• zt 1931 ' —krni,—_ orn0
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1931.	Štev. 9.	Letnik LXXII. (Šol. leto 1931./32.)
Učiteljski Tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. V. C/. — sekcije sza Dravsko banovino v Ljubljani
I	„	__ „Ji _	»v	C 11A	^^E UredniSivo in uprava: Ljubljana, Frančiškanske ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo, izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
fBi friesecna priloga »M^iOSVGiiJL« = 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, ¿»uek posebe. Pošt. cek. roč. 11.197. Telefon 3111
Zakaj zahtevamo včlanjenje vsega učiteljstva v stanovski organizaciji?
Naši prosvetni domovi.
Žalostno je sicer, da moramo še danes med seboj razpravljati o tem vprašanju, ki je za veliko večino vsega jugoslovenskega učiteljstva že rešeno. A čas in razmere ne* izprosno zahtevata, da je telo celokupnega jugoslovenskega učiteljstva močno in zdra vo. Zakaj le tedaj zamore vršiti svojo vzvišeno nalogo narodu in državi v korist v teh zgodovinskih časih, če je vsak posameznik polnovreden in docela izpolni svoje mesto tako v šoli, kakor zunaj nje. Polnovrednih članov našega stanu pa ne m o = remo imenovati tistih naših to = varišev in tovarišic, ki stoje še danes izven vrst naše stanovske organizacije. Ti so suhe veje na dre* vesu stanu, ki kvarijo njegovo obliko in le* poto Da še več: zajedavci so, ki se hranijo iz njegovih korenin in z njegovim sokom. S tem ga pa slabijo in mu jemljejo moč, da ne pride do tiste veljave in pomena, kakor bi bilo ne samo dobro, ampak tudi narav* nost potrebno pri izvrševanju nalog, katere terjata čas in razmere danes od našega stanu.
Pa da vidimo: na nekaterih primerih
Narod obstoja iz različnih stanov, ki vršijo sicer svojo nalogo vsak v svojem de* lokrogu, a tako, da ostane njihovo delo v skladu z vsemi stanovi, torej z narodom, oziroma z državo. Tako je stanovska zaved« nost predpogoj narodne in državne zaved* nosti. Kdor nima zavesti za skup* nost v stanu, da bi bil včlanjen v svoji stanovski organizaciji, ta tudi ne more imeti zavesti za skupnost v narodu in državi. Če je pa sam nima, kako jo more dati drugim.
Pa dalje.
Za obstoj naroda, države in sploh člo* veške družbe je neobhodno potrebna disci« plina, da se posamezniki s svojimi željami in zahtevami podredijo večini, skupnosti. Ako bi tega ne bilo, mora razpasti družina, narod in država; razpasti mora sploh člove« ška družba. Zdaj pa naj zahtevam tako disciplino in podreditev lastne osebe in last* nih koristi od drugih, če je še sam nimam in sam dan na dan grešim v tem pogledu. Ironija je, če hočem nastopati v tem oziru še kot učitelj in vzs g o j i t e 1 j mladine in naroda. Kako bom dajal to, česar sam nimam ter sem iz gole n e d i s c i p 1 i n i r a n o s sti in stanovske nezavednosti zapustil stanovsko organizaci* jo ali pa še sploh nisem stopil v njo!
Bolj kakor kdajkoli je v sedanjih nestrpnih časih in razmerah potrebna uvidevnost in strpljivost med posamezniki, med ,različnimi sloji, narodi in državami. Tudi v tem smislu mora pravi učitelj vplivati ne samo na mladino, ampak tudi na odrastle, na svojo okolico. Kakšen pa bo ta vpliv pri tistih pripadnikih našega stanu, ki so zapustili naše stanovske vrste iz same ne-strpljivosti. osebne užaljenosti in nekake kaprice, si lahko mislimo.
Ali niso torej taki učitelji in učiteljice, ki stoje izven vrst skupne stanovsike o r g a( ri i z a c i j e, suhe veje na drevesu našega sta* nu, ker ne morejo vršiti niti t e = meljnih funkcij, katere jim nas laga njihov poklic?
So pa še drugi, nič manj važni vzroki zaradi katerih motamo zahtevati, da je vse učiteljstvo včlanjeno v skupni stanovski organizaciji.
Nobena stanovska organizacija se nam« reč toliko ne peča in toliko ne razpravlja o poklicnih nalogah svojega članstva, kakor ravno učiteljska. Zato tudi ne smemo in tu« di ne moremo vzporejati organizacije svo^ jega stanu z drugimi stanovskimi organiza* cijami, ki so imele in imajo še danes predvsem nalogo boriti se za svoje pravne in materij alne dobrine. .Učitelj uči druge. To je njegov poklic. Da pa more ta svoj vzvišen P°£lic res vršiti prav in kolikor mogoče dobro se mora tudi sam učiti vsaj to* liko časa, dokler ga izvršuje. Učitelj je pa obenem tudi vzgojitelj mladine in naroda. In njegova naloga kot vzgojitelja mladine in naroda je še težja in odgovornejša, kot ona učitelja. Tudi za ta del vršitve svojega poklica se mora ves čas pripravljati in iz* Popolnjevati.
To dvojno neobhodno potrebo našega stanu, da se namreč sami vedno in vedno Poglabljamo v pedagoška in vzgojna vpra« šanja ter o njih razpravljamo na svojih skupnih zborovanjih in se na ta način sami učimo in vzgajamo potom organizacije, j e
uvidela tudi naša prosvetna uprava. Zato nam je tudi dovolila izjemo, katere nima nobena druga stanovska Jorgani^acija, da lahko zborujemo večkrat, in sicer ob službenem času. Saj se je zavedala, da na ta način pospešuje naše po* klicno delo in šoli s tem le koristi.
Kdor pa ni član organizacije, se seveda ne more udeleževati zborovanj ter se tudi ne more tako poglobiti v razne sodobne pedagoške in vzgojne probleme. Zaradi tega tudi nikoli ne more vršiti svoje naloge bos disi v šoli ali zunaj nje tako popolno, kakor bi jo sicer, če bi se pri zborovanjih seznanil z raznimi aktualnimi vprašanji, ki so v ne« posredni zvezi z njegovim poklicem. Izgovori, da se bavi s temi vprašanji sam potom štu* dija, so v devetdesetdevetih slučajih od sto prazni in ničevi ter res le izgovori. Zakaj vsi prav dobro vemo, kako je v tem oziru. Živa beseda vpliva vse drugače nego mrtva črka. V debatah, kjer se krešejo razne mi« sli, se nazori čistijo, načela izkristalizirajo. Poleg vsega tega abstraktnega dela se obravnavajo pri skupnih zborovanjih še razna druga praktična vprašanja često iz lastnih izkušenj v področju vzgoje in pouka. In do takih izkustev more priti le organiziran učitelj in učiteljica potom zborovanj razmeroma v kratkem času mesto šele po dolgem tava« nju in blodnjah.
Naravno in samo ob sebi umevno je, da neorganizirano učiteljstvo mora zaosta« jati v svojem poklicnem delu in stanovski zavesti, ne doseza tiste višine, kakor bi jo potom stanovske organizacije in s pomočjo vseh njenih naprav lahko doseglo. Nekate« rim se bode zdela morda to nekoliko pretrda ugotovitev, a zaradi tega ni nič manj resnična.
Pa poglejmo!
Z našo stanovsko organizacijo je spoje« no obvezno prejemanje stanovskih in- peda« goških listov. V teh listih se obravnavajo liki večini le šolsko-upravna in pedagoška vprašanja, o katerih moramo biti poučeni, če hočemo biti »na tekočem«, kakor pravimo. Kdor ni organiziran, ta tudi teh listov ne prejema. Ker jih ne prejema, jih seveda tudi ne čita, še manj študira — razen morda silno redkih izjem. To je dovolj jasno razvidno tudi iz dejstva, da so redki oni učitelji in učiteljice, ki stoje izven vrst naše stanovske organizacije, a so kljub te« mu naročeni na naše stanovske in pedagoške liste. Če niso na domače, so še manj na tuje. In v takih razmerah morajo zaostajati v na« predku za drugimi in bi bilo na vsezadnje le stvar pravičnosti, če bi zaostali tudi pri
—	plači, ki je, kakor je sicer skromna, niti ne zaslužijo v polni meri. Zakaj, če ne dam mladini in narodu tega, kar bi lahko dal in to po svoji lastni krivdi, potem nisem izpol« nil svoje dolžnosti v polni meri in tudi ne morem zahtevati istega priznanja
To je torej le nekaj dokazov, da je neorganizirano učiteljstvo suha veja na zelea nem drevesu našega stanu. Navedel bi jih a lahko še več. Prihodnjič pa bom podprl še trditev, da so taki netovariši in netova« rišice obenem tudi parasiti na živem telesu našega stanu. Vsak zdrav organizem sam čisti in naposled tudi izčisti svoje rane. Če tega ne stori, potem prej ali slej ranam podleže. Tak je zakon narave. In tudi učiš teljstvo mora to rakrano odpraviti, ozdra* viti na ta ali oni način, da mu ne bo kazila lica, da ga ne bo ovirala na njegovem pohodu do zmage. To se mora zgoditi na ta ali oni način. Dovolj dolgo' smo apelirali na uvidevnost in moledovali, a bilo je vse zaman. Mislili so, da gre nam za parado, če imamo večje število organizirancev in pa za
—	pare. A nam je šlo ingre tudi danes za stanovsko vzgojo učitelj« stva,, da zamore v teh resnih čas sih združeno in homogeno z a s t a* viti vse svoje sile v službo naroda in države. Zato ni potreba več sol« zavih apelov na tovarištvo, iz katerega so se neorganiziranci sami izločili s svojim iz« stopom iz organizacije, ali pa s svojim ne« vstopom v njo. Resnici je potreba pogledati naravnost v oči in stvar imenovati pri nje« nem pravem imenu. Danes je naša stanovska organizacija vsled svoje reorganizacije taka, da niti eden argument ne drži, katere navajajo ti stanovski divjaki in divjakinje. Pa naj bo teh argumentov in pomislekov makari zvrhan koš. Vsi so ničevi. Kdor ne stoji v vrstah svoje stanovske organizacije, ta ni cel učitelj in vzgojitelj. In če tega ne more ali pa ne mara, je za stan in narod mnogo bolje, da zapusti ta poklic in se posveti drugemu, ki bo manj terjal od njega.
—ski.
(Jutro)
Narodna šola v Preski (Medvode).
Dne 13. septembra t. 1. je bilo slovesno otvorjeno novozgrajeno šolsko poslopje v Preski pri Medvodah. Šola stoji na vzvišeni, prostorni terasi poleg vasi in naravnost do« minira nad Savsko "in Sorško dolino. Od« maknjena je od prometnih cest, železnice in tovarn, tako da je ne doseza ne prah in ne dim. Iz šole je krasen razgled preko prijazne doline na zasnežene Karavanke in Kamniške planine, na jugu pa se vzdigujejo z gozdi zaraščena pobočja Polhograjskih Dolomitov.
Stavba ima šolski in stanovanjski trakt, v katerega vodi poseben vhod z malo ve« rando. V poslopju je v prizemlju šolska delavnica, gospodinjska šola s prostorno kuhinjo, učilnico in shrambo. V gospodinjski šoli je tudi krušna peč. Dalje je tu manjše stanovanje za šolskega slugo, stra« nišča, kopalnica, pralnica, drvarnice za šolo, upravitelja in učiteljstvo ter klet.
V	visokem pritličju so v šolskem traktu tri prostorne učilnice, soba za učila ter upraviteljeva pisarna, ločena, higienska stranišča na izplakovanje V stanovanjskem traktu je upraviteljevo stanovanje s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami.
V	prvem nadstropju so istotako 3 šol« ske sobe, zbornica in stranišča, v levem traktu pa stanovanjske sobe za učiteljstvo
s kuhinjo in pritiklinami. 'Tudi šolsko pod* strešje je popolnoma ločeno od stanovanj« skega. Vsakdo občuduje smotreno razvrstitev prostorov, kolavdacijska komisija je označila stavbo kot vzorno šolo.
Vrt je ograjen z ličnimi betonskimi stebrički in žično mrežo. Urejen je nadvse praktično po načrtu nadzornika za šolske vrtove tov. A. Skulja. Pred stanovanjskim delom bo majhen park s pritličnim drevjem in vrtnicami, na vzhodni strani je zelo prostorno igrišče in telovadišče, na južni pa šadni vrt s čebelnjakom in zelenjadni vrt Z drevesnico, toplo gredo, kompostno jamo in vodovodom, s katerim je tudi celo po« slopje oskrbljeno. V šolo je napeljana tudi električna razsvetljava.
Na šoli je napis: »Jugosloven bodi vedno zaveden, da domovine sin bodeš vreden!«
Stavba je proračunana na 1,124.000 Din. Občina šteje 2855 prebivalcev. Šolo obiskuje 234 otrok. Prebivalstvo skoro ne bo občutilo preobremenitve, ker prispevajo največ to« varne Upravitelj šole, na katerem je slonelo vse delo za novo stavbo, je tov. Alojzij Kržišnik.
Vsa hvala in priznanje zavednemu in požrtvovalnemu občinskemu in krajevnemu sreskemu odboru, ki se nista strašila žrtev za novi prosvetni hram.
Praktični tečaj za učiteljice na gospodinjsko . nadaljevalnih šolah na Mali Loki.
Banovina ima na Mali Loki na Dolenjskem posestvo, ki je urejeno za gospodinj« sko, lahko bi rekli tudi gospodarsko šolo za kmetska dekleta. Tu se uče vsega, kar mora vedeti iz gospodinjstva in gospodarstva na« predna kmetska gospodinja.
Ves teoretičen pouk ko praksa sta prikrojena tako, da ustrezata resničnim potre« bam kmetskega človeka, ne da bi se dekleta razvajala in odtujevala kmetskemu domu, temveč vedno in ob vsaki priliki jim poka-žeta, da je ravno kmet temelj naše države.
Na tako urejenem kmetijskem gospo« darstvu je najpripravnejši kraj za uvedbo učiteljic gospodinj sko«nadaljevalnih šol v njih bodoče delo.	^
Vodstvo tečaja je bilo poverjeno tovari-šici Mariji Pleškovi iz Vrhnike, ki je ponov« no dokazala, da je strokovnjakinja na polju gospodinj sko«nadalj evalnih šol ter udeleženkam najboljša tovarišica.
Kuhanje je poučevala tov. Greta Praš« nikarjeva, učiteljica na gospodinjski šoli v Mladiki. S svojo mirnostjo in razsodnostjo nam je bila najboljši vzor, kako naj se obra« ča voditeljica gospodinjsko-nadaljevalne šole ob štedilniku, kjer je delo najbolj naporno.
Gospodarstvo in duhovno vodstvo gospodinjske šole na Mali Loki je poverjeno cenj. sestram, ki so nam nudile vedno vse* stransko oporo in pomoč.
Udeleženke tečaja so se pri delu me* njaje delile na tri skupine, in sicer: kuhinj« sko, hišno in zunanjo.
Kuhinjska skupina je skrbela za celodnevno prehrano od zajtrka do večerje. Ku« hala je sicer preprosto, a vendar zelo okusno, upoštevajoč vedno načelo, da mora biti hrana za kmetskega, torej delovnega člove« ka, izdatna in redilna ter cenena, predvsem iz tega, kar nudi kmetsko gospodarstvo. Torte in slična potrata se je popolnoma iz« ločila, ker le tisto dekle, ki se je naučilo iz domačih pridelkov kuhati tako, da bo dru« žina zadovoljna in zdrava, je doseglo to, kar je smoter kuharskega pouka gospodinj-sko-nadaljevalnih šol.
Hišna skupina je opravljala vsa hišna dela in šivala.
Pod hišnimi deli razumemo pospravljanje Si ovanjskih prostorov, pranje in pra* vilno v c znanje z obleko in perilom od hodne rjuhe do finega svilenega robca; čiščenje ma«
dežev s tkanin in različnih kovin, barvanje oblek, snaženje pohištva itd.
Pri šivanju smo pokrpale še tako raztrgano perilo in pridobile od tovarišice vodi« teljice, ki je poučevala to skupino, mnogo praktičnih nasvetov glede šivanja in ročnih del.
Zunanji oddelek je bil zaposlen z vrtnarstvom in praktičnim mlekarstvom.
Pri vrtnarstvu so se vrstila vsa dela na vrtu od lopatenja do sejanja, pletve in zali« vanja.
Seznanile smo se praktično s pravilno molžo, ravnanjem z mlekom po molži ter izdelavo različnih mlečnih izdelkov: smeta« ne, masla, liptavskega in trapistovskega sira.
Vrtnarstvo je poučevala čast. sestra prednica, mlekarstvo pa čast. sestra vodi« teljica.
Vse tri skupine so pod vodstvom tov. Pleškove konservirale' sadje in zelenjavo ter izdelovale iz sadja brezalkoholne pijače.
Skupna za vse tri oddelke so bila tudi vsa predavanja, in sicer:
Tov. Pleškova je predavala: gospodinjstvo in živiloznanstvo;
tov. Prašnikarjeva teorijo kuhe in ser-viranje.
S temeljnimi pojmi sadjarstva, kletarstva ter bakteriologije nas je seznanil stro« kovni učitelj tov. Flego z Grma.
G. ing. Absec, tudi z Grma, nas je uve« del v 3 važne panoge kmetskega gospodarstva, in sicer: v mlekarstvo, kolikor nismo predelale snovi praktično; v živinorejo in perutninarstvo. Vadile smo praktično tudi kapunjenje.
G. dr. Mis iz Ljubljane nam je v svo« jem predavanju »Higiena duše« podal marsi-kako zlato misel posebno za nas učiteljice po samotnih vaseh. Vsak kraj, vsako deio, vsakojake prilike nudijo človeku veselje in lepoto, če jih pravilno presoja in ceni in ne izgublja svoje energije v lastnih, mnogokrat nepotrebnih duševnih konfliktih.
Referent g. šolski svetnik Josip Krošl je obrazložil pravilnik in administracijo go« spodinjsko=nadal j evalnih šol.
Vršila se je ekskurzija na Grm, kjer so nam gg. ravnatelj ing. Kotlovšek, ing. Absec ter strokovni učitelj Flego razkazovali vso obširno in vzorno urejeno ekonomijo.
Tečaj se je vršil od 17. avgusta do 15. septembra. Udeleževalo se ga je 20 učiteljic, in sicer: Ažmanova Marija iz Stogovcev,
Udeleženke tečaja.
Burdianova Karla iz Šmarja pri Jelšah, Gru* belnikova Marija iz Črensovcev, Grum-Sku-ljeva Andreja iz Gabrka nad Škofjo Loko, Hrastova 'Ivanka iz Makol pri Poljčanah, Je-lenčeva Božena iz Boh. Srednje vasi, Kala* nova Anica iz Št. Vida pri Planini, Kosijeva' Sonja iz Tišine, Kraljeva Marija iz Vurberga pri Ptuju, Molanova Marija iz Pobrežja pri Mariboru, Plečnikova Angela iz Čentibe, Petelinova Jožica iz Sv. Barbare pri Mari* boru, Pulkova Danica iz Gorice, Rečnikova Ivanka iz Zgornje Sv. Kungote, Schottova Vida iz Bevk, Schubertova Štefka iz Ihana, Štokljeva Tončka iz Kuzme, Tavčarjeva Angela iz Javorniških Rovt, Udovičeva Francka
Samo šestvrstna notica v »Vestniku ustredni. spolku jednot učiteljskych na Mo-rave« je opozorila češkoslovačko učiteljstvo v svoji letošnji 32 številki, da bo »Exikurs* ni odbor USJU« podvzel v primeru zadost* nih prijav naslednje počitniške ture: Pariz* Švica (2000 Kč), Pariz-Bretanija*Pireneji=Špa-nija=Francoska revijera-Benetke (2590 Kč) — na Jadran in v J u g o s 1 a v i j o (1950 Kč> ter do »Orlickych hor« (350 Kč).
Nič več, kot šestvrstna notica! In ko so prišle počitnice, pa so se razleteli naši severni tovariši ne samo na pravkar navede* ne ture. Prišlo je toliko priglasov, da so se morale zasnovane ekskurzije podvojiti ter izbrati še nove smeri.
Družba USJU, ki je zapustila svojo do* mačijo dne 4. julija t L, se je napotila za 21 dni v našo državo. Predvsem jih je privabil naš Jadran, kjer so se pražili na na* šem južnem solncu in so se naužili lepot našega morja, iki jih kar niso mogli prehva* liti.. Za jako lepim dnevom pa so obiskali vse večje kraje ob obali— seveda so odšli iz Kotora tudi na Cetinje — ob povratku pa iz Zagreba preko Ljubljane ter' so se ustavili tudi za poldrugi dan v Sloveniji, na Bledu pa so se poslovili od naše države. Podrobneje o njihovem posetu v Učiteljski tiskarni, v prostorih naše organizacije JUU, o sestanku s slovenskimi tovariši, zlasti pa
LISTEK
EMIL ADAMIČ:
Mladini ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika.
Mislim, da mi ne bo nihče očital greha, ako se zavzamem sam, kot avtor, za lastno, v naslovu imenovano mladinsko zbirko, ki sem jo posvetil spominu velikega, nesmrtne* ga slovenskega moža. '
Levstika je v okviru mladinskih pesmi dosegel s »Cicibanom« edini Zupančič. Levstikove »Otročje igre v pesencah« in vse druge mladinske pesmi so biseri, kakršnih je tudi v svetovni literaturi najti le malo. Nekatere teh pesmi bi našle celo v Modestu Musorgskem navdušenega komponista, ker prav nič ne zaostajajo za teksti njegovega slavnega »Otroškega kota«. Z velikim vese* ljem sem ustregel prošnji profesorja in skla* datelja Jos. Pavčiča, ki me je v imenu gosp. ministra Puclja in odbora za proslavo 100* letnice rojstva Fr. Levstika naprosil, da naj komponiram na najlažji in najpriprostejši način nekaj mladinskih tekstov velikega pesnika, ker bi jih rad pel otroški zbor ve* likolaške šole ob priliki odkritja Levstikovega spomenika. Iz bogatega gradiva sem izbral nekoliko bistremu otroškemu razumevanju primernih tekstov ter jih za eno- ali dvoglasni šolski pevski zbor komponiral tako, da bi ne delale niti učitelju niti malim pevčkom kdove kakšnih težav. Mislil sem zlasti na nižjo in srednjo stopnjo povpreč* nega šolskega pevskega znanja Pozneje sem zbirki dodal še nekaj pesmic s širšim glasovnim obsegom, ki pa nikjer ne presega meja najvišjih ali najnižjih otroških glasov Pripisal sem vsaki skladbici tudi klavir, oziroma harmonij, saj je dandanes glasbeno znanje naših učiteljev že tako visoko, da se
iz Krope in Zupanova Marija iz Rakitne.
V tečaj je bila sprejeta tudi poštna uradnica gospa Žanka Globokar*Gradova iz Grahovega.
Ob zaključku so se vršili izpiti, katerim sta prisostvovala v imenu banske uprave banski nadzornik g Rape in referent za gospodinjsko in kmetsko nadaljevalno šolstvo g. šolski svetnik Josip Krošl.
Vsaka izmed udeleženk je pridobila to* liko praktičnega in teoretičnega znanja ter se obenem seznanila s sistemom in namenom gospodinjsko*nadaljevalnih šol, da bo kot voditeljica na istih lahko dosegla uspehe.
And.
o lepem, številnem in iskrenem dočeku na ljubljanski postaji pa smo v »Učiteljskem Tovarišu« poročali že tistikrat. Dragim brat* skim gostom je bila prav posebno všeč pozornost naše organizacije, ki je poklonila vsakemu lep spominek, trije tovariši pa so jih spremili v imenu JUU na Bled in na Je* senice, koder so se poslovili od podjetnih 60 izletnikov.
Vodstvo izleta USJU sta imela v rokah tov predsednik Roupec Ant. ter tajnik tov. Mlejnek Josef, ki sta že preizkušena voditelja sličnih ekskurzij. Posebno tov. Mlejnek je povedel že večkrat svoje tovariše v Jugoslavijo; avgusta pa je vodil drugo učitelj* sko skupino v Anglijo; — iz Londona je poslal na razglednici pozdrave vsem ljubljan* skim znancem.
Ali ni to za nas silno zanimivo in vabljivo, kako hite naši češkoslovaški tovariši ob času počitnic ven v svet, da si širijo svoje znanje, da spoznavajo življenje izven domače ograje
Za podjetni ekskurzni odbor USJU naj govore letošnje počitniške »marš*rute«. Vse seveda z Wilsonovega kolodvora v Pragi: 1. Tunis*Alžir. 2. Egipt*Palestina. 3. Nord-kap*Helsingsfors. 4. Pariz-London — (270 oseb v dveh skupinah!). 5. Švica. 6. Pariz-Korsika (2 skupini) 7. V Jugoslavijo (za 14 dni) 8. Grško*Turčija. 9. Pariz (9 skupin na
jih prav gotovo najde na vsaki šoli po več, ki vsaj za silo ob prilikah proslave Levstika ali drugih pevskih nastopih zamorejo podpreti otroško petje z instrumentom, lin tudi ta se izlahka najde skoro povsodi. Iz lastne dolgoletne izkušnje vem, da otroci nepri* merno rajše, čistejše in toplejše pojo, ako njihovo petje poglablja in olepšuje harmonična instrumentalna podlaga. In tudi ta je v moji zbirki taka, da se je bo s pridom lahko lotil tudi manj vajen ljubitelj klavirja ali harmonija. — Za lažje izvajanje in razu* mevanje v zbirki se nahajajočih posameznih pesmic podajam nekoliko pripomb.
1.	Psiček laja: hov, hov, hov!
Lahka, preprosta pesmica, ki se giblje od malega »h« do dvočrtnega »d«. Mali »h« je dostopen vsem malim pevcem, trije dvo* črtni »d« na koncu pa se lahko pojo oktavo nižje. Ako bi bila pa vendarle pesmica pre* nizka, zamoreš jo izlahka transponirati v primerno lego. Peti se mora živo, veselo, lahno, stakatirano in vedno vsaj tri ali štiri kitice brez presledka.
2.	O počitnicah.
Pesmica je sicer v % taktu, a peti jo je treba na dva udara, torej po tri osminke skupaj na en udar. S tem postane živahna in radostna Peti se mora glasno; decimni intervali (d—f) so melodični, zato kaj lah* ko izvedljivi. Tudi te pesmi poj vedno po več kitic brez presledka.
3.	Ležaj, ninaj, tut ujnač!
Pesmica se prilega zlasti dekliškim glasovom. Treba jo je peti mirno, polglasno, brez vsake sentimentalnosti, srednji del hitrejše, šaljivo. Poje se prav lahko tudi enoglasno ali kot samospev.
4.	Mačka, miš in miška.
Ta, nekoliko dramatični glasbeni prizor* ček, se lahko poje s tremi malimi solisti (mačka — modra mamica, miška — mala, neubogljiva neumnica, mačka — hinavska razbojnica) v primernih kostumih s končnim
kolonialno razstavo). To je samo en del njihovih izletov, poleg onih, že uvodoma navedenih.
Zanimivo je, kar mi je povedal tov. Mlejnek. USJU se pripravlja že za novo iz* letniško sezono: stopili so že v zvezo z rus* kimi oblastmi, ki jih vabijo na obisk na sov* jetske meje. Učvrstili so za prihodnje leto med drugim tudi naslednjo pot: Praga*Kra* kov*Premisl*Kijev - Moskva-Saratov-Astrahan* Kaspiško morje*Tiflis-Jalta*Odesa-Bukarešta* Praga. Vsa dolga pot velja z oskrbnino in vožnjo 150 dolarjev.
In to je samo ena smer iz pestrega spo* reda za prihodnje počitnice ...
Tistega potem se še tudi vsi spominjamo: obiska angleških učiteljev in učiteljic pod vodstvom mlade ravnateljice Boutcher-jeve in tov. Edvvardsa. Želja, da poromajo v svet, jim je potisnila v roke popotno palico, ki so jo usmerili semkaj v naše kraje, kjer so prebili v zadovoljstvu več tednov. Kar zmorejo v velikem tovariši iz bogate dežele funbšterlingov, bi ne bilo nemogoče v manjšem izvesti v dinarski valuti.
Ali menite, da ne?
Čemu sem vse to navedel? Zgolj zaradi spominov pač ne! Rad bi pa vzbudil med našimi tovarišicami in tovariši veselje do popotovanja Res: veselje! Pa vem, da sem zelo, zelo pozen. Veselja do popotovanja pač ni treba več vzbujati. Te vesele, bohem-sike — »ciganske« krvi, ki nam kar zaigra od veselja, kadar si naložimo nahrbtnik in vzamemo popotni les v roke; — ali pa se upremo v pedale kolesa z balanco tja nekam v neznani svet... ali pa... no, pa saj za sredstva, "ki nas bodo povedla v svet, ne bomo v zadregi — imamo pač vsi več kot dovolj.
Prav gotovo sem prepričan, da je tudi med nami dovolj navdušenih Ahasverjev, ki se jim hoče na pot.
Da že nismo šli, je krivda pač v tem, ker še nimamo ekskurzijskega odseka.
Pa smo zdaj tudi v tem pogledu za ko* rak dalje. Tako predsednik sekcije tovariš Dimnik kakor tudi ostali odbor je uvidel potrebo osnovanja ekskurzijskega odseka. V zadnji seji je bil sprejet naš predlog za ustanovitev EO v okviru JUU. Razen pri* voljenja od glavnega odbora pa nimamo še ničesar. Prepričan sem, da bomo našli tudi dovoljno število podjetnih tovarišic in tovarišev, ki bi bili voljni sodelovati pri organiziranju novega odseka. Le to naj povem še danes, da sem že govoril o EO z nekate* rimi ljubljanskimi in tudi podeželskimi tovariši Vsi so bili s predlogom zelo zado* voljni. Le v okrepitev nam bo, ako se bo krog naših prijateljev razširil. Vsakdo nam je dobrodošel, vsaka zdrava misel nam bo v oporo, vsak pameten nasvet bomo z vese* ljem sprejeli.
Podrobnega programa ne bom razvijal danes. To vse kasneje! Zgolj tehnične uredbe, organizacijski aparat i. dr. (pravilnike) bomo prikrojili po USJU. Zakaj ne bi po* vzeli dobre stvari tovarišev iz ČSR. Vse drugo pa nam bo prinesla — praksa.
Kdor želi sodelovati (kot vodnik posameznih ekskurzij, kot tolmač za inozemstvo itd.) ga prosimo za prijavo. Če ima že kaj zasnovanega načrta, predloge... naj sporoči
Naj oživi in naj procvita EO, najmlajši v JUU!
celim pevskim zborčkom, vse to bi bilo se* veda še efektnejše na odru, n. pr. celo kot mimični otroški ples s spremljevanjem zbora Tempi posameznih figuric odtehtani, vendar v živahni skupni igri.
5.	Pod zelenim oknom.
Ljubezniva pesmica se zamore seveda peti tudi enoglasno Primitivni klavir mora biti vseskozi diskreten in giadko tekoč.
6.	Vrabec in konj.
Kakor »Mačka, miš in miška«, tako se zamore tudi ta igrica vprizoriti z dvema malima solistoma in končnim zborom na odru. Pianist naj pazi na izrazita glasbena motivčka vrabca in konja.
7.	Ura in 8. Grešnikova molitev sta pesmi resnega značaja. Prva se more peti kajpada tudi v enoglasnem zboru tehtno, ne hibno in najrajše vse štiri kitice. »Grešnikova molitev« zamore biti religiozen samospev tudi za odrastle pevce (bariton ali alt) in ga morejo peti tudi v cerkvi.
Najugodnejše se prezentira vseh osme* ro pesmi skupaj ob priliki šolske Levstikove proslave, lahko se pa pojo seveda tudi po-samne doma, v šoli ali kjerkoli.
Zdi se mi, da se šolsko petje naše mia* dine preveč giblje le v okviru sicer lepe in najvestnejše gojitve potrebne narodne pes* mi, vendar edinole narodne pesmi prepe* vati vedno ne kaže. Pouk petja mora dose* zati višje in čim najbolj sodobne cilje. Naprednim učiteljem petja in po novih pesmih hrepenečim mladim pevcem bo pričujoča zbirka dobro došla.	—č.
Franjo Lovšin.
»V življenje trnja, a cvetje na grob, pač bilo bi bolj narobe sadite nam Ta je v življenje cvetic — a trnje shranite za grobe.« —
Kam uhajajo spomini? — Kje ste mla* dosti dnevi? — Kje ste vzorni mladeniči?
Sploine vesti.
—	Za omiljenje določb nove uredbe o
določevanju vrednosti stanovanj državnih uslužbencev, je zastopstvo JUU, sekcija Ljubljana podvzela na pristojnih mestih po* trebne korake. Zaznali smo, da so se mero* dajni činitelji v Ljubljani prav iskreno zavzeli za učiteljstvo.
—	Učiteljsko zadružništvo. L^čiteljstvo ima in vzdržuje nekaj stanovsko*gospodar-skih podjetij, ustanov in društev, ki dobro uspevajo, koristijo vsestransko njih članom in so učiteljstvu v ponos. Učiteljska tiskarna v Ljubljani oskrbuje ves stanovski tisk, pre* skrbuje pa tudi drugim stanovom in društvom potrebne tiskovine, knjige itd. Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani je pomagala v stiski in zadregi že marsikakemu učitelju s posojilom na nizke obresti in z ugodnimi pogoji za vračilo. Uči* teljska domova v Ljubljani in ¿Mariboru pridno zbirata kapital za varna zavetišča v Ljubljani in Mariboru, potrebna učiteljskim otrokom pri nadaljnji izobrazbi. Gospodar* ska poslovalnica v Mariboru je dobro začela svoj posel izkazovala bo pa še lepše uspehe, ko se je bodo oklenili v večji meri učiteljice), kot člani in zahtevali njenega posredovanja pri naročilih. »(Zadružni vestnik« štev. 8./DI.).
—	Zadružni tečaj za učitelje. Jugoslo* vensko učiteljsko udruženje je priredilo dru* gi zadružni tečaj za učitelje, ki je trajal od 3. do 14. avgusta t. 1. Tečaj se je vršil v Ljubljani na učiteljišču in ga je posečalo 40 učiteljev Poučevali so: naš ravnatelj Trček o osnovnih pojmih socialne ekonomije, o zadružni ideologiji, zgodovini in pionirjih, o zadružnem pravu in o ustroju ter delovanju zadrug; naš tajnik Smodiš o teoriji knjigo* vodstva, o praktičnem knjigovodstvu kre* ditnih zadrug in o bilanciranju; šolski nad zornik Grum o dvostavnem knjigovodstvu v gospodarskih zadrugah; naš revizor Rožet o kmetijskem blagoznanstvu. Na koncu so vsi obiskovalci položili skušnjo in prejeli spričevala, ki jih je predpisala prosvetna upra* va. — Vsi učitelji so vneto sledili pouku in s prav dobrimi uspehi položili izpit. Upaino, da ga bodo položili v praktičnem zadružnem delu s še boljšim uspehom v korist naroda in čast sebi. (»Zadružni vestnik« št. 8./II.).
—	Novi razredi za nezadostno razvite otroke. Z odlokom prosvetnega ministra so dovoljeni v Dravski banovini pomožni razredi za nezadostno razvite in pohabljene otroke, in sicer: v Kočevju v Zavodu za slepe, razred za slepe; na osnovni šoli v Trbovljah, na osnovni šoli na Jesenicah, na osnovni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano, na osnovni šoli na Viču in na osnovni šoli pri Devici Mariji v Polju se otvori povsod po en pomožen razred, pomožna šola v Mari* boru dobi še en razred.
Potrebščine za
šolska ročna dela
Za g. učiteljice 10% popust.
L. Putan - Celle
— Kdo hrast med šibkimi učiteljiščniki? — Med cvetjem, v žaru luči leži mož resnih potez, nadučitelj Franjo Lovšin. V življenju mu ni bilo mar šal, mrzil je družabne razposajenosti, delo mu je bila zabava, bil je čist v srcu, v besedah odkritosrčen, v delih plemenit, bil je mož, ki mu je bila popolnitev edini vzor, pravi »Virtus romana«.
Učiteljiščnik je postal po težki življenj* ski preizkušnji, v preporodni dobi, ko si je utrla pot prvič slovenščina za matematiko, geometrijo in prirodopis, zato ni bilo v raz* redu nobenega Nemca več.
On edini, po letih starejši, po življenja skušnji modrejši, je prav pojmil to pridobi» tev. Resnost njegova, ustaljeno narodno prepričanje in nekoliko tudi njegova orjaška postava in silna moč, so oplojevale součen» ce. Prešernežem je prožil uravnovešeno roko na ramo s pozivom: »vpogni jo!« Ni ga bilo, da bi mu uklonil roko v komolcu.
Ves prežet narodnega duha je dosegel, da smo si osvojili vse himne: Slovan, U boji Naprej. Sabljica. Od Urala Slava Slovencev. Morje in ž njimi nastopali. Na zavodu smo imeli radi teh nastopov češče sitnosti z direktorjem »Wiegesagt«. Mirovali nismo. V IV. letniku smo nastopili kar resolutno. Uprli smo se, da ne pojemo ob nedeljah pri šolarski maši v cerkvi sv. Jakoba več »uni* sono« nemških mašnih pesmi, marveč sloven* ske čveteroglasne pesmi. Zmagali smo. Pro« fesor Anton Nedved je na tihem simpatizi-ral z nami ter takrat skomponiral nekaj novih mašnih, Marijinih in obhajilnih moških zborov, dve hranim še v manuskriptu. Prikrita ta potuha profesorja, ga je v nas moč« no vzljubila.
Po maturi je bil on prvi izmed maturan* tov nastavljen v Št. Vidu nad Ljubljano. Ata Žirovnik, slikar Kraljic, Blaža Potočnika Čitalnica, so utisnile v nadebudnega učitelja trajni in svojevrstni pečat. To okolje mu je pokazalo pot, kako ustvarjati boljšo bodoč-
JOŽE ŽUPANČIČ, Litija:
Ahasverji na okup!
Ustanovimo si ekskurzijski odbor!
Učiteljska tiskarna priporoča nOVe zvezke vsem osnovnim in viš. narodnim šolam.
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko* misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči:
1 Lepopisnice z napisanimi vzorci.
(Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.)
4.	Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovi* tek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo na« prošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvezs kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podro* ben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo= jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Pogosto je potrebna v fotografiji poleg
Voigtlander kamere
tudi duhaprisotnost.
Zahtevajte pravkar izišli brezplačni f o to cen i k.
Drogerija Gregorič - Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5
—	Prispevki sreskih učiteljskih društev sekciji. Redni člani plačujejo mesečno po 13 Din (za »Učiteljskega Tovariša« 5 Din, za »Popotnika« 3 Din, za sekcijo 2 Din, za Beograd, za učiteljski naraščaj in učiteljske tečaje ter za pevski zbor a 1 Din). Z učitelji poročene učiteljice plačajo 5 Din (za sekcijo 2 Din za Beograd, učiteljski naraščaj in učiteljske tečaje ter za pevski zbor a 1 Din). Upokojenci pred uradniškim zakonom pla* čajo 6 Din (za »Učit Tovariša« 5 Din in za sekcijo 1 Din).	Blagajnik.
—	Najboljši pomagač v vsakem času,
posebno pa v današnji dobi je uživanje prave, nepotvorjene zrnate kave. Ona Vam daje vzpodbude, krepi Vas, ter je sploh zdravju koristna. Kava z mlekom ni samo sredstvo uživanja, marveč tudi izvrstna hrana. — Kave posebne kakovosti boste dobili vedno pri znani specialni tvrdki JULIO MEINL — uvoz kave, ustanovljeno leta 1862.
nost, s požrtvovalnostjo in vdanostjo 'razvi* jati vse narodove telesne in duševne moči. Pri zadnjem obisku sem našel na njegovi mizi že knjige, ki so kazale na spopolnitev. Pri slovesu mi je krepko stisnil roko, rekoč: »Vse za naš narod mil j eni!«
Čez nekaj let se je preselil v Belokraji-no, v deželo, kjer je pesem njihova govo* rica in ples njihova hoja. Tam med Belo« kranjci se je izoblikoval in izklesal ob vzo* rih in slikah v celega moža, značaj nega, de* lavnega, vnetega in navdušenega delavca-učitelja vzgojitelja. Tam je našel družico po srcu, ki mu je na trdem potu življenja lajšala in slajšala življenje. Kot nadučitelj in zastopnik učiteljstva v okraju je nekega po-tentnega tovariša voditelja oplazil s krilati* co: »Kdor se znaša nad nižjim, sigurno kle* čeplazi pred višjim!« — Bil je borec za pravice, pa strog sodnik.
V dobi preganjanj, ko so izginjale bed* ne, nezavedne sence učiteljstva iz naprednih vrst, je on neustrašeno dvigal in nosil prapor neodvisnosti in napredka. Bil je pošten po mislih, odločen po volji in pogumen, ka» dar je bilo braniti čast; usmiljen, kadar je bilo deliti; razumen, kadar je bilo ločiti pra* vo od nepravega. Njega življenje je teklo skozi hladne račune. V knjigi težav, rev, nadlog in križev, ki more in tarejo posamez* nika, ljudstvo in narod, je našel vselej mig* ljaj: kako postopati Niso ga odvrnili od poštenja, bratoljubja in samaritanstva ne grožnje, ne hinavščina, ne nasprotovanja. Ob zavistnikih, grdogledih je gradil naprej in ustanavljal gospodarska, dobrodelna in kulturna društva.
Oni, ki uče resnico, ki bi mu morali biti sotrudniki in pospeševatelji, mu zavistni niso niti privoščili ljubezni preprostega naroda, tega hladilnega krepila v našem pretežav* nem delovanju Bil je Slovan z dušo i telom. Nosil je jugoslovansko misel kot svoj evan* gelij v celoti, ter služil nesebično domovini do zadnjega diha. Zaradi plamteče ljubezni
—	Vsem šolskim upraviteljstvom. Te
dni smo razposlali na vsa upraviteljstva zbirko Levstikovih pesmi, ki jih je uglasbil E. Adamič. Podpirajte delo učiteljskega pev* skega zbora s tem, da si nabavi vsaj vsak razred po 1 izvod te zbirke, kajti čas je že, da se tudi naše mladinsko petje spravi v sklad s sodobnimi težnjami vzgoje in pouka. Pesmarica bo posebno dobrodošla vsem pri prirejanju šolskih akademij ob raznih prili* kah. — Delo je od strokovnjakov lepo ocenjeno in cena tako nizka, da upravičeno upamo, da pesmarice ne vrnete. Naroča se: Učiteljski pevski zbor v Ljubljani, Frančiškanska ulica.
—	Pravilniki k zakonu o narodnih šolah. Današnji številki je priložena naročilnica za II. zvezek zbirke »Zakona o narodnih šolah«, ki vsebuje pravilnike o zdravstvu in maloletnikih. Naročite ta zvezek, ker ga nujno potrebujete!
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za 255. smrtni slučaj (Alojzij Majcen, Selnica) v znesku 6 Din, zakonski pari 11 Din. Posmrtnina je znašala 12.700 Din. Uprava prosi, da takoj po prejemu položnice nakažete vpisani članski prispevek. — Nekaj članov še ni vr* nilo podpisanih pristopnic za zadrugo. — Podpišite in vrnite jih U. S. v Ljubljano! Kdor je tiskovino založil, naj zahteva drugo od uprave.
Uiltellski pravnik.
UREDBA
o določanju vrednosti stanovanj civilnih državnih uslužbencev, predpisana na podlagi § 29. uradniškega zakona od 31. marca 1931.
Čl. 1. Civilnim državnim uslužbencem, ki stanujejo v državnih ali za državo naje* tih privatnih poslopjih, kakor tudi tistim, ki uživajo stanovanje v naravi od samouprav* nih teles, se odbija vrednost stanovanja od osebne draginjske doklade; tistim pa, ki nimajo te doklade (pripravniki, dnevničarji, honorarni uradniki itd.) se odbija vrednost stanovanja od skupnih prejemkov (pavšala).
Ako pa je po specialnih zakonih kako samoupravno telo dolžno plačati državnemu uslužbencu stanarino v denarju, se ta vsota odbija državnemu uslužbencu v polnem iz* nosu od osebne draginjske doklade, oziroma od njegovih skupnih prejemkov (pavšala).
Čl. 2. Vrednost stanovanj (najemnina) se določa z ozirom na krajevni draginjski razred po sledeči lestvici:
Mesečna najemnina v dinarjih.
Po kraj. draginj, razredu §26. ur. zak.	Za sobo	Za predsobo, kuhinjo posel. sobo, kopalnico	Za shrambo, klet, drvarnico	Skupaj	Opomba
po					
I.	250--	80--	100-		
11	180-	60-—	75'-		
III.	80--	40--	50 —		
Čl. 3. Predpisi te uredbe se bodo upo* rahljali od prvega prihodnjega meseca po razglasitve uredbe v »Službenih novinah«.* 12. septembra 1931.
* Uredba je 'razglašena v »Službenih no* vinah« od 21. septembra 1931, štev. 218. — LXIX in velja tedaj od 1. oktobra 1931.
do domovine in naroda, je doživel marsikatero razočaranje.
Tu jn tam je zajahal »Pegaza«. Na potu na Parnas je pred dobrim letom izdal knji* go ličnih mladinskih pesmi.
Pri skupnem potovanju v Prago na narodopisno razstavo v začetku tega stoletja, si je takoj na avstrijski meji, prestopivši na Češko nadel na glavo črnogorsko čepico ter jo nosil ves čas bivanja med brati Čehi. Bil je povsem pravi tip Črnogorca, koščen, silen, ognjevit, kakor sin Soboljega sela. Prišedši v Budjevice, tedaj še vroča tla, je hotel na peronu govoriti. Le s težavo sta ga od* vrnila od tega dr. Rozina in dr. Dominkuš iz Maribora. V Žižkovem mestu Tabor, kjer smo tudi nočevali, pa je nastopil z vso silo duha in moči, udrihal po dušmanih, zatiral* cih svobode srca, vesti in govora. Ne vem, ali je njegova markantna oseba, njegov na* stop prevzela policijskega komisarja tako, da sta postala na mah debela prijatelja, po* nočevala, ter da je našel pri njem še celo »Betlehem«. Besedno ga sigurno ni docela umel — pa Slovan povsod brate 'ma! Da je bil govor Tabaržanom res vsebinsko vreden, je pričal izrek dr. Rozine: »Vi ste res vzeli na pot: sol in poper!«
Predragi Franjo! v malem sem te opisal kot človeka, učitelja, vzgojitelja in Jugoslo-vena. Kar sil ti dalo je nebo, posvetil si vse mladini, posvetil vse si domovini! Ti domu si učitelj bil, ti domu si buditelj bil; za dom si vrl boritelj bil!
Resnične so bile besede g župana z Vinice ob grobu: Predragi! vzemi v večnost še zagotovilo: »Domovina in mi vsi smo se skazali tebi premalo hvaležne!«
Osamljenec štiriperesne deteljice
Miha jI Vrbič.
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV
V LJUBLJANI IN MARIBORU.
Učiteljski pevski zbor JUU.
—pev. V oktobru se vršijo sledeči pev» ski tečaji: V Ljubljani vsako soboto od 17. do 19. ure. Za kamniški okraj 3 oktobra po zborovanju, v Sevnici 10. oktobra ob 17. uri v Sokolskem domu, v Celju 3. oktobra ob 18. uri na mestni deški osnovni šoli.
PRAGO GORUP & Co,
LJUBLJANA	JK^
MIKLOŠIČEVA CESTA l6/la W
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
Mladinska Matica.
Uradne ure tajništva so vsak dan od 16. do 18 ure.
Tajništvo je prejelo v zadnjem času več rokopisov pod značko. Nekateri pisatelji pa so pozabili navesti za kakšno publikacijo je rokopis namenjen. Kakor je znano, je razpisala Mladinska Matica letos več nagrad za redne in eno nagrado za izredno publikacijo Prosimo tedaj gg. pisatelje, ki se mislijo udeležiti tekmovanja za razpisane književne nagrade, da navedejo na zaprti kuverti poleg značke tudi, ali je rokopis namenjen za redno ali izredno publikacijo. Tisti pa, ki so rokopis že odposlali, naj nam sporočijo to naknadno po dopisnici. Tu naj bo navedena značka in poleg nje naj dosta* vijo: »Rokopis za redno« ali »Rokopis za izredno« publikacijo.	Tajništvo.
Gg- Šolski upravitelji!
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo, z resenjem mia» strstva prosvete O. N. br. 36637/25. in O. * br. 24398/30 odobrenih pomožnih nčil v zemljepisnem DOuku
Po naredbi prosvetnega oddelka Drav-ske banovine obvezana Je vsaka Sola Imeti vsaj 1 Uvod tega uClla
Slike z Jadrana In Primerja
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevi«« in Kruilinu.
Znižana cena Din 296"—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obaai na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike t okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/2« in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/2f najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Kadite otrokom pri nazornem ponku užitek spa-znavan|a prirodnih lepot našega morja in Primorjal Budite v otrocih nacionalno zavest z doseg* ljubezni de Jugoslovanskega Jadrana.
Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSi samoi
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
Stanovska organizacija JUU
Iz druStev:
Vabila:	>
= LOGAŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO bo imelo svoj redni občni zbor v so* boto 10. oktobra 1931 v osnovni šoli na Ra* keku. Začetek ob 8. uri. Dnevni red: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev (predsednika, tajnika in blagajnika) 2. Poročilo o banovin-ski skupščini. 3. Poročilo o državni skupščini. 4. Referat: »Nekaj praktičnih navodil podeželskemu učiteljstvu (ref. tov. Fr. Mer* cina). 5. Volitve novega odbora. 6. Slučaj* nosti. Pridite vsi! Posebnih vabil ne bomo razpošiljali! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ bo imelo svoj letni občni zbor, kakor je že bilo javljeno, v soboto dne 3. oktobra t. 1. ob pol 10. uri predpoldne v Narodnem domu v Mariboru z običajnim vzporedom. Člani društvenega odbora naj se polnoštevilno in točno že ob 9. uri zbero k odborovi seji, istotako člani šolsko*upravnega odseka. Pri zborovanju bo fotograf razpečaval naše slike izza našega zadnjega zborovanja z dne 6. junija t 1., in sicer na razglednici po 5 Din in na kartonu povečane slike po 40 Din. Vsaj eno izmed obojih si bo sigurno nabavil vsak član(ica)! Še enkrat: Na točno in polnoštevilno svi* denje! — Predsednik.
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO, zahodni
del bo imelo svoj redni občni zbor dne 10. oktobra t. 1. ob uri v Ljubljan- v telovadnici II. mestne deške osnovne šole na
CI ICO RIJA
Grabnu s sledečim dnevnim redom- 1. Po* ročila društvenih funkcionarjev. 2. Proračun za leto 1931/32.; 3. Likvidacija društva. 4. Ustanovitev novega društva. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti.
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO KOČEVJE bo imelo svoj redni občni zbor dne 10. oktobra 1931 ob 11. uri v osnovni Soli v Kočevju. Dneivni red: 1. Po.očilo predsednika in otvoritev občnega zbora 2. Poročila društvenih funkcionarjev 3. Po* ročila o skupščinah. 4. Reorganizacija društva v smislu uradniškega zakona in novih pravil JUU. 5. Volitve. 6. Določitev članarine 7. Slučajnosti. — Odbor.
MT OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO "M
LJUBLJANA, MlkloSICeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Driavni nameščenci dobe blago tudi na obroke proti predložitvi legitimacij.
za zimske suknje in
damske plašče najceneje pri
A. ŽLENDER,
LJUBLJANA - MESTNI TRG ŠT. 22
Nove knjige.
—k Vzroki našega siromaštva, poti ter sredstva za izhod iz krize. Pod tem naslovom je ravnokar izšla okusno broširana knjiga znanega kmetijskega publicista dipl. agr. A. J a m n i k a (Ljubljana, Gosposka ulica 15), katere vsebina je zelo zanimiva. V svojih agrarno-političnih in narodno*gospodarskih razmotrivanjih pisatelj analizira bistvo našega kmetskega obrata, stanje in vzroke naše zaostalosti, našega siromaštva, bega z gru* de, izseljeništva itd Prinaša tudi knjigovod* stveno*računske podatke o slabi rentabilnosti (nerentabilnosti) našega kmetijskega gospodarstva. Dalje obravnava ob navedbi prak* tičnih primerov vprašanje konjunkture, orga* nizacije proizvodnje in vnovčevanja, potem potrebo prilagodevanja proizvodnje tržnim razmeram in zahtevam (potreba obeleženja, tipiziranja), o reklami v kmetijstvu itd. Pisec zlasti ugotavlja, da naše kmetijstvo boleha vsled dveh kriz, t. j. zaradi splošne svetovne gospodarske krize in zaradi še posebne naše agrarne krize ali prav za prav zaradi konku» renčne nesposobnosti našega kmetijstva, kar ima v posledici občutiti ves narod. Pravi, da po končani svetovni krizi naša agrarna kriza še vedno ostane in siromaštva ne bo konec, dokler ne odpravimo navedenih nedostatkov in ne krenemo po nasvetovanih potih. Navaja tudi, da smo pri nas gospo* darsko premalo raziskani, in je težko gotove stvari ugotavljati. Vendar pa se je on prvi lotil študija in razčiščenja mnogih zamotanih vprašanj, za kar mu moramo biti hvaležni. — Knjiga je prvo tovrstno delo v slovenski literaturi. Občinski in sreski kmetijski od* bori, kmetijske podružnice, razne zadruge, izobraževalna društva, knjižnice, šole in vsi, ki imajo kakorkoli opravka s pospeševanjem napredka podeželja, bodo v knjigi našli mnogo koristnih utemeljitev in nasvetov. Vsak kmetovalec pa bi knjigo moral ponovno citati. Cena knjigi s poštnino vred znaša 40 Din. Učiteljstvu priporočamo, da tudi pri šolskih odborih deluje na to, da bi le-ti knjigo naro« čili za šolske in učiteljske knjižnice.
M	A	1	.1	1 OGLASI
Mali oglasi, k! služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjfil znesek Din 5- —				
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupita najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
En gros. En detail.
Pri naročilih potom Učit. gosp« poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
Naročajte vse potrebščine potom U^ltELjSKE uUarUUAKoRL FUSLUVALNICE!
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV *
v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru
Cene konkurenčne Zahtevajte cenik
vseh šolskih zvezkov, ežnic, dnevnikov, skicirk podklodkov. — Zvezki zo pisavo štev. 1, 2, 3. zvezki. - V vseh zvezkih ijfinejši pisalni papir.
Gostilna
Ražem
Ljubljana
nažabjakušt.3
*
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Specialno
olje zoper prah
za h igienično čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
MEDIČ-ZANKL J) ¡T^ViE
LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠT. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah — Velika izbira vseh vrst
nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. Na debelo!	Na drobno!
Ugodnost!
Damske gaioše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni Čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
Ml M»
«estol m ZS Stritartm sna 3
P. n.
šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anton Janežič
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin
Liubljana, Florjanska ulica št. 14
gčfffil
angleSkega In feSkega suknaI
BOGATA IZBIRA!
A. & E. SKABERNÉ
LJUBLJANA
Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini
„PRI SOLNCU'
c
E L JE
Glavni trg 9
Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENIK
Otomane
peresnice, žimnice, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah
F. Sajovk
Ljubljana, Stari trg štev. 6
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 9
Ne obstoja niti ena športna panoga, ki bi ne razvijala moči, vztrajnosti, spretnosti in prisotnosti duha. Z uživanjem prave zrnate kave se vsa ta svojstva še pomnožujejo.
Julio Meinl,
VSE KNJIOIB
IMA NA RAZPOLAGO
ECNJFIOA.MNA. UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
SLOVENSKE ŠOLSKE ATICE
ZAHTEVAJTE CENIK!
HRIINIINI IN POSOJILNI KONZORCIJ
V LJubljani, Aleksandrova cesta 5/1.
Daje nameščencem posojila, tudi ranžijska, po 8%. — Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5—7% brez odbitka rentnega davka, torej povprečno Vt°/o ugodneje ko drugod. Zlasti se priporoča malo varčevanje z najmanjšimi vložki od Din 10'— dalje.
kreditna zadruga državnih uslužbencev s sedežem
Zahtevajte pojasnila.
Telefon št. 3413 Ček. rač. 10.684 Ustanov. 1.1874.
Velika izbira
Blago tudi na obroke! Postrežba točna in solidna!	•
v manufakturnem blagu najnovejše mode nudi se Vam pri znani tvrdki
JOS. SNOJ - LJubljana
Mestne hranil
nice