Štev. 71. V Trstu, petek 12. marca 1915. Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkin ob 8 dopoldne. Urei-niitvo: Uli. a Sr. Iranska AsKkega št. 20, I- and str. — Vs* ć ; rv-j 5c p< iilj.ijo uredništvu lista. Nefrankirana pisma «-e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, k dajali! j in ct^ovorni urednik Štefan Godins. ! astr.il; konsorcij lista „fcdinrsti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*. % pisane zadruge z cn. cjenici i*r»ro5tvr«r. v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 2l>. Telefon uredništva in uprjve §tev. 11-57. NaroCnina znaša: Za celo leto.......K 21 — za p*>l leta.................12* — za Lri mesece................. 6" — Za nedeljsko izdajo za cdo leto....... 5 20 za pel leta................ 2 60 DINO Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele >teviike po 10 vinarjev. . /'.v?/ po 20 vin. . K 5. -. . 2'— Oglasi se računajo na m I I i m c t r e v širokosti ene kolo;:c Cene: Oglasi trgovčev i.i obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih z.i- vodov ............. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst..... vsaka nadaljna vrsta........ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 10 vinarjev. Ogl*>e sprejema in s e r a t ni oddelek .Edinosti-. Naročnina in rculamacije se pošiljaj » upravi listi. Plačuje se i/ključno Ig upravi .Edinosti*. — Plaća in lo2i se v Tr. t prav i In inseratni oddc!e!i se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega št. '20. — Poštnohunllnični račun št. S4I.65J. luski napadi na Pollskem9 u zapadni Ruski napad Južno od Avgustova odbit ob uničujočih Izgubah n Ruse. - Nemški uspehi pri Ostrolenki, Przasznyszu In pri Hoaeni Niastu. Boji no angleški fronti. - Francoski napadi o ChompMni odbiti. - Novi boji za BeitaReM 0 Uogezin Z Dusi.ljsKo-mslieSfl bojlfti 3 DUNAJ. II. (Kor.) Uradno se objavlja: 1!. marca 1915, opoldne. V z^-niih dneh na Rusko-Poljskein in v zapadni Galiciji pri in južno od Gorlic osvojeno ozemlje je trdno v naših rokah. Poskusi so\ražnika, da bi zopet osvojil posamezna oporišča, so se popolnoma pones. cčili. Novi moćni snežni zameti v Karpatih s«* zelo ovirali bojno delovanje. Kljub tem neugodnim vremenskim razmeram so se na fckaterih deiih bojne fronte boji nadaljevali. i ako je bil pri zavzetju neke višine nasprotnik, močen več stotnij, vržen nazaj. Pri tej priliki srno ujeli 2 oficirja in mož. Posamezni ponoćni napadi so-vra/aika so bili odbiti ob izgubah za sovražnika. Sovražnim silam, ki so bile pred našimi pozicijami severno od Nadvorne vržene nazaj, smo pri zasledovanju odvzeli še nadaljmh 280 mož na ujetnikih. V ostalem na tej irooti kakor tudi v Bukovini mir. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Ogrski Ruteni proti Rusom. BUDIMPEŠTA, 11. (Kor.) Rutenski list »Nogylyac poroča: Rutensko prebivalstvo Also Vereczke je pod vodstvom sodnika Jurja Grize naslovilo na višjega sodnika svojega okraja vlogo, v kateri so zaprosili, da naj bi se pripadniki njihovega rodu v naprej ne imenovali več Ruteni ali Rusenjaki temveč grško - katoliški Ogri. Fudi so zaprosili da naj se uradnim potom izvede enotnost kro-novine ter so to svojo prošnjo podkrepili s tem, da ne marajo imeti z Rusi, ki so ob priliki zadnje invazije tako kruto postopali ž njimi, istočasno svojih praznikov. Ti prošnji »e župnik Bertalan Ha-laktovič pridejal sledeče: Potrjujem vse, kar zadržuje ta vloga. Brutalni ruski vojaki so vpadli dvakrat v cerkev v Ra-koczy Szallasu ter vpltnili svečnike in cerkveni nabiralnik. Pop si je prisvojil p« ^rinjalo in drugo orodje altarja ter je propovedoval, da so Rusi prišli, da bi razširili po Odrskem pravoslavje. Mi se nočemo spreobrniti in zato ne maramo imeti nobenega stika in skupnosti z Rusi in ortodoksno vero. Ostanemo zvesti pripadniki katoliške cerkve in ogrske domovine in se odpovedujemo vsake skupnosti z Rusijo. To župnikovo izjavo je podpisal tudi sodnik kraja Rakoczv Szallas, cerkveni upravitelj in nižji sodnik. Z nemšiio-rusKzja bojišča. BERLIN, 11. (Kor.) Veliki glavni stan, II. marca 1915. Vzhodno bojišče. Zapadno od Serei smo ujeli 600 Rusov, jpleniii tri topove in dve strojni puški. Zopetni ruski poskus, da bi prodrli južno od A v gusto wa. se je končal z uničenjem tamkaj se boju joči h ruskih skupin. V bojih severozapadno od Ostrolenke so ostale naše čete zmagovite. Ujeli smo 6 oficirjev. 900 mož in uplenili 8 strojnih pušk. Nasi napadi severno in severozapadno od Przasznysza so zopet napredovali. V bojih severozapadno od Nowega Mia-sta smo ujeli 1660 Rusov. Vrhovno armadno vodstvo. Rusija proti tujim podjetjem. PFTROGRAD, 11. (Kor.) Ministrski svet se je izrekel za potrebo, da se razpuste one akcijske družbe, ki jih vodijo sovražni podaniki ali družbe, katerih sedež se nahaja v kaki državi, ki je v vojni z Rusijo. Car Nikolaj se povrnil v Carskoje Selo. CARSKO JE SELO, 11. (Kor.) Car Nikolaj se je iz Helsingforsa povrnil semkaj. __ Z zopadnesa bojltfn. BERLIN, II. (Kor.l VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 11. marca 1915. 7apadno bojišče. Neko angleško letalo je metalo na Me-nin bombe. Uspeh je imelo samo z eno bombo, s katero je ubilo 7. ranilo pa 10 Belgijcev. Angleži so napadli včeraj naše postojanke pri Neuve Chapelle. Udrli so na posameznih mestih v vas. Boj se še nadaljuje. Angleški napad pri Givenchy je bil odbit V Champagni so izvršili Francozi dva napada proti gozdiču vzhodno od Souai-na. iz katerega so bili včeraj pregnani. O-ba napada sta bila krvavo odbita. Boji za Reichsackerskopf v Vogezlh so se včeraj znova pričeli. Vrhovno armadno vodstvo. Blokada mgleikega vodovja. PARIZ, 11. (Kor.) »Temps« poroča: Prekmorski parnik »Rochambon« je dne 7. marca odpiul iz Havra. Na krovu se nahaja neka francoska študijska misija, ki jo je poslala francoska vlada v Združene države. Na 3t)0 km dolgi fronti skozi nevarni pas ni bilo opaziti niti enega nemškega podmorskega čolna. List pripominja k temu, da nemške blokade noben kapitan ne smatra več za resno. Sklenjeno je bilo, da se napade vsak podmorski čoln, kakor hitro se pojavi. ROTTERDAM, 11. (Kor.) »Nieuw Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona: Posadka ribiškega parnika »Grineza« jc bila danes izkrcana v Nevvhavnu. Ladja je dobila, ko se je nahajala včeraj okoli 2( milj zapadno od Beacky Hlada, od nekega podvodnega čolna znamenje, da naj moštvo zapusti ladjo. Ko so se vsi rešili v neki čoln, je hi! parnik potopljen. Pofouljeni nemški podmorski žoln. BERLIN, 11. (Kor.) \Volffov urad poroča: Angleška admiraliteta naznanja, d: nemški podovodnl čoln, ki ga je uniči torpedi rušilec »Ariel«, ni »U 20«, ampak »U 12«. Od 28 mož posadke se jih jc rešilo baje 10. Namestnik šefa admiralnega štaba pl. Bchnke. Predsednik \Vilson pričakuje poročil o nngieških naredbah glede blokade. LONDON, 11. (Kor.) Glasom nekega poročila iz VVashigtona v *Daily Tele-graphu« je rekel predsednik Wilson, da pričakuje poročila glede odredb, katere bo ukrenila angleška vlada glede blokadi Nemčije in Avstro - Ogrske. Proti bombažnim tovorom se za sedaj ne bo protestiralo, vendar pa morda pozneje, ko se razglase angleške odredbe blokade. Tajna nemška brezžična postaja v Las Palmasu. PARIZ, 11. (Kor.) >Temps« poroča iz Las Palmasa: Kakor poroča »Tribuna«, se nahaja na krovu nekega v Las Palmasu se nahajajočega nemškega parnika tajna brezžična postaja. Podrtine pomožne križarke »Kaiser VVilhelm der Grosse«, ki so plavale do-sedaj na višini Rio de Oro, so se potopile. Angleško časopisje proti politiki tiskovnega urada. ROTTERDAM, 11. (Kor.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: »Daily News« objavljajo energičen protest proti diskuratni politiki tiskovnega urada, ki skuša preprečiti javno razpravljanje o važnih poročilih in jih skriva. Francoski senator Baubin odpotuje v južno Ameriko. PARIZ, 11. (Kor.) Senator Baubin odpotuje v kratkem v južno Ameriko. Vlada mu je poverila neko gospodarsko misijo v Braziliji, Argentini in Čile. Govor gospe Churchill. LONDON. 10. (Kor.) Gospa Churchii je imela v Dundee govor, v katerem j< zjavila, da se morajo koncem leta naha jati pod orožjem trije milijoni mož. Šolska odredba belgijskega guvernerja BRl'SELJ, 11. (Kor.) Generalni guverner je v neki odredbi določil, da se mora šolski zakon, ki določa princip šolske obveznosti in ki bi moral stopiti v veljavo septembra tega leta, izvesti že sedaj. Odredbe glede v nevtralna pristanišča namenjenega bombaža. LONDON. 11. (Kor.) »Dai!y Tele-graph« poroča iz \Vashingtona z dne 8. t. m.: Sir Cecil Springreoe je sporočil, da je angleška vlada glede bombaža, namenjenega v nevtralna pristanišča, odre-diia sledeče: 1. Bombaž, ki je bil prodan pred 2. mareoru in namenjen, da se odpremi po morju, se pusti skoz ali ako se ga ustavi, se odkupi po isti ceni, kakor je bil kupljen. če bi ladje ne odplule po 31. marcu; 2. isto veija glede bombaža, ki je bil zavarovan pred 2. marcem in ako ni bil naložen na ladje po 16. marcu: 3. vse bombažne tovore, s katerimi naj se tako ravna, je treba pred odpotova-njem naznaniti in jim- poskrbeti za izkaznico, izdano od konz/Jarnih uradnikov ali od oblasti, ki jih vlada za to določi. Tovori namenjeni v sovražna pristanišča se pridrže. Angleško spodnji zbornico. LONDON, 10. (Kor.) Odgovarjajoč na neko vprašanje, je državni tajnik glede japonskih zahtev izjavil, da je ravnokar dobil besedilo od japonske vlade. Ni nobenega povoda dvomiti, da bi se besedilo ne strinjalo z onim, ki je bilo izročeno kitajski vladi. Zahteve so razdeljene v pet skupin; tuje vlade niso predložile nobenih zahtev. Vendar pa so došla od ene oziroma dveh držav formalna poročila. Ker so v posesti angleške vlade se nahajajoče informacije zaupne, ni dala Anglija nobeni tuji vladi formalnih poročil. Vlada vpošteva posledice japonskega koraka, da varuje angleške interese. Trgovinski minister Ronciman je na neko vprašanje odgovoril, da je trgovina l nemškimi tvrdkami na Kitajskem dovoljena. Po mnenju angleške vlade pa vendar ni priporočljivo, da bi bile angleške tvrdke v zvezi z meškimi tvrdkami na Kitajskem. LONDON, 10. (Kor.) »Daily News« niše v današnjem uvodnemu članku: Po-jesnila, ki jih je dal včeraj sir Grey o japonskih zahtevah, so bila sicer odločna, toda vznemirjajoča. O značaju zahtev ni nobenega dvoma, ker streme za faktičnim nadvladjem Japonske nad Kitajsko. Pod sedanjimi okoliščinami je rezerva, ki si jo je nadel Grey, naravna in nedvomno potrebna. .Uponsko vprašanje a že, kako važni problemi se branijo jav-iega razpravljanja. Tiskovni urad muči časopisje trajno z zadevami, ki ne vzbujajo nobenega vojaškega zanimanja. To se je zgodilo n. pr. pri nizozemski pošti i rabi nevtralne zastave, ki se je v An-: ni smelo priobčiti. »Daiiy Ne\vs« , prašuje, če ima tiskovni urad pravico, Ja izpostavlja ljudstvo takim napadom. Prišel je čas, da se prične čisto javno razpravljati o tej zadevi. r.GV naddreaSnought v Borflonelaii. BAZEL, 11. (Kor.) Kakor poročajo »Baseler Nachrichten«, je prispel v Dar daneie zopet en naddreadnought razreda »Queem Elizabeth«. Kemiki državni zbor, BERLIN, 10. (Kor.) Za državnim tajnikom dr. Helfierichom je govoril posl li a a s e (socijalist), ki je izvajal: Socijalistična stranka ni mislila na tc da bi dala za svoja glasovanja 4. avgu sta in 2. decembra kak protidar. Za nje ni bil in tudi ni votuin nobena kupčija. Radi tega tudi ne moremo odobravati, da predlaga vlada državnemu zboru le proračun. Od naroda se zahtevajo danza-dnem velike žrtve. Naši bratje na bojišču izpolnjujejo skoro z nadčloveško silo svojo dolžnost. Vsi brez razlike in na enak način. (Odobravanje). Radi tega se vlada ne sme dalj izogibati nalogi, da poskrbi, da dobe vsi enake dolžnosti in državljanske pravice. (Odobravanje pri socijali-stih). Neznosno je, da še vedno niso vsi državljani brez razlike stanu, stranke, vere n narodnosti enakopravni. Organizacije elavcev so postavile iz svojih članov nac 1 armadnih zborov: one so izvršile \ ojni. kakor priznava vlada sama, mno-o. In tu naj se izvrši zasedanje držav-ega zbora, ne da bi bile odstranjene iz-^mne odredbe proti nam? Mi zahtevamo enakopravnost na vseh poljih in sicer ne ;ot plačilo za naše žrtve, ampak kot izpolnitev neodvrnljive pravice. Državni kancelar hoče nemški narod kot prost narod. Svobodnemu narodu pristoja svoboda govora. Se posebno se ga ne sme izločiti, če se bliža vojna koncu, če se bliža vprašanje predpriprav za mir. Saj je vendar čisto naravno, da v vseh deželah pri širokih slojih vedno bolj prodira želja, naj se napravi konec temu splošnemu klanju Če se pojavlja to tudi pri našem narodu, ni to morda kako znamenje slabosti. Naših vojaških uspehov ni mogoče zanikati. Naše finance so se izkazale kot trdne. Toda ravno krepki naj se najprej pokaže naklonjenega miru. Mi zahtevamo trajen mir in sicer tak, ki ne bo vseboval novega zastrupljanja. Nemškega naroda ni mogoče vreči z lahkoto na kolena. (Viharno odobravanje na levi). Govornik je izjavi! končno: Mi se bomo trudili, da izvršimo v sedanjem tež- kem zasedanju državnega zbora tako de-1 lo, da bodo državnemu zboru predložene velike naloge rešene ugodno. (Živahno o-dobravanje pri socijalistih). Posl. dr. S p a h n (centrum) je poudarjal imenom svoje stranke, izvzemši Poljakov, nasproti predgovorniku, da naj se vojuje vojna ne radi vojne, ampak radi miru in sicer takega miru, ki bo bolj kakor sedanji nudil nemškemu delu, nemškemu tekmovanju in razvoju moči varstvo proti zločinskim napadom. Toda mi Domo dosegli ta namen le, če se borimo naprej zmagovito z vso silo do konca. Posl. S e y d a (Poljak) je izjavil: Izjavljam v imenu naše stranke, da predloženi proračun, v kolikor moremo pregledati, ne vsebuje nobene postavke, proti kateri bi imeli principiialne pomisleke. Toda mi čutimo potrebo, da tudi to pot ponovimo zalievo, da naj se razveljavijo vsi izjemni zakoni v državi in v zveznih državah že tekom vojne. _ Državni tajnik dr. D e 1 b r ii c k ie napram predgovorniku poudarjal, da državni kancelar in zavezne vlade priznavajo. da nas postavljalo veliki dogodki te vojne pred potrebo, da preizkusimo, v koliko je potrebna nova orijentacija no-trnaje politike; toda že ponovno se je na-glašalo, da so državni kancelar in zvezne vlade mnenja, da taka preizkušnja tekom vojne ni umestna in sicer z ozirom na to, da se kolikor mogoče izognemo vsem nasnrotstvom, ki ločijo posamezne dele in stranke. Zvezne vlade se morajo ravnati po tem principu. (Oporekanje pri socijalistih). Govornik obžaluje izvajanja posl. Haaseja, ker jih ne smatra za pripravna, da bi pospeševala mir, po katerega ohranitvi ni nllice l>oij stremel kako* sedanja vlada in ker so pripravna, da povzročijo zunaj na deželi in onstran meje taka mnenja o postopanju in mišljenju vlade, kakršna faktično niso upravičena. Izjemni zakoni proti koalicijski pravici mi niso znani. Zavračam zahteve gospoda posl. Haaseja kot neupravičljive. da izbrišem na zunaj vtis, kakor da bi v Nemčijii obstojali taki zakoni. Ne samo državno vodstvo in zvezne vlade, ampak tudi vlade posameznih držav so se tekom vojne prizadevale, da respektirajo vse stranke zrecno konstatiram, da se na podlagi tc a principa vodi in bo tudi vodena me ojno uprava v državi in v zveznih drža ah. Glede izjav posl. Haaseja o omejitv voboščin hočem pripomniti, da so svo joščine v gotovih mejah omejene, tod. le začasno za dobo vojne. Velike vojne la štirih frontah ni mogoče vojevati, č«. >i ne bili časopisi in društvene pravic«, ^odvržene gotovim omejitvam. Mi potrebujemo cenzuro, mi moramo biti v stanu la zabranimo, da mnenja in naziranja, k jih zunaj mej ne bi razumeli, ne pridej' čez mejo. Na podlagi tega princip" Te bilo proglašeno obsedno stanje, ki J o-stane na podlagi dobro premišljenega stališča v popolni zavesti, da izvajajo obsedno stanje vojaške oblasti. Te odredbe glede omejitve osebne svobode so enako naperjene proti vsem strankam. Ce se zahteva v pruski zbornici od vlade, da naj zaupa strankam, zamorem tu zbornicam le svetovati, da tudi one meni zaupajo. Le potem zamoremo izvojevati vojno do konca, do katerega jo bomo tudi vojevali, do zmage, ki nam omogoči žetev sadov naše pridnosti in naše zmožnosti, ne da bi nam to ovirali, kakor dosedaj Odobravanje). Nato je bil proračun izročen proračun ski komisiji in seja zaključena. Na nato se vršeči formalni seji je bila izročena pristojnim komisijam cela vrsta predlog brez debate. Prihodnja seja Ine 18. marca z dnevnim redom: Drug< čitanje proračuna. Položaj v glavnem mestu Mekslke. ROTTERDAM, 10. (Kor.) Iz Mek sike se poroča: Položaj v glavnem mestu Meksike je zadobil izredno grozilen značaj vsled za-prečevanja dovoza živil, po zaplenjenju danih zalog in po razsutju vodovoda po Caranza. Diplomatski zbor, ki je pred nekoliko dnevi enoglasno sklenil, da zapusti glavno mesto, je za sedaj opustil to namero, kakor se zdi, vsled vspodbude po washingtonski vladi. Mej tem je bila pretrgana tudi železniška zveza z Meksiko City tako, da diplomatski zbor in številni drugi inozemci ne morejo več zapustiti glavnega mesta. Diplomatje so brzojavno zaprosili svoje vlade, naj posredujejo v Washingtonu, da amerikanska vlada izda odredbe v varstvo inozemcev. Nem- ška vlada je naložila svojemu zastopniku v \Vashingtonu tak korak. Mej tem je amerikanska vlada zavarovano križarko »Tacoma«, oklopno kri-žarko »VVashington« in bojno ladjo »Ge-orgia« že odposlala v Veracruz. Razmere na Portugalskem. LIZBONA, 10. (Kor.) Vsled podraženja kruha je prišlo do spopada med delavci mornariškega arzenala in policijo. Ker ju padalo na policijo kamenje, se jc poslužila orožja, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. Množico so morali razgnati s sabljami. Končno je b54 mir zopet vzpostavljen. _______ Nadvojvoda Ferdinand Burg umrl. DUNAJ, 11. (Kor.) »Fremdenblatt« poroča: Ferdinand Burg. bivši nadvojvoda Ferdinand Karel, je umrl v Monakovem po kratki bolezni. DUNAJ, 11. (Kor.) »Korrespodenz WiIIielm« poroča: Ferdinand Burg je začetkom vojne v Monakovem. kjer se je nudil že nekaj časa, zbolel. Dne 7. t. m. se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so zdravniki izjavili, da je vsaka nada glede okrevanin izključena. Nastop smrti so pričakovali vsako uro. Nadvojvodinja Marija Terezija ic z obema hčerkama 8. t. m. ponoči odpotovala \ nonakovo in prebila ves čas ob bolniški postelji umirajočega. Končne odredbe glede pogreba še niso bile določene. Zatrjuje se, da bo truplo pokopano v nekem mavzoleju na posestvu pokojnika na Tirolskem. MONAKOVO, 11. (Kor.) Glede bolezni in smrti Ferdinanda Burga doznaje Kor-respondeiiz lioiimarm« sledeče: rercii-nand Burg se ie pred nekaj tedni vrnil iz Partenkirchena v Monakovo z akutnim sklepnim revmatizmom, kjer so mu v njegovem mestnem stanovanju zelo skrbno stregli. Bolezen se je normalno razvijala, tako da se je mislilo, da se bo Ferdinand Burg, kakor je želel, kmalo lahko podal na svoje posestvo v Ober-maisu pri Meranu v svrho nadaljuega zdravljenja. Ker ni dovolj izdatno mogel zavživati hrane, so pred nekaterimi dnevi nastopili znaki kitne tromboze, ki so ačeli uplivati na srčno delovanje. Zadetkom tega tedna so zdravniki še upali, la bolnik prestane bolezen. Pred dvema Inevoma pa so se zopet pojavila srčna lotenja in naporno dihanje. Ferdinand Burg je umrl včeraj ob po-iudvanajstih ponoči, prejemši svete zakramente, v navzočnosti njegove družine. Truplo prepeljejo v Obermais, kjer ga pokopljejo._ francoski in nnšiešhl o uojni in o Dardanelab. Po vesteh iz Kodanja na Danskem je izjavil francoski minister mornarice dopisniku londonskega lista »Daily Ncws«: Naš napad na utrdbe na Dardanelah bo izveden z uspehom. Kako se bo ta borba razvijala in na kak način izvedemo smrtni udarec proti Turčiij, o tem ne more nihče reči sedaj. Najtežje delo še ni izvršeno. Pri tem mislim naše prodiranje iz sredine Dardanel skozi Marmarsko morje proti Carigradu. Ali naš napad bo, kakor sem rekel, izveden; in ko se tam prebijemo, ne bo preostajalo več mnogo drugega. Pad Carigrada bo imel dalekosež-lih posledic; to bo zavojna točka v tej /ojni. Londonske »Times« pa pišejo: Napadi napredujejo tako povoljno, da so vesti admiralitete mnogokomu šle v giavo. Proti temu ne more admiraliteta nič. Ljudje so vedno pripravljeni za to, da se nadejajo najboljšega, ali narod mora po sedemmesečni borbi izpregledati, da v tem silne« spopadu ne bo nikjer cenenih zmag. Dokler je bojna linija na Francoskem in v Flandriji neizpremenje-na, ni razloga za vzklikanje od veselja. Kar se tiče Dardanel, se bo moglo še Ie tedaj vzklikati »hosana«, ko bosta zavezniški mornarici v Marmarskem morju Nobeno navduševanje, ki bi prihajalo z drugih področij na daleč razširjene vojne, nas ne sme uspavati v kriv optimizem glede še neizpolnjenih obveznosti v naši najbližji bližini. Na drugi strani pa bi bile posledice, ki bi izhajale iz osvojenja Dardanel, jako važne. Na ta način bi se zabil klin v prodiranje Nemčije proti srednjemu vztoku in Turčija bi bila kmalu izločena iz borbe kot jako resen nasprotnik. V Turčiji bi v istem času bržkone nastopila anarhija, .EDINOST- atev. 71. V Trstu, tint IZ marca !913. jidadiitir^ »cmsko p: s sik). Nji svchotlitc^ raniti. odbor . J.. . bi b;! strm«plavljen in z denarnimi prispevki, ali z darili v jestvi-. .. v Carigradu potlačeno i nab in pijači. l)arove sprejema ga. Bič-.litn-ja posledica r*a bi bila o-j kova v Narodnem domu in prosimo, da se c iz nje Jo*ed;nje izoli- pošljejo v Narodni dom vsaj do sobote opoldne. Poudarjamo, da se bo ta večer ------»točilo izborno rojansko vino in kraški te- ft^feutf ** ran. Oi?ozarjuino na to zlasti častilce do- UDntdCS OKU. brc U če kapljice. \sein čevljar jem - rokodelcem, Ula-Namestnik baron Fries-Skene )e oupo- j SOTI. došfesjii sporočila kupuje urad za toval včeraj v ?!užberrh zadevali za kratek vojao preskrbo van je c. in kr. vojnega mi-čas na Dunaj. I uistrstva v Oradcu, Sporgasse 29, od Državni poslanec dr. Gregorin pri čevljarjev po rokodelskem načinu izde-gn^podu namestniku. Te dni sc ie držav- lane. visoko zašite gorske črevlje, tako ni ni deželni poslanec dr. O usta v Gre- imenovane goizenepo primernih ce-gorin predstavil gospodu namestnika j nah. Prekupčevalci ostajajo popolnoma baro u Friesu ter ga ie v imenu od njega izključeni. Poživljajo se torej vsi cevljar-za^toi n- v • državno- in dežel nozborske-; ski mojstri, naj se pri gori imenovanem ra v< Mire okraia pozdravil kakor na-'uradu potegnejo za dobavljame čevljev ttu.v>t,i» k/. cesarskega veličan-i na gori navedeni način. Priporoča se, naj Mva \ ' naj v tem svojstvu ise ponudbi takoj rridene en uzorec. Pla- aospešuje gmotne in kulturne koristi, čilo sledi takoj po neoporečnem spreje-njegovih velilcev. Posebno mu je polagal i mu. Crviji so določeni za nase vrle vo-na srce vprašanje kraškega vodovoda, fake na bojišču. Dr. Grcgorin je naglašal, da so po njem Predrznost in nesramnost mestnih raz-zastopani volilni okraji sicer ubožni ter crraiačev v žaljenju in sramotenju našega je nji?' davčna moč temu primerno ga ljudstva raste kljub žalostnim dogod-s-aba, da pa zdravo in krepko prebival-i kom, ki se odigravajo na raznih straneh stvo teh i krajev v obilni meri izravnujc j naše domovine, od dne do dne. Da pribito s krvnitn davkom, ki znaša notorično' jem to siccr bridko resnico, naj omenim največji odstotek v vsej državi. Gospod i prizor, ki sem mu bil sam priča minole luimestnik je s posebnim zanimanjem vzel j nedelje popoldne. Nič hudega sluteč sem na znanje poslednjo konstatacijo in je iz-j šel omenjenega dne proti Herpeljam. Kar javiL, da stori vse. kar je v njegovi moči opazim pred seboj ljudi — bili so trije v korist prebivalstva sežasko-ajdovske- i jn vsi trije preko dvajsetih let — ki so se ga volilnega okraja. Posebno pozornost j živahno razgovarjali in i>eli razne izzival-da bo posvečal vprašanju kraškega vo- ne pesmi, kakor je pač njihova stara na-dovoda. ki je za Kras življensko vpra- • vuda. Dospevši do na samem stoječe hiši nje. Nadalje je gospod namestnik izja- šice med Krvavim potokom in Hrpeljami, vil, da obišče, čim mu bodo razmere to ; so se ustavili in počeli tu — misleč, da ni dopuščale, poslancev volilni okraj, da se j gospodarja doma , in da jih nihče ne raz-osebno seznani z župani ter da na licu ume — najnesramnejše orgije. Jaz sem mesta poizve potrebe prebivalstva. Kon-jbil predaleč vstran, da bi jih mogel sliša-čno je izrekel gospod namestnik željo. > ij, a kakor mf je gospodinja pozneje pri-naj se go>p;>d poslanec vsakikrat, ko po- j povedovala, so bili to nesramneži najgrše trebuje če^a za svoje volilne okraje, o- vrste. »Poslušala in gledala sem jih ne-brača do njejra o-ebno ter da ie priprav- j kaj časa mirno«, tako mi je pripovedova-Ijen vstreči vsaki upravičeni zahtevi in i ta, »toda ko se mi je zdelo zadosti, sem želji. ! stopila bliže in jim prav pošteno povedala Naznanitev zalog kož, usnja itd. C. kr j v obraz — v njihovem jeziku seveda — names'niš'vini svetnik razglaša: Opozarja j Ja ni lejx) od njih, da se tako vedejo proti se na predpise miri trski ga ukaza z d^e i ljudem, ki jiin gotovo niso storili nič hu-5. lil. 1915 drž. z; k. št. 53, o dolžnosti i dega, in naj s svojo izobrazbo ostanejo naznanitve zaloge usnja in po? (čreslovine) in degrasa se morajo na- | nazivši mojega moža, ki se je ravno po-zr.a:ii:i c. kr. names ništvenemu sve niku javil na hišnih vratih, so jo odkurili brzih (ul. Caserma h št. 7) po stanlu z dne 13 nog-:. — Nehote se človek vpraša: zakaj III. 1915 (sobota) do 16. III. 1915 (torekMpa zahajajo ti ljudje na deželo med naše Zan prej se mora en ko naznanilo p d; ti j ljudstvo, če jim je to ljudstvo -- kakor V5^k nasledil i slinasti dan Uorck) po sta- ; radi trde — zoprno, divje, »antipatično« nju prejšnj ea tretjega dneva (sobota). Zaiiji kdo ve, kaj še vse. Sploh pa je treba ■r/nanilo, katero e podali v dveh Izvodili, j v prihodnje vse bolj paziti na take iz-se morajo porabljati vzorci, ki so izdani pri mečke. Prej so imeli še nekoliko strahu c. kr. namestnistvenem svetniku. V njih se j pred našimi fanti in možmi, sedaj pa, ko nahaj tjo obširni predpisi navedega ministr- j vedo, da teh ni, mislijo, da smejo početi, skega ukaza. — Dr. Fabrizi I. r. i kar se jim ljubi. Opozarjam torej naše Iju- „„,„„, takim »lobncžcm postavijo po »Zve*« zavezniki«. V zaiogl tisKarr>e!rob jn pošteno plačajo njihovo drz- * Merkur« v Zagrebu je izšlo d rugo izda-; ^ ozjroma v siučaju potrebe tudi polije velike stenske slike »Zvesti zavez- kfičejo na M>inoC ublast. — Pohorsky. niki. k. ,o ,e izdelal knr- Magdalenska podružnica priredi pri- deželne tiskarne Slika je "javnost u k q ^ marca, t. 1. ob 4 po- metmsk, izdelana, avtotip.ja na kamnu v j ^ y dvo'ranj gospodarskega društva- sena z inicijali ni c .. —i* m /«ri križu, uradu za vojno preskrkovanje in pisarni za vojno pomoč, vendar ni cena določena višje, nego je ona znanih dobrih mark. Kdor torej kupuje te oficijelne papirčke in cevke, podpira visoko patriiotič-ne namene, ne da bi imel radi tega kak večji izdatek. Posebno za milosrčne darove in vse pošiljat ve našim vojakom na bojišču naj bi se i>ošiljaIa izključno le oficijelna marka. Edina je. ki je opremljena vanjem na »lanje poročilo deželnega gia-1 ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA varja. ki j dosegel posojilo 900.000 K vj(Bosikova uzorna češka gostilna v Trstu \ svrho aprovizacije pri nekem velikem ' ^ nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod denarnem zavodu ua Dunaju in 300 vago- j y uJicJ G^to Galatti, zraven glavne pošte. nov sirka iz Ogrske. Deželni glavar jc bil radi tega na Dunaju in v Budimpešti in pot njegova je bila usj^ešna. Proti okrajni bolniški blagajni v Gorici. Krčmarska zadruga v Gorici je nazna- ......___,v, ---------- , nila svojim članom, da plačilni nalogi z monogramom oficijelne vojne oskrbe in , okrajne bolniške blagajne na krčmarje, s se sme i>rodaiati. I katerimi se zahteva zavarovalnina za . t -,___ Čtiva ranjenim vojakom! Na notico ženo, so nepostavni in utok proti njim ne 1 pod zgorajšnjim naslovom, objavljeno v wEdi-| bo brez uspeha Zadruga ima za svoje Oflflg nosti- z dne 2. svečana t. I., so se oda- člane na razpolaganje tudi formularje za lL Dad < vr n ____. - a. a 0»i J . 5 _ _ 1' /A ti f/t L" fl '--------— - HALI OGLAS B ■■ i □□ □p so računajo po 4 stot. be.-eJo. >fii^tno tiskane besede se računajo en I. rat vec. — Najmanjša : pristojbina zna^i 40 stotink. : □□ □a □□ zvali še ti-le: gospica Angelca Sitterjev^ učiteljica v Dramljah na Sp. Štajerskem (omotek „Slov Naroda" s srčk&nim pismom); gca. Ceci ija Havčnik na Dunaju (omotek „Slov. Naroda*4); g. Florijan Batist č, Me-ščtk, p. D ienje na Primorskem „Slov. Na- inebliran.-i nr>ba, na željo tudi limnu Kosijodoma. UL B^lvcdere štev.*-?, J4U take u toke. Smrtna kosa, V Gorici jc umrla nagle! smrti gospa Ceščutova, soproga namest- (lffffff se takoj malo stanovanje v ltojanu. Po-UUliU jasnila ul. Geppa Il>, Žganj a rn a. 141 ništvenega pristava na goriškem okraj-1 GOStllnH fl STlfiSS&g!?^S nem glavarstvu. Pokojnica je bila doma ; terun in belo vipavsko I. vrste. Gorka in IZ Istre. Pogreb je bil V SredO popoludlie. mrzla iedila oh vsaknm fiasn. 8fi rod", „Edinost", „Das interesante Blati";; Naj počiva v miru dobra pokojnica, pre-gospica Valeška Gorjan iz Tolmina (zalog j ostalim naše sožalje. knjig in vsakovrstnih časnikov); g. Pavlina Nova maksimalna tarifa je stopila v Vrtovec iz Tolmina (Štiri krasne knjige) veljavo z dnem 10. t. in. V prodaji na č. e. B. Bevk, ku*at v. p. v Trstu (dve j grobno se določajo cene: pšenična moka knjigi); ga. Marija vdova Perhavec, iz Trst?, Via Galileo Galilei št. 8 (dva omotka raznih knjig in časnikov); ,Slovenska krščanska Foija'na zveza" v Ljubljani (dva velika zavoja krasnih krijig); Neznana gospica imenom Judi44 iz Ljubljane (zavoj krasnih kn ig, dva porabna notesa in škatljo, napolnjen") s pisalnimi potrebčinami); g. M. Za-la«-, Radovljice (omotek Časnikov); Neznana gofpica pod imenom .„Planinka" iz Ajdovščine (omot* k kni* š prisrčnim pismom); g. Vida Modič iz Gorice (zavoj raznega čtiva) : Uredništvo „Slovenca-, „Rodoljuba", in „Bogoljuba" (brezp'ačno dopošiljanje za čas vojne); gospica Anica Meršnikova iz Sp. Šiške pri Ljubljani (več ovitkov raznih časnikov); gca. Katarina Drabik v Kamnjah št. 50, p. Černice (zavoj raznih knjig ; ga. Milena Pirjevičeva, kavarnarica v Sežani (zavoj raznega čtiva); gosp. Zlatoust Planine, računski podčastnik pri 16. trenski vozni diviziji, (mnogo izvodov različnih časnikov in 400 „Bosna- cigaret. — Vsem: iskrena, prisrčna hvala 1 — Dan za dnevom mi r>riha'aio poTeg čtiva prijazna pisemca od naših dražestnih s'ovenskih gospic. Radovedne so pa zares te gosp'ce, da se pač ljubemu bogu smili. Seveda h >čem na vsa nir/la jedila ob vsakem času. krojaški mojster. Trst, Via " llj ----- št. (I kg 88 v. št. 1 86 v; moka za kuho 78 v, moka za kruh 60 v, 61 v, 56 v, 57 v; sirkova moka 46 v kg; kruh a6 v kg. testenina 1 K 28 v kg. goveje zadnji deli 2 K 60 v, sprednji dli 2 K 20 v; krompir 16 v; fižol 96, 88 v kg; sladkor 92, 96 v kg; mleko 28 v liter, sol 28 v kg. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Josip Švagelj iz Ponikve pri Tomaju. Pismo je pisano v Pavlovskem 18. decembra 1914. Ujet pa je bil 21. novembra. Za oslepelega volaka Markiča iz Pod-gore je nabranih dosedaj darov skoro 3000 K. Določeno je, da se mora nabrati najmanj 4000 K. V seznamu izgub št. 122 o pešpolku 87 čitamo imena teh-le goriških vojakov: Mihae! Bevčar, Leopold Jazbec s Krasa. Andrj Zajec iz Gorice, vsi trije ranjeni. O pešpolku št. 97. čitamo med mrtvimi: Ivan Batič, Ivan Stanič; ranjena Anton Komel in Ivan Nabergoj. Pometanje pred prodajalnami v Gorici okoli osme ure zjutraj se vrši dan na dan po raznih ulicah kljub lansko leto izdani tozadevni prepovedi. Prepoved jc bila izdana pač zato, da se dotični ravna- August Štular, della Pieta G, II. nad. na- tnanja, da je zoi et lastnoročno prevzet krojaško delavnico Izvršuje najmodernejše civilne obleke, ter vsakovrstne uniforme po naj zmernejših cenah Za naročilo zado-tuje dopisnica, ter pridu ost*!>no na dom z uzorci. 127 Službo meso & i i nosti. kod postrežnica za par ur na dan iš^e uboija ženska. Naslov pove Iuf. oid. 11*1 ffittfl 1- VTSto 25U centov jc na prodaj, cena po jjCliO dogovoru. Istotam ko/.a breja na prodaj. Ivan Bobnič. Slivje. došla pisma odgovoriti, prosim pa vljudno j0 ^ njej. Določeno je bilo, da se sme za blagohotno potrpljenje. — Imam kot ra- | tako pometanje izvršiti v zgodnjjh urah Kdor ima številko „Edinosti" od II. __________maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratuemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. MilllHHIHHBIHIHl Seme za sočivje. Ponujam v svrho reklame, semena I. vrste. Zl.irka 20 ilustrovanih zavitkov semena za največ potrebno sočivje. Pridelovanje zadostno za 1 letni potrošek družine od 4—0 oseb samo K 2 50, prosto s rodkov; plačil-* n:ipr<\j. Attlllo Depangher, Trst, Corso štu. 5 Telefon štev. 18-95 (z\oniti 2-krat) temni barvi sepia. okrašena podpasana s hrvatskimi napisi portretov, prekrasno grupirana — vsebuje portrete našega, nemškega in turškega vladarja, prestolonaslednike in naše. nemške in pri Sv. M. Magdaleni Zgornji št. 77 (pri „Tirolcu") svoj redni občni zbor, z običajnim dnevnim red »m. Magdalenčani in vel člani podružnice so naprošeni, da se v čim prestolonasteamKe m nase, nimrn. m £ udeleže tega prekoristnega turške vojskovodje m /boVovanla. V teh hudih ča.ih je samo ob 24 slik. Cena 2 K. s p<>stnmo 4n v vec Do-, umevn0 da rreti podružnici huda, zato biva se v tiskarni Merkur, Zagreb, Ilica pa ysi čjani ^ £ ^^njo nedeMo nokažemo, da se hočemo boriti za obstanek . teja našega zavetišča, z vsemi svojimi omunske jH)Stne uprave se morajo močmj i paketom za avstro-ogrske vojne 36. Promet z vojnimi ujetmki. Glasom sporočila romunsk poštnim paketom za avstro-ogrske vojne j p irCki in wvke za dgarete. Veliko ujetnike v Rus.j! zopet pndajati carmar- razpečavanje teh dveh predmetov, ki se ske iziave. ! je po izbruhu vojne še mnogo povečalo, Zabavni čajev večer, ki ga priredi nio-, je pjsarnj za vojno pomoč pri miška podru/i lica družbe sv. Cirila in Me- h^strstvu za notranje stvari v povod, da ! je ustvarila oficijelno marko za cigaret-le papirčke in cevke, ki se je ravnokar uvela v vse tobakarne Avstrije in se bo, tam dobivala. Ti oficijlni cigaretni papirčki in cevke so opremljene z monogra-mom oficijelne vojne oskrbe, s cesarskim orlom z Rdečim križem na prsih, in se napravljajo iz najboljega papirja, ki se izdeluje sedaj v Avstriji. Dasi gre doho-iek iz prodaje na drobno Rdečemu toda to soboto zvečer ob 8 v Narodnem domu. je prireditev, ki se vrši namesti običajnega velikega Ciril - Metodovega plesa. Ker so se vsi družbeni dohodki vsled vojne skrčili do skrajnosti, kljub temu pa mora Družba svoje započeto, vzvišeno delo nadaljevati, apeliramo s tem na vse zavedne Slovence, da se udeleže tega večera, in polože svoj obulus tudi letos na žrtvenik domovine- Vsak po svoji moči, ali izostane naj nihče! Spored je jako zanimiv, vsak bo našel svojo zabavo. Tudi za želodec se je najboljše preskrbelo? Vendar pa nam še marsikaj primanjkuje, vsled česar se odbor obrača z najtoplejšo prošnjo, da prispeva do sobote vsak narodno čuteči po svoji moči, bodisi čun ski podčastnik mnogo, mnogo pisarniškega pos a In uradujem dostikrat tudi pozno v noč. Torej, drage gospice — vse po vrsti! Kličem : Na skorajšnje veselo svidenje v prelep?, mili slovenski dom< v ni in pozdravljam najprisrčneje! — Zlatoslav Planine, rač. podč. pri c. in kr. 16. trenski vozni diviziji, Mostar, Hercegovina. „Planinka" iz Ajdovščine! Ono gospico iz Ajdovščine, ki mi je pod zgorajšnjim naslovom poslala dve pismi in pa omotek knjig, vljudno prosim za pravi naslov, kajti „poste restante" pošiljatve zaradi vojne niso dovoljene 1 Ko dobim naslov, takoj odgovorim ! Bodi mi pa rodoljubno pozdravljena! — Zlatoslav Pianinc. Samomorilni poizkus. Včeraj zjutraj ob polisedmih je bil zdravnik z zdravniške postaje telefoničnim potom pozvan na pomoč k 21 letnemu krojaču Alojziju Zu-jana. ki stanuje v hiši št. 1. v ulici E. de Amicis. Zujana je bil namreč s samomorilnim namenom izpii nekoliko kromati-čne kiseline ter si je bil tudi z britvijo porezal desno zapestje in trebuh. Zdravnik mu j izpral želodec ter mu desinfici-ral in povezal rane, a nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni dne 11. t. m. na mestnem lizikatu: Flego Elda, 6 mesecev, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 48; Krasnič Marija, 8 ur, Sv. Marija Magdalena zgornja Št. 116; Scaramelli Emilijan, 8 mesecev, ul. della Guardia št. 27; Fantozzi Maksimilijan, 3 mesece, ul. di Pozzacchera št. 2; Udovič Ana, 60 let, ul. del Farneto št. 14. — V mestni bolnišnici dne 11. t. m.: Ventura Marija, 2 dni; Fransin Angela, 53 let. Fonda Katarina, 53 let; Silič Fran, 45 let; Mirku-Iin Gregor, 22 let; Škerlj Fran, 60 let. ne pa ob 8, ko gredo otroci v šolo m drugi ljudje po svojih opravkih. Zdravstvena oblast naj stori svojo dolžnost gledč na sedanjo veliko nevarnost raz-širjevanja bolezni. Semenj v Ajdovščini. Na dan 40 mu cenikov, 10. marca, je v Ajdovščini vsako leto pomladanski semenj, ki je navadno jako dobro obiskan. Letos se je poznalo, da je vojna. Včerajšnji tržni dan v Gorici je bil precej živahen. S trgom združijo naši o-količani tudi druge svoje opravke v mestu, katerih ne manjka v sedanjih časih. Vreme je bilo krasno, toplo. Pregledovanje konj v Krminu se bo vršilo dnč 17. t. m. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Pregledovanje velja za ves sodni okraj krminski. V Tržiču bodo cepili koze vsem delavcem v ladjedelnici. Tako nai se zgodi tudi drugodi po tovarnah, večjih in manjših podjetjih, da se kolikor mogoče odvrne nevarnost razširjevanja raznih nalezljivih bolezni. Živinski semenj v Krminu, ki ima biti 5. aprila, je prenešen na naslednji dan, 6. aprila. ^£9! šlEHSil li&HII&aaili Marsm tonterli Trst, ui. Campsnile šiv. 21. Vsaki dan prihajajo novosti za pomladansko in letno sezono. Bluze, krilo, kostimi, obleke in vsakovrstno drugo blago po zelo nizkiH ce iati. BHIIIIHSIIIII PODLISTEK „ČAJEV VEČER" priredi v soboto 13. t m. zvečer v veliki dvorani tiar. doma moška podružnica CHD. Vesti iz GorBlie. Aprovizacijski odbor v Gorici je imel v sredo sejo pod predsedstvom deželnega glavarja dr. Faiduttija. Razpravljalo se je o vprašanju bodoče aprovizacije dežele. Odbor je sprejel s splošnim odobra- Madavne Bovary Spisal Gustav« Flavbui Roman. 10. Dobil ie lekarnarjevo pismo šele šest-intriJesetur po dogodku: Homais inu je pisal tako dvoumno in nejasno, da Roua-nel ni vedel, pri čem da je pravzaprav. Ta vest je učinkovala nanj, kakor da bi ga bil zadel mrtvoud. Nato je menil, da Ema ni mrtva. Toda utegnila je umreti... Oblekel si je svoj jopič, vzel je klobuk s stene, pritrdil si je ostroge in je oddirjal na konju. Muči! ga je strah, kar dihati ni nK'geL Mejpotimi je moral cek> stopiti s kopja; pred očmi se mu je delala tema, čul je vsakovrstne glasove in se je bal, da izgubi pamet. Ko se je zdanilo, je ugledal na nekem drevesu tri črne piščance, ki so spali. Qtresel se je. kajti smatral je to za usodno! znamenje. Obljubil je Devici Mariji tri sveče in božjo pot od kapelice v \assou-villu do pokopališča v Bertauxu, seveda po golih kolciih. V gostilni v Marommu je vzbudil ljudi, z rameni je podrl neka vrata in je dal konju ovsa, ki ga je namočil z jabolčni-kom. Nato je zopet zasedel žival in je od-Jirjal. da se je vse kadilo. Domišljal si je da bodo Emo na vsak način rešili. Zdravniki že najdejo sredstvo, to ie gotovo. Spomnil se je vseh čudežnih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali. Nato je zopet menil, da je gotovo že mrtva. Ali ni ležala sredi ceste vznak? Potegnil ie vajeti, in halucinacija je izginila. V Ouincampoixu je izpil tri čašice kave, da bi se ojunačil. Mogoče tudi, da je pisec pisma zgrešil naslov. Čutil je pismo v svojem žepu, toda ni se upal, prečitati ga še enkrat. Slednjič se je jel tolažiti s slutnjo, da ga je morda kdo potegnil, hoteč se nad njim maščevati. Ko bi bila mrtva, bi se moralo to po čem poznati. Toda ne! Nikjer ni videl nič nenavadnega. Nebo je bilo jasno, drevesa so se zibala v vetra; mimo je šla čreda ovac. Kmalu je zagledal oddaleč Jouville. I z pod bodel Je konja, da je bil ves krvav od njegovih ostrog. Ko se je zopet zavedel, se je jokaje In Karce mu je odvrnil z ihtečim glasom: :>Ničesar ne vem! Ničesar ne vem! To jc usoda!« Lekarnar je stopil med njiju. »Nič ne hasne, pripovedovati vse posameznosti. Sporočim že jaz gospodom vse. Ljudje prihajajo! Kvišku glave, gospodje, dostojanstvenost! Filozofsko mirnost!« Ubogi Karel se je hotel premagovati in je večkrat ponavljat: pDa... pogum! pogum!« sOotovo!« mu je pritrdil dobri starec »pogumen bom. Vse hočem prenesti, naj bo kakorkoli!« Zadoneli so zvonovi. Vse je bilo pripravljeno. Sprevod se je pomikal v cerkev. Karel m stari Ronault sta sedela skupno v klopi na koru in sta poslušala mrtvaške molitve. Župnik, oblečen v dragoceno oblačilo je pel z ostrim glasom in je daroval mašo zadušnico. Sklanjal se je pred tabernakljem, vzdigal roke m jih razprostirat proti oltarju. Lesti boudois |e korakal s svojo dolgo cerkovniško pa- Darovi. — Moški podružnici CMD. so darovali j pozborniki „Glasbene matice" K 1. Za čajev večer družini Gregorčič-Ferfolja 8 bu tiljk refoška, F. Dekleva 6 butiljk terana, Kravos 1 šatulja. Lonjerski Ciril-Metodovi podružnici so darovali sledeč«: g. Breščak, trgovec 5,K; g. Grebene 5 K, ga. Dobnik 1 K, A. C'o-kova 2 K, M. Cokova 2 K 50 v, K. Godina 1 K, Pečarjeva I K ; Viktor Batič na bral potom licit cije 5 K Srčna hvala vsem darovalcem! (Po pomoti zakasnelu). Odbor gospa „Za naše vojake na bojnem polju". Oaboru je doŠel od ura 'nikov delniške družbe Greiniti mesečni dar za marc v znesku 50 K v prid sirotam in vdovam padlih vojnikov. Ta znesek se je poslal vojnemu skrbnemu uradu na I'unaju. DneuniK „Edinost" u Trstu ie iv-dal in zaloiil naslednjo knjigo: 1. »VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K i.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal l. Sjergje-vič Tuigjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregcrin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BLSEDA O SLOVANSKEM OUKt-DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vili. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURK1CA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOViCA«. Povest ii ,8. stoletja. Napisal 1. E- Tomič Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.— 11. »VITEZ IZ RDEČE HiSE«. (Le Uie-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavcc. — Cena K 2.50. zgrudil v Bovaryjevo naročje: >Moja|lico po cerkvi. Krsta se ie nahaiala pred hči! Ema! MoJ otrok! Pove! mi vendar-. • evangeljskim pultom, med Štirimi vrsta- mi sveč. Karla se je naenkrat polotila želja, da bi vstal in da bi jih ugasnil. Nato se je šiloma skušal udajati po-božnosti; zazibati se je hotel v upanje na posmrtno življenje, kjer bi se zopet snidel z Emo. Predstavljal si je, da je odpotovala nekain daleč, že davno. Nato se jc zopet spomnil, da jo kmalu zakopljejo v zemljo, in iznova se ga je lotil brezmejen mračen in divji obup. Včasih se mu je zazdelo, da ne čuti ničesar več, in vendar se je smatral za velikega reveža. Po kamnitih ploščah se je čulo enakomerno udarjanje s palico, obito z železom. Prihajalo je od cerkvenega vhoda in je ponehalo spredaj v postranski ladji. Mož v debeli, rjavi suknji je trudoma pokleknil. Bil je Hipolit, konjski hlapec pri »Zlatem levu«, ki si je danes nadel boljšo umetno nogo. Nekdo izmed pevcev je pobiral po cerkvi denar. Trdo in glasno jc padel vsak »sou < na srebrn krožnik. »Požurite se vendar, to je že neznosno,« je vzkliknil Bovary in mu jezno vrgel pet frankov. Mož se je zahvalil z globokim poklonom. Peli so, poklekali in zopet vstajali — ali ne bo nikoli konca? Bovary se je spomnil, da sta nekoč on in Ema skupaj prisostvovala maši. Tam ob steni sta klečala eden poleg drugega. Oglasili so ^e zopet zvonovi. Z močnim ropotom so ljudje premikali stolice, pogrebci so zopet dvignili krsto, in sprevod se je jel pomikati iz cerkve. Justin je stal na pragu lekarne, da bi videl pogreb. Ko je zagledal sprevod, je naenkrat obledel in se je omahovaje vrnil v lekarno. Več ljudi je gledalo z oken. Karel je stopal takoj za krsto in se je držal ravno kakor sveča. Navidezno je krepko prenaša! udarec, ki ga je zadel in je pozdravljal nekatere izmed onih, ki so se bili postavili ob cesti ob vhodih v postranske poti ali pred hišnimi vrati. Krsto je nosilo šestero mož. Korakali so s počasnimi, majhnimi koraki in so že sopeli nekoliko. Duhovniki, pevci in strežniki so peli »De profundis«. Njihovi glasovi so odmevali po polju, tišje in glasneje, kakor valovi, ki prihajajo in zopet I izginjajo. Včasih, za kakim ovinkom, so ■ popolnoma utihnili, toda veliki srebrni , križ se je venomer lesketal med drevesi. ' (Dalje.) Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi