpske dežele breapogojino ustanoviti slo- vans:ki list. Hoteli so pridati graškemu listu slovensko prilogo, toda ta mačrt se je iaka- zal kot neizvedljiv; zato smo šli v Ljub- ljano in inaio v Trst. Nismo mirovali, kajti dolžnost vsakega razredno zavednega de- lav^ca je, da pouči ljudstvo o vladajočih razmerah, zlasti, če so za delavski stan tako žalostne, kakor so pri nas, kjer se je celo vlada čutila dolžino, da nakrmi 35.000 ljudi na Dolenjskem s koruzo. Nastopili smo za delavski list, ker ne ismemo dopustiti, da ne bi med prebivalstvo, ki šteje dva in pol milijona, 'zanesJd maše ideje. Cenjeni so- dnigi! Nastopite z mami skupaj za obstoj slovenskega delavskega lista, kajti pri nas je naravnost nemogoče agitirati z drugimi eredsitvi. Ne sme ise pozabiti tolika delavska množica, kakršna je maša. Dodatno predla- gam, da se slovenski tisk kot važno in brez dvoma hvaležno agitacijsko sredstvo koli- kor le mogoče podpira.« Ljubljanski delavci so po prvem neuspe- lem pos:kuBu, da bi ugnali politično oblast in prodrli s svojim listom, začeli 1. 1890 znova siklicevati shode, na katerih so žigo- sali nezakonito postopanje oblasti in znova začeli zbirati skromna denarna sredstva za svoj lisit. Jeseni 1. 1890 so sOclicali shod v pi- vami Schreimer v Ljiibljani (Trubarjeva 41 — op. ured.) in na njem poročali o politič- nem položaju in o akciji za list. O tem sho- du je takratni policijiski komisar Robida obširno poročal mestnemn prezidiju in de- želni vladi. V svojem poročilu navaja, da so govomiki na shodu poiudarjali potrebo, da začne delavstvo kljub vsemu izdajati slovenski list, ki bo pojasnjeval delavcem program isocialmo demokratične stranke in branil njihove interese. V svojem poročilu omenja nadalje, da je na shodu govoril tudi Zadnik in predložil resolucijo, ki so jo navzoči odobrili. Resolucijo, ki jo je Zad- nik napisal s svinčnikom, je komisar Ro- bida priložil svojemu poročilu. Glasi se: »Današnji ljudski shod v Srajnerjevi pi- varni v Ljubljani izreka odboru za izdaja- nje slovenslkega delaviskega lista »Delavski list«, kateri bi moral iiziti 14. avgusta 1890, kar pa vlada ni pripustila, popolno zaupa- nje o postopanju in o uporabi za to name- njenega denarja. Nadalje izreka sihod, da je slovenski de- lavski list neobhodno potreben ter da je dolžnost delavstva, podjetje za ustanovitev tacega lista z vsemi sredstvi podpirati, in to tudi, ako se ustanovi kje drugod nego v Ljubljani, ier da se imajo vsi za to name- njeni denarji neobhodno določenemu od- boru oddati, toda s tem pogojem, da so izdajatelji izključno delavci.« iNa podlagi tega važnega, edinega izvir- nega dokumenta iz tiste dobe si danes lahko ustvarimo jasnejšo sliko o akciji takratnih pokreniteljev prvega slovenskega delav- skega lista. O »Novem času«, ki je izšel, ka- kor smo že omenili, 7. mov. 1889, vemo le to, 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Faksimile resolucije delavskega shoda v Schreinerjcvi pitvarni o izdajanju slov. delavskega lista iz jeseni 1890 (rokopis Lud. Zadnika) kar o njeni piše »Slovenski iNarod« z dne 6. novembra 1889, da bo namreč začel izha- jati v Ljubljani socialno demokratičen lisit pod navedenim naslovom, 7. novembra pa, da je »Novi čas« sicer izšel, da pa je bil v celoti zaplenjen. Od tega prvega delav- skega lista se ni ohranil noben izvod in ne- kaj časa je bilo celo sporno, če mi morda izšel pod naslovom »Zora«. Iz te resolucije pa je razvidno, da so ljubljanski delavci po ponesrečenem poskusu z »Novim časom« nadaljevali akcijo z namenom, da bi izdali, nov list pod naslovom »DelaviSki list«, ki b^ moral iziti 14. avgusta 1890, da pa jim oblast tega ni dovolila, ali pa ga je tudi v tem primeru takoj v celoti zaplenila. Iz resolucije je tudi razvidno, da so se delavci začeli nkvarjati z mislijo, da bii list izda- jali drugje izven Ljubljane, kjer bi bila politična oblast manj topa in reaikcionarna, v tem primeru v Trstu, kakor se je pozneje tudi izgodilo. Dejansko je »Delavsiki list« začel končno izhajati v Trstu, in sicer 2. oktobra 1890. Izšlo je vsega 9 številk, zadnja 12. marca 1891. Izhajal bi bil najbrž še nadalje, če bi ne bil ta skromni list ljub- ljanski politični oblasti tako izelo na poti. Da so pri drugem poskiusu, da bi izdajali, kakor je zdaj iz Zadnikove resolucije točno razvidno, v Ljuibljatii svoje glasilo pod na- slovom »Delavski list«, naleteli znova na vse mogoče težave, je razvidno iz drugega dela Zadnikovega poročila na omenjenem 11. izboru avstrijske socialno demokratične stranke. Iz tega poročila je hkrati razvidno, da je ljubljanska oblast vplivala tudi na tržaško. Zadnik pravi: »Drugi poskus z na- šim listom je zadel spet na znane težave in urednika so proglasili ispet za nesposobnega in 'nezadostno izobraženega.« Zahtevali so od njega spričevalo, ki ga ni imel in zato lista niso dovolili. V Trstu se nam je posre- čilo ustanoviti ilist, a tudi tam so bile hude težave. Ljubiljanska oblast, ki je tajno pro- glasila tudi neke vrste izjeminega stanja, je povzročila, da nam je tudi tržašlka oblast gledala na prste bolj kot prej. List so po- zneje zelo pogosto zaplenili in sploh otež- kočili vse redakcijsko delo. V slovenskih deželah je zaradi tega sovražnega stališča oblasti do nas nastala marsikje v delavskih vrstah bojazen, da bi se nam priključili. Kljub temu se nam je s tem listom posre- čilo, pridobiti znatno število pristašev med slovenskimi dela^^ci...« Iz Zadnikove resolucije lahko tudi ugo- tovimo, da je bil shod v Schreinerjevi pi- varni, o katerem je brižno poročal komisar Robida (to poročilo je založeno v ljubljan- skem Mestnem arhivu), v času med 14. av- gustom 1890, ko hi moral »Delavski list« iziti v Ljuibljani, in 2. oktobrom 1890, ko je .začel izhajati v Trstu. Slovenski delavci so vodili skoro dve leti vztrajno akcijo za isvoj prvi socialistični list in še od tega lista je ostalo le devet številk. Šele 1. 1895 so ga nato lahko začeli znova izdajati pod nasllovooii »Delavec« in tudi s tem listom so romali iz Ljubljane v Zagreb, iz Zagreba na Duinaj. Kljub vsemu so končno le uspeli in si sčasoma ustvarili svoj S'talni delavski tisk. LITERATUR-i >SociaIiistično gibanje v Sloveniji)« (1869—1920), V. tom, stran 5, 6, 11 in 12. Anion Kristan: >0 delavskem in socia- lističnem gibanju na Slovenskem«, stran 123 in 15i. Cvetko Kristan: >Se9tdeiset leit slo^venskega socialističnega tiska«. , 59