»oatninn plačana » trotovmi жго lix V Ljubljani, v nedeljo 4. januarja 1931 ŠTEV. 3 2. izdaja Cena 2 Din У 081© Naročnino mesečno 25 Diu. /.a možem-gtvo 40 Dio — nedeljski) izdaje celoletno Din, za ino/.t-ui si vo tiODii' llreilmšlvo je » Kopitar levi nI. h/l|i Telefoni uredništvu. dnevna služba 2040 — nočna 2Ицг-|evH h. telolon 24¥'J Izhaja vsak dun <.|uiruj, razen pondelikn :n dneva i><> nrii/nikn Svobodna nadutost Na naš nedeljski članek pod naslovom »Kulturni delavci« smo dobili dva odgovora. Najprej se izmotava Tiskovna zadruga zaradi založbe Levstiko- j vrh zbranih spisov, toda prizadeti gospodje bodo morda priznali, da so bile te ali druge okoliščine j vendarle ludi nekoliko drugačne, sicer bi gotovo ne prišlo do posledic, ki jih je ta zadeva v odboru | TZ dejansko imela. Pa to so postranske stvari. Dej- ! sivo je in ostane, da slovensko svobod omiseIstvo do j prevrata sploh ni imelo nobenega omembe vred- 1 nega založništva in da še danes ne izdaja toliko kvalitetnih dol, kolikor bi bilo pričakovati, ko se vendar neprestano sldicuje na svoje ogromno kulturno delo. V sredinem »Jutru» se je oglasil nato še g. J. Vidmar. Ton njegovega odgovora je nadut, vsebina pa kaže 'ako nepoznanje slovenske in svetovne literature, da se le čudimo revščini slovenskega svobod omise! siva, ki si je izbralo takega »strokovnjaka'- za nekakega svojega oficijalnega kritika. Najtočnejši in najprimernejši naš odgovor bi bil: »Si tacuisses...«; ker pa postaja zaljubljenost raznih liberalnih kulturnih in literarnih samo-zvancev vase zadnje čase že heznosno vsiljiva, naj nam bo vendarle dovoljeno par besed, da bo naša javnost, spoznala vso plitvost današnje naše svobodomiselne »inteligence« ter one njene besednike, ki si i hočejo že kar monopolizirali vso umetnost ter na- j ravnost prepotenino opletajo okrog sebe s praznimi j in drznimi trditvami. Kakor že v nekaterih poprejšnjih svojih »kritikah«, tako tudi v tem svojem odgovoru g. Vidmar govori o »malopomembnosti katoliške literature in o njeni inïeriornosti v primeri z našo svobodno literaturo«. Tu je stilizirana la horendna trditev tako, kakor bi veljala le za slovensko »katoliško literaturo«, v nekaterih prejšnjih svojih »kritikah« je pa mož generaliziral in postavil to trditev za nekak svobodomiselni evangelij. Res, odkritje, vredno literarnega arbitra slovenske svobodomiselne revščine! Kajti skoro prav nasprotno je res. Vprav vrhovi stare in moderne svelovne literailure so bili izraziti katoliki tako po svojem dogmatičnem in svetovnem nazoru, kakor ludi po svojem življenju. To so bili in so možje, ki bi jih utegnil vsaj po imenu poznati tudi g. Vidmar, recimo: Dante, Manzoni, Cervantes, Claudel, Jammes, Gide, Brezina, Durych, Undsetova in še neskončna vrsta drugih. Odločno katoliški, vsaj jk> mental iteti, je P. Verlaine, a izrazito krščanski so bili Shakespeare, Dostojevski, Dickens, Schiller, Tolstoj itd., itd., da navedemo samo nekaj vrhov. Pa tudi v slovenski literaturi prav lahko sprejemamo tekmo. Ali niso bili skoro prav vsi in edini slovenski kulturni delavci do sredine preteklega stoletja katoliški duhovniki? In potem? Levstik je hodil z rožnim vencem v roki za procesijo, Gregorčič je bil katoliški duhovnik, od Aškerčevih pesmi so ohranile trajno vrednost le one, ki jih je spesnil še kot aktivni katoliški duhovnik, kakor hitro je zaplaval v svobodne plitvine slovenskega svobodomiselstva pa je postal prazen verzifikator, naš edini veliki zgodovinski roman nam je napisal katoliški duhovnik Finžgar in vsa današnja slovenska svobodomiselna nadutost ne premore pro-zaika, ki bi segel Preglju samo do kolen, Cankar, ki je menda dovoljkrat in dovolj glasno povedal svojo sodbo o slovenskem svobodomiselstvu, je pa ravno tam najlepši in najgloblji, kjer je zapela v njem v otroških letih ubrana katoliška struna. Pa obrnimo vprašanje! Kje pa je, g. Vidmar, tista vaša »svobodna literatura« na katero se sklicujete? Iščemo in iščemo po naših literarnih zgodovinah in po izložbenih oknih knjigotrinic, pa je pri najboljši volji ne moremo najti. Morda L. Calcove »Cerkvene mišk ali Ignotusov »Paler Kajetan« ali V. Levstikova »Pravica kladiva« ali Albrechtove pesmi ali Podbevškove bombe ali vaše »kritike« ali kaj? — Torej: »Si tacuisses...« Nadalje govoriči g. Vidmar o »dogmatični in Strankarski vezanosti katoliških pisateljev«. V čem se naj izraža ta vezanost? Če je pisatelj prepričan katolik, tedaj je natančno prav toliko vezan na svojo vero, kakor je vezan svobodomiselc na svoj ateizem, materijalizem ali kakršnikoli svetovni nazor že. Celo strankarsko vezanost si upa g. Vidmar j>odtikati katoliškim pisateljem. Res, nekoliko več poznanja slovenske literature bi pa temu glasnemu besedniku res pripisovali, sicer bi moral pač vedeti, da je »svobodnemu« »Zvonu« predla že lako trda, da so mu morali pisati vodilne povesti izrazilo katoliški pisatelji in jih ni pri tem nihče oviral, dočim se Itak svobodomiselc še nikoli ni upal v naše liste, ker bi ga svobodomiselstvo kamenjalo in opljuvalo. Kar poizkusite, g. Vidmar, prevesti kako izrazilo katoliško delo ali pa poizkusite napisati n. pr. monografijo z naslovom »Delo slov. katol. duhovščine pri kulturnem, gospodarskem in socialnem preporodu Slovencev«, pa bodele videli obraze pri »Jutru«, »Zvonu« ali »Tisk. zadrugi«, če jim jo bodele ponudili. Vaš prijatelj g. Albrecht bi vam utegnil pripovedovali marsikako mično zgodbico o »strankarski nevezanoeli« svobodomiselne literarne produkcije izza svojega urednikovanja. Taka temna duševna sužnost je menda izključena kjerkoli na svetu, kot jo izvaja slovensko svobodomiselstvo. Morda poznate, g. Vidmar, dr. Prijalljevo izdajo Tavčarjevih Zbranih spisov in lam lahko najdete neko tozadevno Govekarjevo pismo, ki je naravnost zgodovinski dokument svobodomiselstva slovenskih svo-bodomiselcev. Torej, g. Vidmar, vnovič: »Si tacuisses .. .« In končno besedičenje o literaturi za ljudstvo in za inteligenco! Ta takozvana slovenska »inteligenca« je sploh nekaj takega, da že desetletja kriči po ločni karakteristiki in zgodovinski opredeljivi in tudi v našem listu bo treba čim orel izpregovoritl Marša t J offre umrl Pariz., "5 jen kik. Maršal Jotfre, ki je umiral od četrtka dalje, je danes dopoldne umrl nekoliko pred 9. uro, ne da bi zopet prišel k zavesti. Takoj potem, ko je zvedel o smrti, je predsednik francoske republike Doumergne z ministri, diplomatskim zborom in številnimi ofieielnimi osebnostmi izkazal mrtvemu maršalu zadnjo čast, še ko je ležal na smrtni postelji. Vlndn je sklicala izredno sejo, na kateri se je sklenilo, da bodo maršala pokopali na državne stroške. Truplo pokojnika so danes v bolnišnici balzamirali, potem pa prepel jali v vojaško akademijo. Tain ga bodo položili na oder zn dva dni, da se bo občinstvo lahko poslovilo od rešitelja glavnega mesta Francije. V torek zvečer bodo krsto prepeljali v cerkev Notre Dame. Na tem potu bo sprevod ostal eno uro pred grobom neznanega vojaka pri slavoloku. Prave pogrebne svečanosti pa bodo v torek zjutraj. Maršal pa ne bo pokopan v Invalidskem domu, temveč po želji pokojnika v parku njegovega posestva Louveciennes. Pri tem bo govoril samo vojni minister Barthou. Pariz, 3. januarja. AA Smrt generala Joffra je globoko pretresla vso Francijo. Francoski listi so iizšli črnoobnolbl jeni. Z javnih poslopij visijo zastave na pol droga in pred bolnišnico, kjer je umrl veliki maršal, se zbira velika množica. Vlada želi. da se izkažejo pokojnemu maršalu največje časti. Pogreb bo prav tako imipozanten kakor je biil pokojnega maršala Focha. Današnje večerno časopisje priznava soglasno velike zasluge pokojnika in njegovo popularnost. Njegovo smrt spremljajo vsi Francozii z veliko žalostjo. Maršalovo žšvlsenje Jožef J a k o p C e s a i r e J o f f r e se je rodili dne 12. januarja 1852 v ltives-Altee v Pirenejih ne daleč od Lourdesa. Prvo vojaško vzgojo je dobil v politehniki v Parizu, katero je dovršit z odličnimi uspehom, ter bil sprejet v žeuijske čete francoske armade. I.eta 1870 se je bojeval kot podiporočniik v nemško-francoski vojnii. 1880 je bil dodeljen generalnemu stalni. t885 je bil poslan v Tongkiiig, nato v Formo'zo j iin v Peskadore. 1889 se je vrnil v Francijo in deloval 3 leta kot profesor na vojaški akademiji v Fontainebleau, nakan- se je ponovno vriniti v kolonije. Do 1897 se je odlikoval v neprestanih bojih v Afriki, posebno proti saharskemu plemenu Tuarek. Od tam g« je vojno ministrstvo v činu polkovnika poslalo na Madagaskar, od koder se je 1902 vrnili kot brigad™ general v vojno ministrstvo. 1905 je postal divizij ski general. 1908 poveljnik drugega armadnega zbora, 1910 član najvišjega vojnega sveta in 1911 šef francoskega generalnega štaba. V tem (Mihi je posvetil vso svojo |>ozornost okrepitvi francoske artiljerije in če je 1914 francoska armada bila v stanu zadržati na Mami naval nemških vojsk, gre hvala v prvi vrsti artilje-rijii, ki jo je ustvaril Joffre. Ob izbruhu svetovne vojne je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh francoskih armad. S prva je mislil prodirati preko Akacije proti Renu, toda bliskovito prodiranje nemških armad pod poveljstvom generala von K lučka ga je prisililo, da se je umaknil naizaj za reko Marne, kakih 35 km vzhodno od Pariza. Nato je odstavil nekaj armad liih poveljnikov, med njiiimii nezmožnega generala Sarraila, edinega framasona v francoski generaiiiteti, ki se je pozneje »odlikoval« n« solunski fronti. Sestavil je dve novi armadi ter poveril poveljstvo nad njiiima generalu Fochu poznejšemu genera-liissimiu vseh zveznih armad, in generalu Maniry. Joffre je torej v pravem pomenu besede odkril poznejšega maršala Focha. Dne 3. seotomiibm je Joffre dol povelje generaloma Frenchii in Galli^niju za splošen napad na nemške armade onstran Marne. Bitka je divjala z nezmanjšano srditostjo do 10. septembra, ko so bile nemške armade poražene, ter je bil za vselej napravljen konec bahaškemu »sprehodu v Pariz«. Njegova poznejša taktika je obstojala v tem, da je neprestano napadal nemško obrambno črto, kaitero je mislil na ta način izmučili in zrušiti. Septembra 1916 je nameraval pognati svoje armade v generalno ofenzivo proti Nemcem, toda prehitet ga je nemški napad na trdnjavo Verdun, katero je branil nezmožni general Snrrnil. Vsled tega je ponudil maršal Joffre svojo demisijo, ki ji bila sprejeta. Vrhovno poveljstvo je prišlo \ roke generala Nivelle. Joffre sam pa je v vojnem ministrstvu prevzel vso tehnično organizacijo armado. Spomladi 1917 se je podal v Ze-dinjene države. kjer se mu je posrečilo pridobiti predsednika Wilsona /a vstop Amerike v svetovno vojno. 1919 je I vil poslan v Španijo, 1920 v Romunijo. Od 1920. leta naprej je bil maršal Joffre član vrhovnega vojnega sveta. Joffre - katolik Celo njegovo življenje je nosilo ii/.ra/.it pečat skromnosti in ponižnosti. Izšel je i>z skromnih vrst malih |x»dežeiliskih obrtnikov. Njegov oče je bil po poklicu sodar. ki je sanio z vztrajnim dolom in veliko |x>žrtvovalnostjo mogel j>reživeti svojo številno družino. V liišli je vladal najstrožji krščanski duh. katerega pokojni maršal ni nikdar zatajil v dolgi do)ni svojega uspehov polnega življenja. Maršal Joffre je ostal značajen katolik do svoje smrti in se ni nikdar sramoval, tudi na fronti ne. Izvrševati svoje dolžnosti kot veren in zvest katolik. Neštetokrat so ga videli med svetovno vojno Pu-rižani, kako je prihajal v skromno hišo v ulici Président Mithouard. da poseli svojega duhovnega voditelja. Ne pozabi j ivo bo za vjp sedanje in bivše gojence francoske poliitehnike, da je maršal Joffre celo v svoji starosti večkrat prisostvoval nočnim molitvenim uram, katere je ta .poleg C t. Cyra najodličnejši vojaški zavod po enkrat na leto molil v baziliki sv. Srca na Montmartre. Izdihnil je svojo blago dušo potem, ko je sprejel sv. popotnico. Maršal Joffre je spadal med one šestere francoske maršale, ki so razen enega samega bili vsi gojenci katoliških zavodov in so ostali praktični katoliki skozi vse življenje. Zalo ni čuda, če i«' to glolxiko v krščanstvu zasidrano srce tako neizmerno ljubilo svojo domovino. Nemško časopisje o maršalu Berlin, 3. januarja. A A. Nemško časopisje naglašu pogum i.n potrpežljivost pokojnega maršala Joffra. Nacijona lis lični list »Nacht-ausga.be« poudarja, d« je umrli maršal /nad dobro izrabiti pogreške načel niika nemškega glavnega stana generala von Moltkeja. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da je bil maršal Joffre na jvečji izmed nemških s uradnikov, ki je rešil zaveznike iz težkega |м>1о-žaja, v katerem so se nahajali v začetku svetovne vojne. List naglasa, da maršal Joffre ni b.i,l vojaški genij, temveč da je dosegel svoj uspeli z ljubeznijo do svoje domovine in z modrostjo in previdnostjo, s katero je vodil zavezniške armade. Jugoslavija želi miru in napredka Izjava kralja Aleksandra dopisniku „Petit Parisiena" Pariz, 3. jan. AA. Posebni dopisnik »Petit Parisiena«, ki je prehodil Balkan, opisuje kralja Kairola, kralja Borisa in kralja Aleksandra. 0 Nj Vel. kralju Aleksandru pravi, da stremi vladar Jugoslavije zlasti po tem, da ohrani edinstvo države in naroda, kar mu je najdragocenejše. Dopisnik je imel priliko biti v Belgradu sprejet od Nj. Vel. kralja Aleksandra, pri čemer je dobil od njega tele informacije. Jugoslavija, in jaz smem govoriti v njenem imenu, je prežeta z dvojno volijo: z voljo po miru in z voljo po napredku. Mi želimo miru z vsemi svojimi sosedi brez vsake zahrbtne misli in bi hoteli dan za dnem izboljševati svoje mednarodne odnošaje. Glede notranjega napred'ka smem reči, da ini ta napredek želimo s prav toliko vole kakor želimo tudii zunaniji napredek, na čemer tudi delamo. Ali ste videli Belgrad in sijajne uspehe, ki smo jih dosegli. Čez Donavo in Savo se grade mostovi, zemlja se osušava in grade pristanišča. Naša KredU za kmet Sec€9se Belgrad, 3 jan. m. Kmetijsko ministrstvo želi s pomočjo kmetijskih tečajev nadoknaditi pomanjkanje kmetijskih šol. V ta namen se je za organiziranje teh tečajev dal banskim upravam potreben kredit 370.000 Din. Razdelil se je takole: dravska ! banska uprava 30.000. zagrebška 00.000. novosad-ska 50.000, sarajevska 40 000. banjaluška 30.000. splitska 30.000, skopljanska 50.000, niška 40.000 in cetinska 40.000. prestolnica, ki je bila nekoč samo siromašna turška va«, leta 1918 pa kup ruševin, je ponovno vstala in predstavlja simbol našega poleta v napredek iai simbol energije za delo, ki preveva vse naše prebivalstvo. Po kratkem premoliku je kralj ganjen vstal in rekel: Ali bi zabeležiti, da jaz nikdar ne pozabim, da- se imamo za ono, kar je danes naša domovina, zahvaliti neomajnemu prijateljstvu Francije, ki je bila od prvega dne voi.ne zvesta zavez niča Srbiji... Da ne bom pozabil hvaležnosti Franciji, katere poglavarji so me tako prisrčno sprejeli, in g. Poincareju, ki mu tako iskreno želim okrevanja. Zapišite, da sem bil srečen, ko sem mogel na kraju, kjer je bila prej turška trdnjava, odkriti spomenik slave vaši republiki in to odkritje je odjeknilo v vseh naših srcih. Moj mali sin princ Peter je ponosen kakor sem ponosen tudi jaz, da je s sedmimi leti dobil veliki križ častne legije. O r.avc»rovtm;u delavcev TTdgrad, jan. in. Zakonski načrt o zavarovanju delavcev, ki ga je izdelala posebna komisija ministrstva za socialno politiko, je bil poslan delavskim zbornicam. Sedaj se je pa imslul delavskim sindikatom, da ti o njem podajo svoje predloge in pripombe. C) Ieli predlogih l>i se imelo disk utira ti ob priliki sestanka širše delavske ankete, ki jo bodo delavske zbornice v najkrajšem času sklicale. o njej že davno potrebno besedo, zato se Iti ■/. njo ne moremo podrobnejše pečali. Sumimo pa. da razumeva g. Vidmar pod besedo »izbrana inteligenca-razne kavarniške dangube, kakor bi jih nazval pokojni Radič, oziroma ono lažikulturno hohštaplerijo, ki se zadnja lela širi po Sloveniji ko epidemija in hoče po vsej sili diktirali nazore svoje prazne ulave vsemu narodu. Da, za lako »izbrano inteligenco« je literatura, ki je po okusu g. Vidmarja, očividno edina hrana, zato se pa ludi ne moremo in ne smemo ču diti njeni popolni sterilnosti ter dejstvu, da je le gnila veja na našem narodnem telesu, zaradi česar je bila tudi v vsej svoji zgodovini in je še danes prava cokli a našega narodnega razvoja, naivečii i nasprotnik njegovih stremljenj, njegov edini re.s ! nevarni sovražnik in zajedalec. G. Vidmar je u'eg-I nil že kdaj slišati kaj o sociologiji in če bi želel res i po vsej sili postali kdaj kritik, mu povemo, da se j mora vsaj nekoliko seznaniti tudi s to vedo. brez : katere danes ludi kritiki ne morejo več izhajati. Potem šele bo ludi uvidel puhlost besed, ki jih je napisal. Veliki in pravi umetniki so, gosp. Vidmar, pisali in pišejo za ljudstvo in za inteligenco in prav v leni ie najboljši kriterij njihove veličine! Oni so kakor baklje, ki gredo pred vsem narodom, ne pn kakor lisli, ki ščegelajo nezdrave instinkte one »Izbranec inteligence, kakor smo jo označili zgoraj. I Torej še onkrat: Si tacuisses.. « Odredba o gosfašč'ni Belgrad, 3. januarja. A A. O priliki sprejetja zakona o izpremembi § 20. za kona o izpre meni bali in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih, s katerim se podalša veljava odredb o najemninski dokladi (najamni filir) do konca leta 1031., smo dobili iz finančnega ministrstva tole pojasnilo: Najemninska doklada je občinska dajatev, ki so jo plačevali tako stanovalci kakor tudi lastniki hiš Ker je z zakonom o izpremembi in dopolnitvi v zakonu o neposrednih davkih ukinjena, naj davčni obvezanci v prijavi hišnega davka navedejo čim točneje podatke o stanarini. Davčna oblastva so se namreč vedno bala, da ne bi bil morda med najemniki in lastniki ltiš neki sporazum glede čim manjše prijave, da bi se tako plačala čim manjša najemninska doklada. Ker pa eo občine v svoje proračune vnesle neko vsoto na račun dohodkov najemninske doklade in jih zdaj ne morejo nadoknaditi z drugimi dohodki, je bilo treba pustiti, da še letos pobiraio to najemninsko doklado Toda po 1. januarju 1332 ga ne bodo pod nobenim i>ocojem več pobirale. Število konhurzov v preteklem letu Zagreb, 3. jan. ž. Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je evidentiralo 30 steča jev proti 69 v istem mesecu lanskega leta, to je za 39, ali 5C.5% manj. Po pravnih področjih (v oklepajih za lansko leto): Hrvatska in Slavonija 3 ((i). Srbija in Črna gora 11 (53), Slovenija in Dalmacija 3 (7), Bosna in Hercegovina 4 (i), Vojvodina 9 (2). V preteklem letu je bilo 60S nasproti 1003 slučajev v istem razdobju prejšnjega leta, to je 455 stečajev ali 42.8% manj. Po pravnih področjih: Hrvatska in Slavonija 79 (85), —7%, Srbija in Črna gora 343 (846), —50.4?4 Slovenija in Dalmacija 88 (69), + 27.5. Bosna in Hercegovina 26 (13). + 50%, Vojvodina 72 (50), +44. Prisilnih poravnav izven stečaja (v oklepajih skupno od 1 5. 1930): Hrvatska in Slavonija 7 (66), Srbija in črna gora 1 (21), Slovenija in Dalmacija 4 (24). Bosna in Hercegovina 2 (11), Vojvodina 15 (63). Skupno 25 (185). Ehsplozi'a v banski palači v Zagreba Zagreb, 3. jan. AA. Danes ob 14 se ie v pritličnem hodniku bansike palače v Zagrebu pripetila eksplozija, ki je poškodovala ne.ai vrat in razbila več oken. Razen te gmotne škode ni bilo žrtev. Ker je bil danes v banski upravi sprejemni dan za občinstvo, sodio, da e îarstreîivo v obliki majhnega zavojčka prinesla nekn (vseha n,i hodnik in tfa tam oustila. Slovenski Božič v Franciji Obupno in (olažljsvo o naših rojakih Veliko veselje Je zavladalo v kolon y Tuc-quegnleux—Markje, ko se je razzvedelo, da bomo imeli letos Slovenci svojo prvo domačo polnočnioo. Polnočni«» izseljencev v tujini je še vse kaj drugega, kakor polmočnlea doma. In še posebej v Tucquegiiieux. Mieliite si cerkvico, tako skromno, kakor je le mogoče. Leseno, nizko, mrzlo. S škripa Jočlm harmonijem na koru, brez vsake svete podobe iu brez kipa. Se v to revščino je bilo pred kratkim vlomljeno, tabernakelj nasilno odprt, svete posode pokradeno in hostije razmetane. Novo kupljeni mašili kelih je kakor otroški kelihček. Ciborij na-domesluje stara pločevinasta škatlja. V cerkvici ni ne reda ne snage. Nič bolj pripravna bi ne mogla biti i» obhajanje spomina Jezusovega rojstva. Dva železna rudnika, ki stn zrasla sredi male podeželske francosko župnijice, sta v kratkem času dvignila njeno prebivalstvo od 300 na 5.000 duš. Večinoma Italijanov in Poljakov, pomalem pa skoro vseh narodov sveta. Tovarniški dimniki so se dvignili, upravna poslopja so zrasla, skupine kolonijalrih hišic, do utrudijivosti druga drugi enakih, enako postavl«nfh in enako druga od druge oddaljenih, mi pokril« nekdanje tikenjske njive in travnike in se menjavajo z novejšimi, svetlejšimi in zares lepimi. Za črnimi stenami živi črno življenje okoli tristo Sloveneev. Večinoma so neporočeni ali pa imajo družine doma. Njihov dom so rudniške kantine ali pa gostilne. Med katerimi pa ni dosti razlike. Nikjer ni nič snage, nič domačnosti, nič prijetnosti. Pogled v kakšen tak brlog — podstrešno sobico, kjer so natlačeni naši delavci, spijo stanujejo in si dostikrat tudi sami kuhajo — je obupen: umazana tla, umazane stene, umazane blazine, umazana jedilna posoda, umazana obleka in sumi r.uvi od dela v rudniku. Po osmerih urah pekla v železni jami, jih čaka dvakrat po osem, ki so komaj kaj bolj človeške. Knjig ni, ne časopisov. Življenje postaja vedno bolj topo in redno konča v alkoholizmu. Tri četrtine starih knapov — samcev živi izključno in samo delu in pijači. Dokler Se dva franka ropočeta v žep,u se seveda za delo ne zmeni. Jih je pa med njimi nekaj neverjetnih delavcev, lii so zaslužili do zadnjega časa pri akordneni delu na plačo, to je na štirinajst dni po 700. 800 in celo l.OOO frankov, ki pa so jih tudi zinali vsi enako zapraviti po kavarnah — naše pivnice — Ln be-znicah v treh ali štirih dneh. Povprečnim dflav-cem je moralo zadostovati seveda za isto delo 400 ali 500 frankov, ali pa celo tudi s.uno 300 in 250. Pred kratkim se mi je en tak izgubljenec predstavil presenetljivo ločno, Češ, jaz sem bik. Na kar je bila sila ponosen. Ne vem ali na primero, ki jo je tako točno zadel, ali na žalcs'no dejstvo. Tuintam propadejo tako tudi družine, ki pa so na splošno vendar boljše. Še predzadnji božič je pripovedovala slovenska žena, da ga je njena drtržinica — poleg nje še mož in 9 letna hčerka — takole praznovala: 4 litre vina smo spili, 16 fiaš piva, pa en liter ruma. Potem smo pa malo zapeli in zaspali. Prav fletno je bilo. Družinica je imela sicer lepo in prostorno rudniško stanovanje. Žal, da ni bilo v njem ne postelje, ne mize, ne stola. Seveda ne morda kakšne omare, ki je šo po drugih naših družinah luksus. 8 dni po tem 5,'svelem večeru je ežena umrla za jetiko. Naj v ■miru počival Bivši gi spod ravnatel j enega obeh rudnikov preživlja sveti večer v zaporu. Radi neverjetne ne-moralnosti e bil obsojen na IS mceecev. Morala nekaterih slovenskih mož in žena se je pokazala ob tej priliki v nepopisno žalostni luči. Na hribčku sredi Tucquegiiieux stoji javna hiša. Del delavcev mora najmanj po dvakrat dnevno mimo nje. Ob večerih ponosno sveti rdeča latenna na vse strani. Divji zakoni so nekaj prav navadnega. Komaj, komaj kdo se bo nad n;imi zgražal. Saj smo v Franciji. Troje deklet je prišlo pred kratkim iz domovine. Vse tri iz Marijinih družb Tekom nekaterih tednov so bile vse tri na koruzi. Ali pa da si žena prebere. Dva dni je res nekaj govorjenja po koloniji, potem pa mož sramotno odide in nova dvojica se zadovoljno uveljavi, morda kar v njegovem ali pa sosednjem stanovanju.Čcz en teden je zadeva že zastarana in bi bila že velika žalitev, če bi se jima predrzmil kdo v obraz povedati, da to ni pošteno, ne krščansko. Mi srno v Franciji in taka je tukaj moda in basta! Kristjani smo pa še ziniraj bili in bomo. Morda boljši kakor drugi. Uboga mladina, Id tod doraščašl O Bogu ve toliko, kolikor sliši stariše, da ga kolnejo. Matere ravno tako kakor očetje. Že vedno sem slišal, da I Je propadla ženska slabša od možkega. Zdaj vem, | da tudi eamo zanemarjena. Slovensko ženstvo v j Izseljeništvu je slabše od moštva. Ogromna večina i slovenskih mater ni naučila svojih deset ali enajst ! letnih otrok ne križa, ne očenaša. Slovenske dru-fcine v Franciji so vse še mlade in njihovi olrooi ravno doraščajo šoli. Vendar so začeli posamezniki Se hoditi na šiht, ne da bi bili birmani, ali spo-vedani, ali obhajani. Za naprej bo Slo njihovo število letno in po celi Franciji v stotine.Ni mogoče drugače. Starši so zanič, sloveneki duhovniki so v Franciji trije in naj bi oskrbovali po 80 naših naselbin, razmetanih čez tri ali štiri škofije, ln povrh ne najdejo v domovini potrebnega razumevanja. Slovenci v izseljeništvu so večinoma večno sprti ined seboj in drug drugemu kljubujejo kadar morejo. Ko drugače ne morejo, upajo postati nekateri na ta načlu imenitni in zanimivi, da z jalovimi izgovori svojih otrok ne pustijo v solvensko šolo, ki jo je organiziral g. župnik Kastelic in kjer poučuje že dve leti vsak četrtek od ene do pol treh. Ker poleg pouka vsakokrat slišijo otroci tudi kos pravljice, so smejejo, skačejo in norijo, so nekateri od staršev izjokali dovoljenje, da smejo v 8olo. Vsem se pa to še do danes nI posrečilo. Privatnih katoliških šol po teh krajih ni. Državne pa so brezverske. Duhovnik ne srne stopiti vanje. Sjovenska šola se vrši v zakotni sobici i enim oknom in z vrati naravnost na cesto, Šolska soba nima mize, br^z, naslonjala in pulta za pisanje. Glede značaja francoskih državnih šol imam slučajno pri rokah zvezek slovenskega učenca s temle uradnim vpisom: >0dsoten v sredo 19. marca. Razlog: 10. marca Je praznik sv. Jožefa in njegov god. R. bo zelo strogo kaznovan. Ravnatelj šole Štefani.« Tako se Je tudi zgodilo in je prenehala izredno stroga kazen, ki bi imela trajati tedne in med katero se Je učitelj norčeval iz otroka in njegovo vero umazano sramotil, šele na odločen očetov nimtop. Omenjam, da sicer šolski obisk nikakor tii tako jurecizno in dosledno izpeljan, kakor pri nae domu. Tako Je v Tucquegm'enx, kjer je bila letos v tenon i kolonijski cerkvici, tako skromni, kakor je le mogoče, prva slovenska polnofnica. »Ne samo slovenska, marveč tudi francoska, poljska in italijanska. Slovenska pač v toliko, da Jo je služIl slovenski duhovnik g. župnik Kastelic in da je pel pri njej slovenski pevski zbor vsaj menjaje se s Francozi. Radovednost jo skoraj napolnila cerkvico. Nikakor ne smem zamolčati veselja, ki ga je vendarle nekaj vžilo novorojeno Dete tudi v Tucquegnieux. Kakih 40 francoskih dam in gospodov je sprejelo med mašo sveto obhajilo. Med njimi' glavni rudniški inženir, ki se ni sramoval sredi delavcev stopiti tudi v spovednioo. Seveda je bil pri maši rudniški ravnatelj z družino in skoraj vsi krajevni imenltnlki. Na koru pa je /.bor 30 slovenskih pevk ln pevcev otožno mehko prepeval: Sveta no?, blažena noč... Ulej zvezdice božjo migljajo 1е|к>... in druge božične pesmice, ki s« se prvič razlegale po tiken eld cerkvici in ki v tujini donijo še bolj milo kakor doma in katerih niso bili neizrečeno veseli samo Slovenci, marveč tudi Francozi. Omeniti moram, da je zbor v naglici organiziral in vodil ros ped učitelj Janko Jankovič, ki Je prišel v Francijo pred enim mesecem, da bi kot poklicen učitelj organiziral slovenski pouk po naših kolonijah. V štirih kolonijah, ki bi prišle zaenkrat v poštev, smo našteli 103 šoloobvezne slovensko otroke, od katerih jih zna danes komaj 10 perfektno slovensko brati in pisati, veliko pa še govoriti ne več. Hkrati bi pomagal našim društvom, ki so se zadnje mesece na novo ustanovila v štirih naših kolonijah, pa se brez izobraženca, ki bi jim stal b strani, sama ne morejo uveljaviti kakor bi bilo treba. Žal so listi, ki so najmanj poklicani, da ovirajo naše prosvetno delo, vse naredili, da bi onemmogočili, za kar smo se v tujini trudili letu in kar se nam je posrečilo doseči z veliko težavo In težkimi žrtvami in šele j>o dolgem času. Gospod učitelj namreč tal.o oolgo ni mogel dobili nobenega dopusta, da je n egovo dovoljenje za zaposlitev v Franciji poteklo. Novega dovoljenja pa radi grozeče krize ne dovoli Ггап-cosko ministrstvo nobeneera več. Pripominjam, da je šlo samo za enolelen brezplačen dopust. Sedaj se l)o moral gospod Jankovič po preteklem enomesečnem dopustu najbrže vrniti v domovino — tako žalostno, nesoci.lnlno in nenarodno božično in novoletno darilo se je posrečilo nekaterim z jalovimi izgovori, pokloniti slovenskim izseljencem v Franciji. Tak je bil naš božič v Tucquegnieux. Hvala llogn je bil oni v 10 km oddaljenem Aumetzu veeelejši. Aumetz je stara in dobro organizirana slovenska kolonija. Društveni pevski zbor ja Urez dvoma najboljši slovenski zbor v Franciji. Aumetz je še v koreni in je njegova župna cerkev kakor Itakšna stolnica. Božja služba se vedno, jxisebno pa še o praznikih obhaja z velikim sijajem. Ponosno in sigurno Ln v splošno občudovanje je nastopil v njej slovenski zbor pri francoski polnoč-nici. Ob osmih je pel ponovno pri redni slovenski božji službi. Na Štefanovo je imel hkrati z igralci In lnuzlkantl izredno posrečen družaben veter, s katerega se udeleženci kar niso hoteli raziti. V nedeljo priredi društvo v svoji lastni veliki in lepi čitalni dvorani prosvetni večer s pevskimi, tam-buraškimi Ln oi Iraškim i točkami, dramatizirano re-citaci'o Lepe Vide in dvema predavanjema: 0 zgodovini turških vpadov na slovensko zemljo (gosp. župnik Kae'elie) in O samovzgoj-I (g. učitelj Jankovič). /.a novo leto je pripravilo Mali e v o Razočarano sive, ljudsko igro v treh dejanjih. Dofim sta pevski zbor in tamburaški odsek opetovano nastopila tudi že pred francosko publiko v zvezi s francoskim salonskim orkestrom godbenpga društva svete Cecilije v Aumetzu. 30. novembra je gostovalo društvo s svojim j>evskim zborom in Mi-klovo Zalo (-15 igralcev) na narodni proslavi v 100 km oddaljenem Merlebachu, naslednjo nedeljo je priredilo doma Miklavžev večor Ln š'o na pomoč našemu mlademu društvu v Crusnes ild. Slovenski) delavsko društvo v Aumelzu e na kratko tako, da nas v tuji zemlji dostojno predstavlja in je našim v čast Ln na korist. V Oiraumontu je bila na božični praznik slovenska božja služba ob 11. Spet v skromni zasilni kolonijeki cerkvici, poleg katere pa že kaže nova svoje jepo lice. Giraumont je 45 km daleč od Au-metza. Še dva pevna sta se stisnila z gospodom župnikom v skromni citroenček, ki ima v reenicii sama dva sedeža in so se dobre volje med smehom Ln pet eni odpeljali razveselit našo malo pa dobro žiromonsko kolonijo. Zal 6e je bilo treba brž po maši odpeljati sipet nazaj učit petje in ponavljat igre. Prisrčno petje starodavnih božičnih pesmi pa bo ostalo Žiromončanom še dolgo v spominu! 1\U /.il HOI.HIJ, IU?Ul IMII14 lil liniillUUIIU 1ЛГ&1Ш1Ј 111 lJJ.il. I I1S11MIU Ј1Г1ЈС »I fl I U4 I V UI M U JL-II 111 |1СОПЦ j jvoletno darilo se je posrečilo nekaterim z jalovimi bo ostalo Žiromončanom še dolgo v spominu! Važni uspehi indijske konference Konferenca je rešila velika ustavnih vprašssnj — Voli ima pravic urejena l/olivna pravica London, 3. januarja. A A. Snoči je indijska konferenca dosegla važne uspehe. Delo je v zadnjih dneh tako napredovalo, da je upravičeno upanje na skorajšnji ugoden zaključek posvetovanj. Veliko delegatov odpotuje v ludijo že konec meseca januarja. Današnje »Timesr. so objavile uvodnik, v katerem podajajo pregled dela, ki ga je konferenca dovršila. List se posebno obrača proti onim, ki so menili, da se je indijska konferenca ponesrečila; Lisi pravi nadalje, da so delegati konference za-' dovoljni i njenim potekom ter naglasa ogromno delo, ki ga je dovršila konferenca. Še nobena konferenca v zgodovini ni bila postavljena pred tako velike probleme kakor indijska konferenca. Poročilo indijske ustavne komisije je tvorilo osnovo za razpravo ua indijski konferenci. Kljub temu je treba priznali, da je konferenca v poldrugem mesecu rešila veliko ustavnih vprašanj. Vprašanje Biruie je praktično rešeno in tudi zapleten problem pokrajin na severo zapadni meji je rešil pododbor z minimalnimi pridržki. Rfd'girano je poročilo o bodoči velivni pravici in pokrajinskih ustavah. »Ti- mes« mrmijo nadalje, da 90 netile spor med hindujci ter muslimani indijske stranke Ln da je zasluga velikodušnega državništva, da se je ta spor ublažil. List nadaljnje: »Ne smemo nikoli pozabiti, da ni bila naloga konference napraviti podrobr 1 ustavni načrt, temveč le očrtati glavne obrise, priden bo predložen parlamentu«. Vprašanja zveznega ustroja o asrednij eksekutivi in njeni odgovornosti napram osrednji F.kupščini so zadeve, ki bodo potrebovale večdnevnih razprav v pododborih. Te težkoče sicer niso odstranjene. Njih rešitev jo pa zelo olajšana z idejo vseindijske zveze in možnostjo stalne ustave. Potok debate na indijski konferenci je pokazal, da soglašajo vsi krogi konference z mnenjem, da je potrebna močna vlada.« »Times« pravijo nadalje, da obstoja vsa teorija indijske konference v tem, da je skupen sestanek enakopravnih delavcev ter naglasa, da je postavila konferenca svoje člane na realna tla. Volja za skupno sodelovanje se je ojačila. Zato vlada na konferenci mnogo manj nezaupanja. List zaključuje, da se lahko indijska konferenca s pravico ponaša, da ni izgubljala časa, pač pa se jo lotila vseh zapletenih vprašanj. Revolucija v Panami je Spajata 2 uri Novi predsednik se ho v par dneh momî umakniti zopet drugemu Gastšci — reditelji države je soglasno z revolucionarji odločilo, da po odstopu Arosemcna postane njegov nais'cJnik dosedanji poslanik v Washingttnu dr. Alfaro, ki je takoj o dp o'1, oval v Panamo. Red v državi vzdržuje sedaj gasilstvo, ki "ie pod poveljstvom vrhovnega sodišča. — Policija, ki je imela pri nemirih več smi'tnlh Me v, je zaenkrat izločena. Washington, 3. januarja. AA. Senor Alfaro. poslanik Paname v Washflnçlonu, je »prejel predsedniško mesto Svoje države. Guatemala, 3. jarnua rja. AA. Predsednik republike je demi.si jan;,ral. Na njegwo mesto jc bil imenovan José Reyn and ra de. Revoiuoiija je trajala 2 uri. Newyork, 3. jan. kk. V Panami je bil v petek popoldne zopet mir. Za.'asni predsednik republike dir. Arias je bil zaprisežen. Izjavil je zastopnikom inozemskih listov, da bo Panama spoštovala mednarodne pcgo'libe. N egovo uradno poslovanje bo trajalo le malo časa. Vrhovno sodišče Vemzctos o svojih vilsth I Straikovni valovi v Angliji i" d Rim, 3. jan. ž. Agencija »Štefani« poroča, da pride predsednik grške vlade Vem.ize.loe 7. jan. v Rim, kjer so bo sestal z ministrskim predsednikom Mussolinijem in ministrom zti zunanje zadeve Grandi jem. Program bivanj« še ni določen. O namenu Venizselosovega prihoda v Riim, jïisc »Tribunac, da Venizelos ljubi neposredne stnke in Izmenjavo misli. Takega značaja jc tudi njegovo poki vanj e v Rim, ki ima potrditi, da so grško-italijanski ocLnobaji prijateljski, Dr. Mania v Staliti Milan, 3. jan. ž. Bivši predsednik romunske vlade dr. Mo ni ti jc pred pair dnevi prispel v Milan. Časnikarjem je dal iizjnvo, v kateri se pohvalno izraža o velikem delil vlade v Italiji in o veliki disciplini. V Por en ju teče kri Berlin, 3. jan. ž. Policija v celem Porom ju je v alarmantni pripravljenoistti, ker je danes jirišlo do spopadov mod delavstvom. Edem od delavcev jc umiri, zadet z vtx orožnkškiini streli. Esscn, 3. jan. kk. V rurskem ozemlju jc na raznih krajih prišlo med stavko do težkih izgredov. V Repelenu je hotelo več tisoč demonstrantov, med njimi tudi ženske in otroci, včeraj preprečiti delavcem vstop v rudnik. Ko je policija hotela demonstrante razgnati, je bilo oddanih več strelov. Šele po polnoči je nastal zopet mir. Tudi v Botlroperju je bila noč zelo nemirna. V rudniškem okraju Rhein-Bebel je množica napadla policijo s kamenji in s streli. Policija jo odgovarjala, nakar sla bili ranjeni dve osebi. Komunisti si prizadevajo na ve o načine, da bi stavko razširili. Napredovanje Bolgrad, 3. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravie postavljen za svetnika higienskega zavodu v Ljubljani v l/G dr. Ivo Pire', dozdu v 1/7. , Belgrad, 3. ran. AA. Z ukazom Nj. Vel. r.a predlog ministra prometa in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta je bil postavljen za uradniku v 4n/l pri železniški di iikcini v Lf^b-lijamii dr. Josip Tavčar, uradncik v 4.1, izpremenzha zakona o snm«-cspravmiits cpsÎîjîs Belgrad, 3. jan. AA. Nj. Vel. kralj jc na pred- log ministra za gradnje in po za.lsanui p;tu ci- nika ministrskega svela podpisal in proglasi zakon o iapremembah in dopolnitvah v fxkonu o samoupravnih cestah z dne 8. ma a 1929 z nov-mi izpremembami in dopo.n. t vami dne 5. scutcur ra 1929 in 30. maja (930. S 12 se iz.premeni in se lasi: Glavna pravico trase za izvrSitcv novih p.:,p avil ohsloječih cest in elementov za izdelavo nnčrlov odobrava za banovin ike ceate p. ve'ja reda minister za gradi» e, za banovinake ceste drugtga reda ia za ob.in&kc ceste pa lian. . Poslednji editavek § 38 se izprcjnoni in sa glasi: Obvczanci, ki so pozvani na delo, in r.,i-hovi namestniki ni.;o podvvžcc-i zakonu o zavarovanju delavcev. Na koncu § 40 pride nov odstavek, ki ss glasi: To delo lahko o! vezanci osebno odpravvj, plača o ali pa dajo v delo posebnemu rame tn'l. i v smislu čl. 33 tega zakona. O cUo delo e dovoljeno tudii osebam do 60 leta, nadomeščanje pa osebam iste hiše in do iapoVJenoga 16 leta. V petem odstavku g 67 stopi na me: to besed »prisitojma bamska uprava« v mini. ter za gradme». Ta zakon stopi v vel avo in dobi obvozno moč, ko se razglasi v »SlužI.enih n ;vinah«. Tisiii dan izgube veljavo vsi zakoni, uredb« in predpisi, ki najiiprotujeijo odredbam tega zakona. London, 3. jan. kk. V Manchesiru so se včeraj pogajanja z delavci manehesterske bombažne industrijo prekinila, tako da je računati s tem, da bodo v ponedeljek ustavile delo one predilnice, ki so uvedle nov sistem, po kalerem mora en tkalec delati s G ali 8 ali celo 10 vreleni, dočim je delal doslej samo s <1. Nevarnost je, da se bo razširila stavka na vso bombažno industrijo. Carilitf, 3. januarja. A A. Rudarji so končno-voljavno odklonili ponudbe lastnikov premogovnikov za sporazum. Konferenca je bila zato prekinjena. Demonstracije Hačnih v Sofiji Solijo, 3. jan. AA. Danes dopoldne se je množica brezposelnih delavcev in siromakov, kakih 1CC0 ljudi zbrala pred občin ko hišo, zahtevajoč kruha Ln podpore za božične prrz.ni.ke. Prišlo je do demonstracij. V hišo predsednika občine je prišla deputacija, ki je predsedniku predložila zahteve demonstrantov. Nato je orožništvo razkropilo množice, češ, da so to komunistični agitatorji. Za vulkanom poplave Haae, 3. Januarja, kk. Radi strahovitega Izbruha vulkanu Meraplja so vse reke zasute z lavo, in ker je nastopilo deževno vreme, so reke izstopile in preplavile vso pokrajino. Mnogo vaai je pod vodo. Hitlerjevo zračno hrodovje Pariz, 3. jan. kk. »Journalt poroča o Hitler-jevcih in njihovih vojaških organizacijah, da raz-jiolaga sedaj Hitler z večjim številom vojaških letal. Letala so privatna last nekaterih njegovih zvestih pristašev. Med njimi je 20 letal inozemsko konstrukcije, ki so najmodernejše oprcniljeny - H hopevskega zborts ÙJV (v poudeljok 5. januarja.) Povodom zadnjega koncerta pevskega društva »Ljubljane« je z«i|;.«ai| K. Adami.O: Spričo številnih pu nog zborovske umetnosti l>i l>ilo želeti, da se naša vokalna udruženja specializirajo. Tako bi se posvetili, reociio. gotovi pevski zbori gojitvi le nmirodne petimi, drugi Koncertni pesmi svels'kogu, trciljii izključno lo cerkveni, onitorijski glasbi itd. To se godi v inozemstvu v večjih mestih povsodi. N« tak način bi tudi pri nae diosegli višinske uspdio v vseli panogah. Umivenznilinost z« more največkrat rodit« le povurei nost, miic.gokruit celo |kjevcev im pevk siH mij-no tuf. Srečka K umira, da zastav* Ija vse svoje zmožnosti za zborov napredek um f.iim večjo uisovršcnost. Te idejne predijiogojc jki izpopolnjuje vodno večja tehnična ite'lirazbe, ki se tako od koncerta do koncerta čimbolj izpopolnjuje. Jutriftnjii koncert nam predstava 7 slovemskih skladateljev v njihovijlh deloma najboljših delouna najnovejših delili. Najjačje je zastojuin Arvo je izvajal« »Ljubljema« v oktobru) so vredme \"so pozornosti: stiro'go ptvliiifonekii sitil odet v tonoliteto cerkvenih tonov in orhiidictons ko najlej>še razplet en. Njegove i Otročke« tvorijo vsemu najlepši kontrast, enako žonsfcii zbori s klavirjem! Lajovtičeve: Pastirčka, Kro-pnrja, Moelvecl z monlom, smo imelii že priliko čintii, redkeje njegov »Pomladni st>ov« in Bolest — kovnč-a — olio skladbi izredno visoko umetniške kvalitete, druga zlasti še po dalj vizdnžanih akordih učinkovita. Mojster Foerster je zastopan po osimeroglasni sikladbi »Z gkusimtin šumomi s kor««. Foersteir je najgloblja pri velikih delili iu tudi v tej sikladbi nas v fctoira potrjuje. Dalje je zaistopam Skerju-nc z ženskim zborom: Tskre (s so[>ro,nski;im solo). Koigoj s tremi ženskimi /boni s kln'viirjnm (Breza, Zvmnčk.L. Mladinska); cclotmi кч:тсег1 zaključi Potrkam ples v Hubndovj priredim Odveč bi biil« vsmikn reiklama. ker programi sam vabi im kliče k nujnd udeležbi. Dunajska vremenska nspoved. Na zapadu bo južno vreme trajalo dalje, padavine pa bodo vedno bolj verjetne. V južnih Alpah bo temperatura o'koli ničle, padav'ne zelo verjetne. Splošna vremenska napoved: Pozneje je pričakovati predor zapadnih vetrov s temperaturo okoli ničle Ln z veliko verjetnostjo padavin. TELEFON 2718 m .'"ii - ■'!r*r- v i SLOVENI A-TRANSPORT S"VA л 15ТШ30 s primerno pisarniško prakso in le na podlagi lastnoročno pisane obširne ponudbe sprejme tvrdka SCHNEIDER & VEROVûEK V LJUBLJANI. Prednost imajo kompetentinjc, ki so zmožne slo-1 venske in nemške korespondence s stenografijo. Minister Ivan Vesenjak letnik Važno za rudarje Trbovlje, 1. januarja. Strokovna zveza rudarjev je poslala 10. nov. 1930 prošnjo Nj. Vel. kralju radi čimprejšnje rešitve pasivnosti bratovske skladnice v Sloveniji. Dne 29. decembra 1930 pa je uradno prejela odgovor, katerega priobčujemo v vednost rudarjem in kovinarjem, ki so člani omenjene skladnice, dobesedno: Ministrstvo za šume in rudnike, oddelek za rudarstvo, Belgrad. Pritožba rudarjev laškega sre-za glede pasivnosti pokojninske blagajne v Sloveniji. Trditev rudarjev laškega okraja, da vloge v pokojninsko blagajno niso zadostne, je popolnoma točna. Pokojninska blagajna v Sloveniji opravlja svoje dolžnosti že nekoliko mesecev z deficitom. Temu je vzrok slaba letošnja konjunktura in veliko število poklicnih rudarjev v Sloveniji. Oddelek za rudarstvo ministrstva za šume in rudnike, zavedajoč se potrebe situacije pokojninske blagajne v Sloveniji, je na predlog rudarskega glavarstva v Ljubljani ukrenilo potrebne korake za Maribor, 3. januarja. V ožjem krogu svojih prijateljev in znancev Je obhajal upokojeni minister Ivan Veseljak te dni svojo petdesetletnico; če se človek od akademskih let dalje nahaja v težki borbi za probujo in napredovanje slovenskih kmetskih plasti, potein ife dovolj umestno, da se ob polstoletneni jubileju VBaj v glavnih obrisih ocenijo uspehi njegovega požrtvovalnega in občemu blagru namenjenega delovanja. Središče »lukarijec, Sv. Marjeta niže Ptuja, je njegov rojstni kraj; po dovršenih srednješolskih študijah se je posvetil študiju zgodovine in geografije na graški oziroma dunajski univerzi in služboval kot profesor omenjenih predmetov v Ljubljani ter Mariboru. Že kot visokošolec je očitoval težnjo za javno delo ter je bil med najvnetejšimi propa-gatorji narodnostne zavesti v središču štajerčijan-stva — na Ptujskem polju. Na dvojno torišče sega njegovo življenjsko delo pred letom 1918: Z vsem ognjeni, žilavostjo in mladostnim zanosom je deloval na časnikarskem ter narodnostnoprobujalnem polju; po letu 1918 pa je kot narodni poslanec in v presledku leta 1924. tudi kot minister za agrarno reformo vse svoje sposobnosti ter ustvarjalne sile usmeril v cilju dviga blagostanja slovenskega kmet-skega ljudstva in prodora zadružništva v najširše slovenske ljudske plasti. V tem znamenju je dobivalo njegovo javno udejstvovanje od prevrata sem poseben poudarek. V poslednjih letih se je s podvojenimi močmi pognal v to smer sodelovanja pri prizadevanjih za razmah in sproščen ie narodnih gospodarskih sil. Ves iz našega kmetskega ljudstva je minister Vesenjak: usoglašen v najrahlejše zvoke ljudske duše, njenih potreb in teženj, ter oblikovan v pristnost slovenskega bistva in značaja. Raz ta vidik je ocenjevati njegova prizadevanja na javnem torišču in bilanco, ki ga v polni meri označuje kot vzornega, neustrašenega ter požrtvovalnega javnega delavca. Za dobro ljudstva je akademik, profesor in minister Vesenjak trošil svoje sile ter izčrpaval svoje sposobnosti; in ljudstvo to dobro ve. Zato mu je vsikdar vračalo s hvaležnostjo; ter mn še bo pri izvajanju vzvišenega gesla: Bog, Kralj, Domovina. Bog živi slavljenca ob lepem jubileju, Bog blagoslovi njegovo delo! Zagonetni požari v Tremerju Celje, 3. januarja. Pred nekako enim letom je bilo, ko.,je prebivalstvo prijazne obsavinjske vasice Tremerje pod Celjem zaživelo v silen strah pred neznano zločinsko roko, ld je požigala kar po vrsti. Nato je bil nekaj časa mir, sedaj pa se je očividno spet pričelo. Preti nekaj tedni smo poročali, da je posestniku Cenclju pogorel kozolec, potem spet, da je zgorela hišica znani svetovni potnici Almi Karli-novi, v petek 2. januarja t. 1. okrog šestih zvečer pa je bilo celjsko gasilno društvo po železniškem telefonu nenadoma spet alarmirano, češ, da je v Tremerju velik požar. S hvalevredno naglico se je odpravil proti Tremerju službujoči vod z motorno brizgalno Ln našel tam gospodarsko poslopje posestnika Čehovina po dom. Kovača v plamenih. Gorel« Je streha in velika zaloga slame pod streho. Celjski gasilci so takoj stopili v akcijo in že pred prihodom gaberskega ter laškega gasilnega društva glavno delo opravili. Rešili so spodnje poslopje, tločim je streha in zaloga slame postala žrtev gorečega elementa. Ob tri četrt na 9 so se gasilci spet vrnili v Celje. Prebivalstvo Treme rja živi v neprestanem strahu in vzdržuje ponoči lastno stražo. Nekateri pa prav resno mislijo na prodajo kmetije ter odse-Mtev v varnejši kraj. Ce novi prijateljici preveč zaupaš Celje, 1. januarja. Potočnikova, tam nekje od Slovenjgradca in Neža iz Št. Jurija ob j. ž. sta se 30. decembra p. 1. znašli v znani posredovalnici za delo pri HUttigovi na Glavnem trgu. Neža je kmalu sklenila s Potočnikovo znanstvo in ji pričela pripovedovati, da išče delo. Potočnikova je lepim besedam Neže nasedla ln kaj kmalu zaupala. Pripovedovala ji je, da ima s seboj nekaj denarja, da ga bo spravila k svojim rečem in vse skupaj oddala v železniški garderobi. Neža ji je skrbno svetovala, naj tega ja nikar ne naredi, ker se je že zgodilo, da je v tisti garderobi denar dobil noge. Denar naj le zadrži pri sebi. Kot novi prijateljici sta nato oddali Potočnikovo prtljago v garderobo in se podali v Gaberje, kjer sta se zamudili v dveh gos-tilnah. Ko sla se hoteli vrniti v mesto, je Neža naenkrat čutila, da jo zebe, in prosila Potočnikovo, naj ji posodi njen plašč, za katerega pa je Neža že' vedela, da se v njem nahaja precej denarja. Ko je Neža plašč oblekla, se je za hip odstranila, nato pa epet vrnila plašč Potočnikovi, češ, da se je že ogrela. Kmalu je Potočnikova opazila, da nima v žepn več 1590 Din. Neža je seveda rekla, da jih je gotovo kje izgubila v gostilni in da je treba iti izgubljeno poiskat. Iskali sla seve zaman. Šele drugi dan je Potočnikovi padlo v glavo, da ji je Neža nekaj pripovedovala, da tatvina ni laka reč, posebno če pri tatu ničesar ne najdejo. Prijelo so Nežo, ki seveda vse taji. Pri njej so našli le še 138 Din, drugo je bila očividno že skrila. Ker je tudi sicer že stara znanka sodnih zaporov, so jo vteknili v luknjo. sanacijo pokojninske blagajne v Sloveniji v novem projektu zakona o zavarovanju rudarskih delavcev. Ali, ker do uzakonjenja navedenega projekta ne more priti pred uzakonjenjem projekta enakega rudarskega zakona za vso kraljevino, ker se prvi zakonski projekt mora sprejeti na podlagi prvega, Oddelek predlaga pri g. ministru za šume in rudnike, da naj se oba zakonska projekta, katera sta gotova, čimprej uzakonita. Da pa rudarji ne bi evenluelno dolgo čakali na uzakonitev navedenih zakonskih projektov, in da bi se sanacija i>okoj-ninske blagajne čimprej izvedla in bi se na ta način pomoglo samim rudarjem kakor tudi ustanovi Bratske blagajne v Ljubljani, je ta oddelek izdal nalog rudarskemu glavarstvu v Ljubljani kot rudarski oblasti prve stopnje, da na podlagi sedaj veljavnih pravil Bratske blagajne |>oviša vlogo v pokojninsko blagajno in s tem reši vprašanje sanacije tainošnje pokojnineke blagajne začasno do uzakonitve zakonskega projekta, kjer je to vprašanje racijonalno rešeno. — Belgrad, 22. novembra 1930. Načelnik oddelenja za rudarstvo. ostanki pri Belgradu Belgrad, 1. januarja. Belgrajeki podjetnik, Žiga Felšer po imenu, je našel te dni na svojem zemljišču na Topčider-skem brdu roko (levo) iz marmorja, o kateri menijo strokovnjaki iz belgrajskega Narodnega muzeja, da mora biti stara najmanj 1600 let. Roka (do zapestja), stilno zelo okusno izdelana, drži med prsti jabolko, simbol vladarske ohlasti, radi česar sklepajo, da mora biti to fragment spomenika kakega rimskega imperatorja, dasi je bila navada, da je bilo jabolko pri imperatorskih statuah položeno na dlan leve roke. Zanimivo je, kako je srečni najditelj našel to zgodovinski dragoceno najdbo. Ko je hodil po svojem topčiderskem zemljišču, kjer ei je namenil postaviti hišo, je naenkrat zadel z nogo ob nekaj _ trdega. Menil je, da je zadel ob kak kamen, ko se je pa ozrl pod noge, se mu je zdelo, da je neka kost vsa blatnasta, vendar je kmalu spoznat, da ne more biti kost, ker je bila stvar pretežka, okrog 10 kg. Ko je doma najdeni predmet dobro očistil od blata in opral, je imel pred sabo marmornato roko, s katero se je podal takoj v Narodni muzej. Današnje belgr. »Vreme« prinaša sliko najdene roke. Na Topčiderskem brdu poleg Belgrada so ie pred 2 letoma našli star rimski sarkofag, ki ga sedaj hrani belgr. Narodni muzej; razen tega je bilo tam najdenih več rimskega poljskega orodja iz železa (deli pluga, sekire, molike itd.) Strokovnjaki mislijo, da je moralo biti na Topčiderskem brdu v rimski dobi veliko posestvo kakega rimskega bogataša. Kranjsko-hrvašha strupena megla pred 100 leti Ko sem čital v »Slovencu« z dne 17. deoeni. m. 1. št. 287 v dopisu iz Metlike, kako silno je kosila strupena megla, katero imenuje g. dopisnik »Belokranjsko smrt«, in čisto po pravici, kakor raz-vidimo tudi iz drugih poročil, posebno zopet v dopisu iz Črnomlja v »Slovencu 7, dne 1. jan, t. 1. št. 1, sem si mislil, da se je morala pojaviti ta morilka gotovo tudi v sosednjih hrvaških župnijah ob Kulpi, vsaj je imela do njih samo prehod čez Kulpo. Da se o tem prepričam, sem se obrnil pismeno na gg. župnike župnij ob Kulpi in sicer: Kamanje, Žnkanje, Lipnik, Kunič, Priiišče in Bo-siljevo, in jih prosil, naj mi pošljejo podatke za 1 1830, 1831 in 1832. Do zdaj sem tlobil odgovora iz 2akanja in Lipnik a, iz katerih.se razvidi, d« je morila strupena megla istotako na Hrvaškem, kakor pri nas, zato sem jo tudi prekrstil v kranjsko-hrvaško strupeno meglo. G. župnik Iv. V uč e t i č iz Žakanja mi poroča: Meseca avg. 1831 je umrlo 10 oseb, ni pa zapisano v mrliški knjigi, za kakimi boleznimi so ljudje mrli, kakor sploh takrat niso zapisavali vzroke smrti. L. 1831 pa je umrlo 111 oseb, a letos (1930) samo 30, a župnija je bila takrat za tri četrtine manjša. Lipniški župnik g. Vekoslav Š p r i n g e r, ki je tudi sam naročen na »Slovenca«, pa mi piše: Pogledal sem v mrliško knjigo in sem našel zapisano tole: Anno proinde 1831 in paroohia Lipnik mortui sunt: Innocentes usque 10 ann. No 208, Adulti 114, In summa totali 322. Et quiidem innocentes plerique mortui sunt in morbo Anginae. Adulti vero in morbo febris ne n'osa. K temu pripomni g. Springer: Ta febris nervosa bi mogla biti strupena megla, ker se razvidi iz časopisov, da so umrli v Belgiji, kjer se je nedavno ta mogla pojavila, večinoma za mrzlico. L. 1832 pa je bilo mrtvih 207, med tem, ko jih je umrlo 1. 1830 179. —. 1831 jih je umrlo največ v vasi Pravutina. ki leži tikoina ob Kulpi, in pa v vaseh Sračak, Velika in Mala Paka, Mešane i in Zaluka, ki so tudi vse ob Kulpi. Na zadnje pa še pristavi: Kar se tiče opazke tedanjega župnika Matije Kasuna, da so-mrli otroci za angino, pripomnim, da je to »vrato-bolje«, otroci niso znali povedati, kaj jih boli, ker so težko dihali, in so mislili, da jih boli vrat, pa je bilo ravno to morda otrovanje po strupeni megli. Da se pa še prepričani, če ni segla strupena megla morda tudi še to stran Gorjancev, sein se obnil pismeno še na gg. župnike to stran Gorjancev in jih prosil poročil. Do zdaj sem dobil šele en sam odgovor in sicer ml g. župnika iz Sv. Križa pri Kostanjevici, ki pa apričuje, da je morila strupena megla tudi na tej strani. G. A. Zupane mi piše: Tu je umrlo 1. 1829 58 oseb, 1. 1830 58 oseb, 1. 1831 144 oseb, 1. 1832 107 oseb, I. 1833 57 oseb. Izredna umrljivest je bila julija 1831, ko je umrlo 22 oseb, od teh 17 za grižo. Avgusta 1831 17 (8 za grižo). Septembra 1831 13 (schleichendee Fieber 7 slučajev). Oktobra 1831 15 (Fauel Fieber. Ner-venfieber). Vse gg., na katere sem se obrnil pismeno, prosim še enkrat, naj mi pošljejo podatke, da sestavim kolikor mogoče natančen seznam župnij, v katerih se je pojavila strupena megla, in pa število oseb, ki jih je pomorila. Kai pa na Štajerskem? Ni se li morda tudi tam pojavila, vsaj po župnijah po nižinah in ob vodah? I. šašelj. Mladika v Ptuju >ckliški zavod pod vutislvoin šolskih sester, V dekliškem zavodu »Mladika« v Ptuju je celoletna gospodinjska šola, kmetijsko-gospodinjski tečaji in internat. V internat se sprejmejo deklice imenovanih gospodinjskih šol kakor tudi deklice, ki obiskujejo mestne šole (osnovno, meščansko ali gimnazijo) v Ptuju, pa so iz drugih krajev. V internatu je prostora za GO gojenk. Zavod iina namen, deklice vzgajati v verskem- ! nravstvenem in domoljubnem duhu. Da bo imel ! narod plemenite matere in dobre gospodinje, je ' treba ženski mladini temeljite znanstvene izobrazbe 1 in j?raktične vzgoje. Posebna skrb se obrača na to, da si pridobe gojenke potrebnih ženskih kreposti in vrlin, zlasti skromnega, dostojnega vedenja in čuta za mirno domače življenje, ljubezni do točnega izvrševanja dolžnosti in smisel za red in varčnost. Gojenkam gospodinjske šole in gosp. tečaja se nudi temeljita izobrazba v kuhanju in splošnem gospodinjstvu. Pouk jo teoretičen in praktičen. Teoretični predmeti so: Verouk, vzgojeslovje, slovenščina, računstvo, h ran oslov je, gospodinjstvo, gospodinjsko knjigovodstvo, živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo. vrtnarstvo in zdravstvo. Praktičen pouk pa obsega: kuhanje, šivanje, pranje, likanje, urejevanje hišnih prostorov, vkuhavanje sadja in ze-lenjadi, poleg lega pa še umna kokošjereja, praktično sirastvo in mlekarstva Poslopje samo ima krasno lego. Stoji v prostranem vrtu ob mogočni Dravi tik ob mestnem parku. Zidano je moderno in se odlikuje po visokih, svetlih in zračnih prostorih. Spalnica je opremljena priprosto, a nenavadno okusno; je to visoka, zračna dvorana, razdeljena na vrsto posameznih predelov, v katerih stoje štiri postelje in dva umivalnika velika. Po dolžini ob notranji strani so omare, kjer imajo gojenke svoje perilo in obleko za-se. Prav tako okusno je opremljena obedmica, zatočišče lačnim želodcem. Posebna soba je za šivanje in ročna dela, zopet druga za likanje. Da so učenke odlegnjeue vnanjim vplivom in da se morejo nemoteno učiti in pripravljali za šolo, imajo skupno učilnico; tam izdelujejo domače vaje in naloge pod nadzorstvom sester. Vsaka učenka ima v učilnici svoj prostor in vsa potrebna učila. Dan je točno razdeljen. Da bodo gojenke zdrave in tudi telesno prospevale, je preskrbljeno za sprehode, igre na vrtu ali v telovadnici, imajo v zavodu svojo kopalnico, predvsem pa bo k temu pripomogla zdrava in tečna hrana, ki jo imajo. Mesečnina znaša 600 Din. Za luč in obrabo inventarja se plača mesečno 30 Din, Za mesečnino oskrbuje zavod gojenkam: stanovanje, hrano (za-iutrk, dopoldansko in popoldansko južino, kosilo in Zaiutrek nam mora dati moč, ki je potrebna, da do kosila uspešno vršimo svoj posel. Skodelica okusne koncentrirane hrane ОУОММТЦЦЕ dovede telesu v mali količini veliko redilno vrednost, a pri tem ne obteži želodca. Dobiva se r vseh lekarnah, drogerijah in boljšili špecerijskih trgovinah: velika -katlja Din 5U*—. srednja škailja Din 32'—. mala škallja Din 16'—. Po nedolžnem na smrt obsojeni umrl Konec človeške tragedije. Majftpeirg, t. jan. Na starega leta dani 1930 je v Sfopnem 37 umrl 70 let stari Brntuša Franc, svojčas stanu-joč v Skrbljab, župnija Majšperg. Prod 30 leti je Ivi I obdolžen, da ie s ih>-močjo svoje, sedaj že rajne žene umorili, spekel in pojedel svojo hčerko, katera pa še seda j žii'vii v Leabnu v Avstriji. Taikrart je bil oibsojen <*l mariborske j>orote na smrt na vcšuMh, pozneje pomiloščen na dosmrtno, njegova žena pa na dvajsetletno ječo. Po preteku triletnega zapor« se je njuna nedolžnost izikaizala, bila sta izpuščena. A žena je Initia vsled žaloslii v ječi oslepela. Zato je kot odškodnino prejela 600 kron tedanje avstr. veljave. — Časopisi so « tem mnogo pisali, jjosebno nemški, ki so z aloib ninm veseljem očrtali Slovencem ljndož.rstvo. Kronika največje podeželske fare Št. Jernejna Dol. 2. jan. Morda ne bo škodilo, če zve tudi širša javnost nekoliko podatkov o gibanju prebivalstva največje podeželske župnije na Dolenjskem. V splošnem smo s številkami kar zadovoljni. V zadnjih letih je zabeležiti letno nad 100 duš prirastka, lani celo 111, prav toliko kakor leta 1926. Rojstev je bilo lani 199 (101 moških in 98 žensk). Dvakrat je štorklja podarila roditeljem celo dvojčke in sicer graščaku g. Herbertu Schopplu na Tolstem vrhu in g. Francetu Školu iz Gor. Vrhpolja. Izmed lanskih novorojenčkov se je kmalu po rojstvu preselilo med nebeške krilatce 15 (4 med njimi so bili v sili krščeni), tako, da je bila umrljivost med dojenčki pravzaprav malenkostna. Umrlo jih je 88. Smrt je kosila lani bolj ženske. Teh je namreč umrlo 59, moških pa samo 29. Žensk je bilo manj rojenih ko moških, umrlo jih je pa več. Ce bi šlo v tem razmerju dalje, ne I bodo dekleta več tako v zadregi za ženine, kakor so bile dosedaj. No, pa saj bo morda tudi davek na samce katero odrešil m jo pripeljal v sveti zakonski stan. Pokopanih je bilo na pokopališču v Št. Jerneju 32 mrličev, v Šmarju 30, v Grobljah 10, na Gradišču 9 in v Orehovici 9 (dva sta umrla v bolnišnici in sta bila pokopana na domačem pokopališču). Kakih posebnih bolezni letos ni bilo. Nekaj desetin ljudi je vzelo na svoje rame že nad 8 križev, umrlo pa jih je nad 80 let starih 8, nad 70 let starih pa 16. Znamenje, da je naše podnebje prav ugodno. Zanimivo je tudi to, da je bilo v orehovški občini, ki šteje okrog 1500 prebivalcev, 40 rojstev, mrliče\ je bilo pa samo 9, torej 31 prirastka. Jetika, ljudska bolezen pri nas ni ravno razširjena. Umrle so za tuberkulozo samo 4 osebe Prav toliko jih je pokosila kap. 2 osebi sta si v duševni zmedenosti vzeli življenje z obešenjem, 1 je ubila na polju med delom strela, 1 se je po noči domov grede ubila ravno na svoj godovni dan, 4 otročički so umrli radi prezgodnjega poroda. Oklicanih je bilo 57 parov, doma poročenih 42 (lani samo 37). Nekaj parov je bilo drugje poročenih, nekaj se jih je pa še pravočasno sktijalo^ na vsak način boljše, kakor da bi bili v zakonu nesrečni. Najstarejši par je bil star 145 let, najmlajši pa več kot 100 let mlajši, star samo 42 let. Najstarejša nevesta je vzela nase svoj 77. križ, ženin pa 70. Najmlajša nevesta pa je bila stara komaj 19 let (3 neveste) in najmlajši ženin 21 let. Svetih obhajil je bilo 33.780, povprečno je vsak vernik bil obha jan petkrat. Tudi to je še dosti dobro znamenje. ' «s:®! Zimsko zalogo izgotovlje-nih oblačil za gospode, dečke in otroke odproda-jamo zaradi pozne sezone po znatno znižanih cenah. Znano največja izbira, priznano dobro blago, kar najbolj solidne postrežba. J. Maček, Ljubljana Aleksandrova c. 12 večer.jo, |>otrebno jiostrežbo, kurjavo — ter gojen kam v gospodinjski šoli tudi pouk. S 1. marcem 1981 se prične letni gospodinjsk tečaj, ki bo trajal 4mcscce. Gojenke se bodo verbale predvsem v kuhanju in šivanja ter v potrebnih hišnih opravilih. — Natančnejša pojasnila daje vod-stvo sama Ш pravite? Zdrav škort je lepa ret. Noben pametni mu lie bo nasprotoval. Krepiti lelo in vedriti duha — to mu je numen. l'osebno šporl v boiji naravi se mi zdi lep. Takole: sankanje, smučanje, plavanje, lurislika — to je meni po a od ti. Človek iiiivu boijo naravo in se je uči spoznavali, spoštovali ■in ljubiti. Pravi športnik ie kavalir do ljudi in stvari Toda iuloslen mouim ugotovili, da pri nj: V zdravstvenih občinah: Cerklje. Kranj, Preddvor, Škof in Loka, Trata nad бкоГјо Loko s .;e.lo- 'žein v škofji Loki, Tržič, Železniki. V okraju Krško: V zdravslvenih občinah: Kostanjevica, Krško, Mokronog, Radeče, Raka. V okraju Laško: V zdravstveni občini T.aško. V okraju Litija: j V zdravstvenih občinah: Litija, Višnja gora, Zagorje V okraju Logatec: V zdravstv. obč.: Cerknica, Logatec, T.ož. V okraju Ljubljana-okolica: V zdravstvenih občinah: Dobrova, Dobrunje v Vevčah, združene barjanske občine na Igu. Št. Vid nad Ljubljano. Grosuplje, Vrhnika. V okraju Ljutomer: V zdravstvenih občinah : Apače. Križevci. Ljutomer, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnicl. V okraju Maribor-desni breg: V zdravslvenih občinah: Maribor-okol. d. breg v Mariboru, Poličane. Pragersko, Ruše, Slov. Bistrica, Sv. Lovrenc na Pohorju, Frani. V okraju Maribor-levi breg: V zdravstvenih občinah: Maribor-okol. 1. breg v Mariboru, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Lenart v Slov. goricah. Sv. Trojica v Slov. goricah, Š! Ilj v Slov. goricah, Volka s sedežem pri Mariji Snežni. V okraju Murska Sobota: V zdravstvenih občinah: Cankova, Gor. Lendava, Križevci, Murska Sobota. V okraju Novo mesto: V zdravslvenih občinah: Novo mesto-okolica, Toplice, Žužemberk. V okraju Prevalje: V zdravslvenih občinah: Črna, Dravograd. Ma-renberg, Gušlanj, Ribnica na Pohorju s sedežem v Vuzenici. V okraju Ptuj: V zdravslvenih obč.oah; Breg prt Ptuju. Mu-relinci, Ormož vzh. del, Ormož zali. del, Ptuj-okol., PtUjSKa gora. bioaišče, Sv. Urban. V okraju Radovljica: V zdravslvenih občinah: Bled, Boh. Bistrica, Kranjska gora, Radovljica. V okraju Slovenjgradec: V zdravslvenih občinah: Mislinje, Slovenjgradec, Šoštanj, Velenje. V okraju Šmarje pri Jelšah: V zdravslvenih občinah: Kozje, Podčelrtek, lio-gaška Slatina. Rogulec, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Šmarje pri Jelšah. Prosilci nai vlože svoie po določnih čl. 12 zak. o civilnih uradnikih in oslalih državnih uslužbencih in 8^18. uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin opremljene prošnjo najkasneje do 1. februarja 1931 pri kr. banski upravi dravske banovino v Ljubljani Napaden pismonoëa Cerklje, 1. januarja. Našemu pismonoši Butara se je zgodilo zadnji torek, da s!a ga ločno opoldne v gozdu napadla, ko je prišel na ceslo od vasi Hraetje, dva maski-rana m:>ška. Moj ie bil za pisemsko torbo, v kateri je bilo par slo dinarjev. Klateža sta si hotela menda poskrbeti denar za praznike, kajti služiti si denar, ni prijetno, a vinotečev je pa zelo mnogo. Enega, ki je osumljen, so že zaprli. Koledar Nedelja, 4. januarja: Nedelja po Novem letu. Ime Jezusovo, 'lil, škof; Angola Follnjska, vdova. Ščip ob 14.15. Herschel napoveduje sneg. Ponedeljek, 5. januarja: Telesror, mučene«; Emilijana, (Milena), devica. Osebne vesti — Razrešen j«' župunskili poslov gosp. Jožef Strnad. posestnik in župan občine Podgora v Dobrepoljah ter bivši oblastni poslanec Grško odlikovanje. Grška vlada je odlikovala tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivana Mohonča za njegovo uspešno sodelovanje na prvi balkanski konferenci v Atenah z visokim redom Odrešenika. = Poroka. Pri Sv. Bolfenku v Slov goricah so je poročil orožn. podnarednik Zvonko Weiss z Dragico L a p o r n i k o v o iz ugledue trgovske rodbine iz Biša. Bog daj srečo! — Poročilu sla se včeraj v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani gospod dr. medicine Janez šareč in gdčna. Terezija P i r n a t. Iskreno ča-stitamo. Novi ffohodî ■f Ivau Tokan. V noči od petka na soboto je v svojem stanovanju v Delavski zbornici izdihnil g. Ivan Tokan, uradnik Delavske zbornice, star 58 lel. Pokojnik je bil staj- borec socialistične s'.rokovne organizacije ter njen strokovni tajnik. Po ustanovitvi Del. zbornice je postal njen uradnik. — Pokojnikov pogieb bo v nedeljo 4. januarja ob pol štirih popoldne iz hiše Dol. zbornice na Miklošičevi cesti. P. kojniku naj sveti večna luč! Preostalim naše sožaljel •f- Umrl je v Zgor. Šiški (Pod llriJxini 62) po dolgi te/ki bolezni Sode v Rudolf, elek-iiomonter pri mestni elektrarni, komaj v 23 lotu starosti. Pogreb bo v j>onodcl jek ob pol 3 v Dravlje. Sorodu kom naše so/J,,;e! N. p. v m.! Mala kronika •fc Dnevnik ^Slovenec« velja za vse kraje v Jugoslaviji Din 25.— na mesec ali Din 75.— za četrtletje. Celoletna naročnina znaša HOO dinarjev. Za inozemstvo velja »Slovenec: na mesec Din 35.—, za kraje z dvojno poštnino (Anglija, Amerika itd.) pa Din 10.—. — Tedenski Slovenec (samo nedeljska izdaja z vsemi prilogami) pa rulja ua mesec samo Din 8.— ali Din 48.— za pol leta. •k Cen;, naročniki, ki imajo kakršenkoli zastanek na naročnini za leto 19HU., prejmejo prihodnji (etlen opomine /. označenim dolžnim zneskom in položnico. Ker moramo v najkrajšem času zaključiti račune za leto 1930. in poravnati obveznosti v tiskarni, vljuiliio prosimo vso. ki bodo pr;\ieii tozadevna obvestila, da nam t obratno pošto nakažejo na računu označeni znesek. Vsako odlašanje bi nam povzročilo mnogo neprilik. lfg£№ei iien^ia te stane lepa sobna oprava, kjerkoli jo kupiš. Samo 5 Din pa ie bo sta a, če za eneš prvi dobitek II. junuarja pri žrebanju loterije Doma služkinj. Ali že imaš siecko? Naroči jih par pri zadrugi Slu.'.. Dom, Semeniska ulica št. 2 -A- Izjava. V Številki 2G0 »Slovenca« od 13. novembra 1930 pod naslovom: :>Ali jo to narodno delo? , smo objavili članek proti nekaterim na-cijonalistom v Prekmurju, kale rim smo očitali razna dejanja, ki da niso narodna dejanja, marveč nasprotno. Med drugimi smo tudi navedli gospoda žalskega upravitelja v Dolgi vasi pri Dol. Lendavi, češ, da jo bil premeščen, toda čeprav hoče veljati za nacionalista in dobrega državljana, je ?e vodno na starem mestu, kakor da ne bi vedel, da se ti dve laslnosti kažeta ravno v Izvrševanju zakonov in odlokov višjih oblasti. Kakor smo se sedaj prepričali, je la očitek neosnovan in ne samo, da ne moremo očitati imenovanemu gospodu, da bi bil storil nenarodno delo z neizvrševanjoin zakonov in odlokov, je ostal nasprotno na svojem me- * stu po izrecnem ukazu pristojnega oblaslva in po preklicu premestitve, do katere je prišlo zgolj pomotoma. S to objavo dajemo imenovanemu g. zadoščenje in popravljamo krivico, storjeno nui s trditvijo v zgoraj navedenem Članku. — Kolenc Franc, s. r., urednik sNovin« v Murski Soboli in uredništvo »Slovenca . Bor v Egipet. Našo uganko pod tem naslovom na strani 14. naj reševalci popravijo v lo-liko, da povsod zamenjajo desno z levo in obratno. Pot v Egipel se tedaj začne od desne spodaj. •fc »idoverčev« žepni koledarček za leto 1931 smo priložili celotni nakladi današn e številke. Kdor bi ga ne našel v svojem »Slovencu, naj ga jiostavno reklamira pri upravi v Lj-ubijani, ir Prvi smučarski tečaj za začetnike v Bohinjski Bistrici, ki ga je priredil »Smučarski klub Bohinj« smo dovršili z vel kim uspehom. Ob tej pri,liki se na jlepše zahvalili jemo voditelj чп« gg. Tomažu Godcu in ing. Sod ji za njih trud ter hotelu Triglav za izvrstno oskrbo. — A. in I. Ilubad. Vsem (lijakom obiskovalcem pomorske akademije v Kotom v vednost. Vodstvo akademije obvešča vso dijaštvo zavodu, d« trajajo božične počitnice no do 10. I. 1931. temveč do 15. I. 1931 analogno ostalim šolam prosvetnega lmiinisl istvii. i( Registracija motornih vozil v let« 11181. Po veljavnih predpisih morajo vsa motorna vozila, t. j. osobni in tovorni avtomobili ter motorna kolesa dobiti nove evidenčne tablice za leto 1931. Vsi lastniki motornih vozil morajo radi lega vsaj do 20. januarja 1931 prositi pri pristojnem srozkem načelstvu (upravi policije v Ljubljani, predstojni-štvu mestne policije v Mariboru in Celju, srezki izpostavi v škofji Loki) za dodelitev novih tablic. Prošnja se vloži po predpisanem obrazcu ki se dobe pri imenovanih oblastvih. Prošnja je takse prosta, ker se vloži na uradni poziv. Dr. Dobrojed se je ravno vrnil iz dežele, kjer je delil svoje doživljaje z našimi deželani. Ne more prehvalili našega kmetovalca, kako velik ekonom jc! 2e to je zahj velikega pomena da vsi pridno segajo p° testeninah »Pekatete«, v kaierih vidi narodovo inoč. Brez testenin »Pekatete« ni zdravja ne krepkega naroda. Logičen zaključek, ki pove vse. lil mi, ki poleg našega naroda ljubimo tudi »Pekatete«, inu pritrdimo. ir Vreme za športnike. Vremensko poročilo JZSS po staniju 1 januarja : Zelenica — Tržič siioga 00 cm, sneži, sneg pršif. smuka dobra, sanka-lišče do Sv. Ane uporabno. — Dovje —Mojstrana +4° C, sneg južen 25 cm, smuka dobra, skakalnica urejena za redni tronin«;, izgledi za nedeljo dobri. — Sv Janez—Boh. jezero 4° C. sneg južen 55 cm, oblačno, smuka in izgledi za nedeljo dobri — V a I v a z o r j e v a koča pod Stolom, novoç.i snega 25 cm, smuka dobra, izgledi za nedeljo dobri. — Bloke iz Nove vasi in Sodražice) jug, dežuje, smuka neugodna. Telefonično poročilo od 3. januarja dopoldne. — Kranjska gora oblačno, ^neg južen, smuka manj ugodna — Boh Bistrica oblačno, sneg južen, smuka manj ugodna. Skakalna tekma nt Bledu dne 4. januarja odpade. — JZSS. Fran Radešček: Smučarji! Smuka ћа „Mrz.'em studencu" ie krasna, snega dosti, temperaluru —i do —10 in lo v svežem planirMkeui '.raku pod „Triglavom". Za kurjene sobe in dobro hrano je preskrbljeno v planinski resluvraciji gosp. ZAJCA zato no zamudite 'epe prilike, da preživite par 'opihd ui v planinskem suiuškem raju. •k Sliiib» občinskega tajnika razpisuje županstvo mestne občine Kamnik. Predpisno opremljene prošnjo z dokazili usposobljenosti za to službo naj se vlože do 15. januarja 1931 pri Županstvu. Prosilci. ki so na razpis od 10. junija 1930. vložili prošnje in še roflektirnjo na to službo, naj to pismeno javijo županstvu. •k Ппм!"* tiskovine za napoved neposrednih davkov in sicer: Prijava dohodku, ki je.zuve-zan davku na podjetja »trgovska, industrijska, obrtna) in samostalnili poklicev, p r i d o b n i n a za lelo 1931, i Kila stane 1 Din ter Prijava za pavšalno plačevanje poslovnega davka za leto 1931 komad 1 Din Pripomoček, kako to napoved napoveš. stane komad 2 Din Vložiti je to napoved do konca januarja 1931. Vse davčne tiskovine ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Istotnm se dobe tudi tiskovine za uslužbenski davek, pola 1 Din; Tabela za preračunavanje u službe u s k e g a davka, 10 Din ; Knjiga opravljenega prometa pola po 3 Din, Prijava rent in Prijava obresti in rent (za posojilnice in banke) pola 1 Din. •k Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna >Franz-,I ise!<-grončica i/.dalno izpraznjenje črev in osvoboditev tesnobnostnih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo >Franz-Jo»ef«-vodo z zelo zadovoljivim uspehom ludi pri težkočah v letih menjave. »Frane-Joselc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijr.li in specer. trgovinah. •fc Za gospodarsko poslovanje v novem letu priporoča trgovina Nove založbe v L;ublaai (Kongresni trg 19) svojo obsi žno zalogo poslovnih knjig za podjel n in društva, predvsem opozarja na štrace, ameriike žurnale, vseli vrst vpisne knjige in indekse, i egislralorie, luknjače, dalie strojôke za spajanje tiskovin in listin, in -.ploh vse pisarniške potrebščine v vsaki iz' eri in mno ini. ■j«r Ob požaru delajo gasilci in ostalo ob.in-stvo z nadčloveškimi močmi, da rešijo čim na več mogoče. Neprimerno hu še napore zahteva od ga-sečega moštva ogenj na painiku, p av posebno pa še na zrakoplovu. Tak siučai smo iireli priliko opazovali ob ognju in po ognju na zrakoplovu »Do-X«. Za taka naporna dela e sposobno le telesno naikrepkejse in najbolj zdravo moštvo. Kot pa se mora pri motorju vporahl a ti le nijbol ši pogonski materijal, tako je treba tudi navečie pa.'nje pri prehrani moštva Ne sme vas torei iznenaditi, če je izjavil častnik dr Tingelkamp: Ovomalt ne je dobra pijača, ki jo vedno radi eniliemo. — Zopet nov dokaz, da se za n ljveč'o telesno sposobnost najbolj priporoča Ovomait ne. -k Kako postanem iloher godben:k? Knjižico pod leni naslovom pošlje vsakomur brezplačno (vrdka Meinel & 11 "rold v Mariboru štev 102. brez ozira na to. jeli začetnik ali že napredujoč. Zahtevajte jo po dopisnici Vr Krasni molitvenik »Slovanski svetniki« lahko kupite v knjigarnah, zlasti pri Nićmanu v Ljubliani Cena 18 20. 24 in 28 Din. kakor ie vezava Po pošti 2 Din več Polenom ko namočeno ali suho, najboljše kakovosti, vedno v zalogi, 1er vse špecerijsko blago po najnižji ceni nudi F. R. Kovnčič. palača Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Miklošičeva cesla 32 ic Opozarjam«, nn oglu- spotiliještujer-ko L judske .puso|ihiu:c no zudn|i strani današniega »Slovenca» •k Prireditev Jadranske Stražo v slovanskih narodnih nošah dno 24. januarja ПШ v unionski dvorani v Ljubljani. Ljubljana Sv. Triie kratit v Ljubljani Že uekaj dni sem, skozi od Božiču, hodijo v iiiru k u po ljubljanskih ulicah skupine »Svetih Treh kraljev« in obiskujejo javne lokale, poj o primerne pesmi in prosijo za drobiž. Tri kralje predstavljajo po večini rokodelski vajenci, ki si hočejo na ta način dobiti skromen postranski zaslužek. Takile trije kralji najdejo včasih prav prijazen sprejem, včasih pa nalete prav slabo. Marsikateri gostilničar, jmsebno tak, katerega so že obiskale tri, štiri skupine, kaj rad trdo zaloputne vrata za njimi. Ali trem kraljem to nič ne de. Mirno gredo drugam in i>ojo samozavestno »Mi smo sveti trije kralji!« Višek elegance in lepi stas napravijo popoldanske in večerne obleke kupljene pri znani tvrdki P. Magdić Liabljana Na zalogi tudi obleke za neveste in močne dame, dobavi se tudi po pošti. Kaj bo danes? Drama. Ob 3: Snegulčica in škratje. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah. Izven. — Ob 8: Konec poti. L.udska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Ob 3: Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8: Werther. Premi-jera. Izven. Društveni dom Glincc. Ob s veseloigro »Totka na konju«. Ljudski kino Glincc. Ob 4 |<о|м)1<1по Put in Patachon kot detektiva«. Nočnn službo imata lekarni: mr. Trnkoczy led.. Mestni trg 4 in inr. Kamor, Miklošičeva c. 20. KAJ BO JUTRI? Drama. Zaprta (generalka). Opera. Baletni večer Olge Solovjove. Ljudske cene. Izven. Unionska dvorana. Koncert učiteljskega pevskega zbora. Ob 8 zvečer. Nočno službo ima ju lekarne: mr. Leuetek, Resi jeva cesta 1, mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 Dr.med.Loize Kramariž specijalist za kirurgijo ordinira sedaj »d 11,—12. dopoldne in od 1 ,2.— ' ,4. popoldne Liubljana. Miklošičeva 18/11. Telefon St. 31-5S © Božični misterij »Luč nevernikov«. Vsem, ki niso imeli prilike videti novega božičnega iniste-rija >Luč nevernikovc, priporočamo, da pridejo na sv. Treh kraljev dan v Rokodelski dom, ko bodo agilni igralci e pohvalo sprejeto igro zopet uprizorili. Pričetek bo ob 5 popoldne; predprodaja vstopnic je jutri zvečer in na praznik dopoldne v Rokodelskem domu. 0 Sentpetersko prosvetno druilvo priredi za svoje člane danes zvečer ob 8 čajanko v prostorih Prosvete. Vabimo vse člane na to društveno prireditev. — Odbor. 0 Odlikovanja policijskih uradnikov. V petek ob polit dopoldne se je vršila na policiji skromna, a lepa slovesnost. Policijski upravnik dr. G u š t i n je izročil petim policijskim uradnikom odlikovanja. Odlikovani so bili: nadzornik Jamko Goršič z redom sv. Save V. razreda, podnadzorniki agentov Alojz Tabernik, Maks Turin, Franc Grad in policijski agent Franc K 1 i n e c pa z redom zlate kolaijne za vestno službo. Policijski upravnik je imel na odlikovance primeren nagovor ter jim je iskreno čestital. O Podofirirsko zabavo priredijo podolicirji ljubljanske garnizije pod pokroviteljstvom g. komandanta dravske divizije 10. januarja, to je prihodnjo soboto, v vseh prostorih na »Taboru-. Ta prireditev, ki se vsako leto odlikuje po svoji iz-branosti in lepem razpoloženju, se začne ob pol 9 zvečer in je njen dohodek namenjen podoficir-skemu podpornemu društvu. © Šiška. Prosvetni oder v samostanski dvorani ponovi danes popoldne ob 5 dramo v 5 dejanjih »Mesija«. — Cene znižane. — Vljudno vabljeni! Kaj bo danes teden ! Žrebanje loterije Doma slnžkinj. O Koncert zagrebškega komornega kvartetu v Ljubljani. — V ponedeljek, 12. t. m. so vrši v Ljubljani koncert zagrebškega godalnega kvarteta, ki ima že po vsej državi velik sloves. Spored obsega po en kvartet Boccherinija, Dvoraka in Sker-janca ter bo že zaradi poslednjega za našo publiko zanimiv. To delo je zagrebški kvartet nedavno izvajal z jako velikim uspehom v Zagrebu. — Vstop mre za ljubljanski koncert v Matični knjigarni. O Vse ženp in dekleta, ki so so priglasile za lečaj ročnih del, naj pridejo danes ob 11 dopoldne v meščansko šolo k dogovoru o začetku tečaja in razdelitve ur. 0 Spored kouccrta pevskega zbora Slovenskega učiteljstva v Ljubljani. Lajovie Anton: Bolest je kovač, Spomladnt spev. Adamič Emil: Tri duhovne p^smi: Jutranja pesem, Kadar pride poslednji čas, češčena si, Marijal Osterc Slavko: Pesem o suhi muhi in Konja jezdi aga. Mešani zbori. II. del: Grgošević Zlalko: Zavjetna od Marije Bi-slričke, Divin dajca, Veter potpubava, Kadar ti, Uibica uinerla boš. (Pesmi na tekste kajkavske narodne lirike.) Tajčevič Marko: Dječije, Prelude, 0 rodi, 0 slepoine mišu, O guski, 0 ciganki. Adamič Emil (5 otroških pesmi): Biba leze. Zajček je lepa reč. Micik» mničke.nn. Z.-izibalka. Mioikina žlahta. SlnlKInte! Y (oreh vse h bollCnlci ob pol 5. popoldne v dvorano Uelavske Zbornice na Miklošičevi cesti! — Vttopnine ni! Maribor Pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja. Poje kons. Meze Anita. III. del: Kogoj Marij: Breza, Zvončki, Mladinska. Adamič Emil: Lenuhi, Tri pure, Izpraševalnica, Pastirci vi, Sestrica. Ženski zbori s spremljevanjem klavirja. IV. ded: Foereter Anton: Z glasnim šumom s kora. Lajovie Anton: Pastirčki, Kroparji, Medved z medom. Hubad Matej: Potrkan ples. Mešani zbori. Koncert dirigira gesp. Srečko Kumar. Vrši se iutri v ponedeljek 5. januarja ob 20 v veliki unionski dvorani. Predprodaja vstopnic danes dopoldne od 9 do 12 v veži Kino Matica. 0 Vstopnice za nocojšnji koncert Maudrovega dudaškega tria, ki bo ob 20 v veliki Kazineki dvorani se dobivajo danes dopoldne v veži Kino Matica na Kongresnem trgu in zvečer od pol 8 dalje pred veliko dvorano Kazine. Obisk koncerta naj-topleje priporočamo, koncert sam je večer češkoslovaške narodne pesmi, katero izvajajo trije češkoslovaški umetniki in sicer: Jenda Maudr na dude, Slava Režnikova. sopran in violina. France Ruda, violina. Pred začetkom koncerta je kratko predavanje o značaju narodnega inštrumenta itd. Vstopnice po nizkih koncertnih cenah. 0 Člane Češkoslovaške Obee v Ljubljani oj>o-zarjamo na nooojšnji koncert praškega Maudrovega tria v Kazinski dvorani. Začetek točno ob 20. O Dober tek kaznjenca. V zaporih deželnega sodišča ie sedel že nekaj dni 23 letni ključavničar Karol K. Ta je iz obupa ali iz dolgo, asja v ječi pojedel v četrtek žebelj in ročaj od žlice. Povedal pa ni o tem nikomur. Šele v petek zvečer se je pričel zvijati in so ga pazniki dali takoj prepeljati v bolnišnico. Moža so včeraj zdravn ki rentgenizirali, da ugotove, kje t Lita v želodcu nesrečna žebelj in ročaj. Potrebna pa bo vsekakor operacija. 0 Uboga periferija! Zadnji sneg in j>a dež sta docela izpreinenila ulice na robu mesta. Medtem, ko je središče mesta že skoraj prosto snega, pa |>eriferija toliko, da ne tone v brozgi in blatu. Pri tem pa ni izvzeta niti ena slran 1er so vsi zunanji deli mesta in vsa predmestja res enaki v tem oziru: niti eno ni bilo deležno kakšne posebne protekcije. Ljudje se jeze in obupujejo, najbolj pa dame, ki jim jiredmestno blato visoko umaže le|>e gumijaste škornje. Je res čuden paradoks: Ti Skornji imajo največji raison d'être prav ob brozgi in snegu, dame se pa jeze na oboje. Eleganca seveda trpi in 10 je glavno. Drugače pa drugi ljudje ne vedo izhoda iz te strašne brozge, v kateri so se naenkrat znašli. Nekateri mislijo, da bi bili Se najboljši škor- 11 j i nad kolena, drugi, radikalnejši pa se ogrevajo za hodulje, tretji pa zopet potrpežljivo čakajo lepšega vremena, prav po načelu: »Bou je dal brozgo, Bog jo bo vzel!« 0 Notarski kandidat s substitucijsko pravico želi premeniti mesto. Ponudbe na upravo pod »sporna praksa«. 0 Ovratnike hiKienirno pere. svetlo lika. kemično čisti obleke: Šimenc. Kolodvorska 8. Zobozdravnik dr. MILAN PERKO Ljubljana, Vodmatska ulica 3 ZOPET REDNO ORDINIRA General D. Pavtović — novi mestni poveljnik Z Novim letom je prevzel brigad ni general Dragomir D. Puvlovič mestno poveljstvo v Mariboru ter poveljstvo nad pehoto dravske divizij-ske oblasti. Novi mestni poveljnik je ro.en 1. 1H83. v Jarebicah v drinski banovini ; po «im ršenih gimnazijskih študijah v tiabcu je stopil v nižjo šolo vojne akademije v Belgradu, kjer je dovršil tudi višjo šolo vojne akademije. Že kot mlad Častnik je pokazal izredno mnogo strokovnega znanja 1er vojaških vrlin, ki ni9o stale prikrite njegovim predstojnikom. V bolgarski vojni 1912/13 se je udej-stvoval kot komandir čete pionirskega bataljona donavske divizijske oblasti. Ob pričetku svetovne vojne ,e prišel v štab srbske vrhovne komande, i leto ikw.iieje pa v štab prve srbske armije na solunski fronti in je kmalu nato postal jioiiiočnik I štabnega načelnika. Po svetovni vojni je prevzel |>oveljstvo železniške mreže v liaranju, nakar je leta 1920. jiostal načelnik generalnega štaba var-darske divizijske oblasti. V svrho izj>opolnitve svojega vo.nega strokovnega znanja je odšel leta 1924. v Francijo in je pozneje postal načelnik šlaba ko-: njeniške divizije ter konjeniške častniške šole v ! Nišu. Koncem leta 1925. je bil poklican za jiovelj-nika 14. pehotnega polka v Knjaževcu; leta 1927 pa je bil imenovan za šefa statističnega in organi-zaciskega odseka j»ri glavnem generalnem štabu. Leta 1929 je postni brigadni generul in kot tak najprej pomočnik poveljniku strokovnih tečajev za častnike glavnih rodov voske, nato pa je bil imenovan za mariborskega mestnega poveljnika ter poveljnika jiehote dravske divizijske oblasti. Novi mestni poveljnik mariborski .e mar-kantna osebnost v vrstah naše generalitele; želimo da bi mu njegovo bivanje med nami bilo kar prijet-IIeje in da bi vzljubil Maribor ter naše obmejno ozemlje. Hog živi našega novega mednega poveljnika. Tajna deiomora Maribor, U. januarja. Na levi obali Drave, približno 100 metrov nad novim dupleškim mostom, v Gornjem Dupleku so I našli truplo novora.enčka, povitega v rjav papir 1er z motvozom |>ovezanega. Poleg trujila v zavoju se je nahajala otroška posteljica. Omenjeno Iru-jielce novorojenčka moškega sjKila, ki je bilo bržča* j že eden do dva dni v vodi, je našel 10 letni vini-! čnrski sin Ivan Poštrnk iz Gornjega Dupleka št. 30, I in sicer, ko je iskal ob Dravi suhljad za kurivo. O.dogodku so bili tako, obveščeni orožniki. Mrtvo' trupelce so j>repeljali v mrtvašnico k Sv. Martinu pri Vurbergu. Značilno je, da ni biki lia truplu opaziti nobenega sledu ali znaka nasilne smrti. Zdi se, da je bilo dele takoj po porodu vrženo v Dravo, kar se je bržčas zgodilo nekje blizu Maribora. Dete ! je zdravega izgledu ter rdeče barve. Obdukcija bo ugotovila natančnejši vzrok smrti. Omenjena najdba j je povzročila med prebivalstvom v Gornjem in S|KKlnjem Dupleku ter okolici veliko vznemirjenje radi brezvestnega dejanja brezsrčne matere, zu katero se vršijo |>oizvedbe. dni pozneje je Vidovič podlegel absalutno snirto nosnim poškodbam. Obtoženec je bil obsojen na mesec dni zapora. G Mariborski perutninorji gredo dne 6. januarja na poučni izlet v Wagno pri Lipnici; odhod iz Maribora ob 6.40 zjutraj; povratek iz Lipnicc ob 11.28. □ Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49 telefon 2358. Lastnik in vodja primarij dr. Čer nič, specijalist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operaci e in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim s o I n c e m za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; t on iz a-torjem za elektriziran.e po poškodbah in ohla-pclosti čreves; d i a t e r m i j o za električno pregrevanje in elektr. izžiganje; žarnico »hala« za revmatična in d-uga boleča vnet-a; »e n t e r o -c 1 e a n e r j e m« za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Cene zmerne. □ Opozarjamo na veliko zalogo manufaktur-nega modnega blaga in posteljnih odej po solidnih cenah Kiihar & Hrovat. Maribor. Aleksandrova 9 □ Čajni rum. najfinejši, si napravite doma iz originalnega »Riiinol-a«, katerega dobite samo pri Tliiir. drogerija Maribor, Gosposkn ulica 19 Ljutomer NOVO! NOVO! Sredi ianuarja izide Dr. MIh. 0 ?ek»: Knjiga postave Petinštirideset govorov o božjih zapovedih I. zvezek m • • v Trz ic Kino predvaju danes krasno zvočno opereto ■»Vesela srca (Die Lindenvvirtin). Črnomelj Domovina« v Črnomlju niiiiu kdo ve koliko naročnikov. Zato j.i hoče nekdo, kdo ne vemo, [»omagati nu drug, ne posebno lep način. Skrivaj utika njene položnice v »Slovenca« in meni, du bodo naši naročniki res šlii na tak umazan luni. Kdaj in kako to dela tisti nekdo, tega seveda tudi ne vemo. Se bo pa morda izvedelo. Komenda Katoliško prosvetno društvo v Komendi priredi danes ob 3 popoldne v društvenem domu božično igro »Skrirvnostna sveta noč« v 4 dejanjih. Vabljeni vsi. Ruše V Rušah sla se poročila dne 28. decembra g. Ivan Schlathan iz Štor, ključavničar in Ljudmila Gajšek, (»osestnikova ličeeku iz št. Lovrenca pod Prožinom. Bilo srečno! Jesenice Danes zvečer ob polosmih sc jioiiovi opereta »Grofica Marica«. Preskrbtite si pravočasno vstopnice. V kinu Krekovega proev. dTu-štva |>u se ob treh predvaju silno zahaiven film »Podkev« z Monthy Bankeom v glavni vlogi. Opereta :>Groficu Marica« se ponovi za okoličane nn sv. Treh kraljev ob 14.30. Snega imamo sedaj dovolj, smučarjem ni potreba daleč hoditi in tudi skakalnica pod Možakljo je že uporabljiva, Vrhnika Cestni okrajni odbor za sodni okraj Vrli-niku je z 31. dec. t. 1. ukinjen in se priključi cestnemu odlioro Ljubijunu-okolicu. Za slednjega jo nova uprava že imenovana. Vrhnika, katera ima 512.353 Din davčnega predpisa, jc ostala brez zu«toi>iuiiku v uovi Uioravi. □ Prevzvišeni vholika dr. A. kurim j»odeli na praznik sv. Treh kraljev ob sedmih z.utraj v mariborski stolnici letošnjim novomašnlkoni prvi višji red (subdijakonat). V Omladinskem domu uprizori danes ob 17 katoliška omladina znano igro Mati-. Prijatelji mladine! □ 1'oselska ireia priredi na Kraljevo, ob pol 17 v dvorani Prosvetne zveze igro Skrivnostna sveta noč . □ Smrtnu ko mi. V starosti 79 let je umrla v Tnttcnbnehovi ulici 2 zasebnica Marija Ftirst. rojena Korošec. Pogreb blage jiokojnice bo danes ob 10 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrež^u. □ Poravnalno postopanje je uvedeno proti tukajšnjemu stavbnemu podjetju »Accetto in drogovi družba z o. z. . ' Cene kruhu dol! Občinski tržni odsek dela n polno paro v svojih prizadevanjih za znižanje ližnih, zlasti krušnih cen; rešitev se pojavlja mi nepričakovane strani. Kakor doznamo. se |>riprav-(a v Mariboru ustanovitev pekarne na zadružni (»snovi ter se v zvezi o tem napoveduje znatno znižanje krušnih cen. □ Dvodinarski ialzifikati so se pojavili v Mariboru; prebivalstvu se priporoča, da je pri sprejemanju dvodinarskih novcev previdno. □ Poreni ineso. Julri se bo na siojnici za oporečno meso. pri mestni klavnici prodajalo od 8 najirej približno 320 kg govejega mesa |io 10 Din kilogram; prodaja se vrši na odjemalce po 2 kg. □ Številke, ki govore... V preteklem letu je bilo v Mariboru napovedanih 17 konkurzov (leta 1929. — 15); od teh so bili štirje rešeni. Poravnalnih postopanj od maja meseca pa do konca decembru leta 1930. tudi 17 (devet rešenih). Sledi: Mariboru kompenzacije! □ Svctosavsko proslavo priredi 27. t. m. v veliki unionski dvorani mariborska pravoslavna cerkvena občina; društva se naprošajo, da no določajo svojih morebitnih prireditev nn omenjeni datum. □ Kozaški spored. Na koncertu dne 7. t. tn. zupojo uvodoma štiri silne cerkvene skladbe, med temi slovito »Panihido« (Črno mašo); v ostalem delu koncerta sledijo: »Rdeči sarafan«, »Zamelo te je Rusija«, »V temnem lesuc, »Ujeti kozaki«, - Pesem burlakov na Volgi-, »Stara jiolka« od Dobro-vena, znamenita >Kavanka« od Česnokova ter »Kozaška;, s katero zaključujejo kozaki svoje koncerte. □ Zlasti v krogih mariborskega delavstva, ki je v toliki meri izpostavljeno riziku težkega dela, je zbudilo veliko zanimanje zavarovance 15.000 dinarjev, ki ga prizna pod že objavljenimi pogoji uprava »Slovenca« vsakemu naročniku »Slovenca« v slučaju smrtne nesreče. Z Novim letom se je baš radi tega javilo pri mariborski podružnični upravi lepo število novih naročnikov. □ Penezov dokaj,.. Carinski dohodki znašajo pri mariborski glavni carinarnici v decembru 1930 7,367.199.80 Din in sicer za uvožene predmete 7,334.546.30 Din, za izvožene predmete pa 32.653.50 dinarjev. □ Malomarnost — vzrok smrti. Pred senatom treh sodnikov je sedel včeraj na zatožni klopi 48 letni posestnik Tomaž Glažar iz Stojncev; obtožen je, da je dne 28. jumiija t. 1, pri Sv. Barbari v Halozah sunil posestnika Jožefa Vidoviča z roko, taiko da je Vidovič padel v betonirani cestni jarek; pri padcu je Vidoviču počila Selnica. Šest KLOBUKI so lahki kot pero. mehki kot iz svile, skrajno trpežni, ceni in elegantni Dobite jih v vseh velikostih in barvah ■ l-ICCADILLYB PICCADILLY» PICCADILLYI Osebna vest. G. Anton Pečar, uradnik ljutomerske pošte je prestavljen na pošto Maribor II Tako ostanejo na ljutomerski pošti z g. upravnikom vred samo 4 uradniške moči, kar je za tak promet absolutno premalo. Manjka tudi en selski pismonoša. Dela preveč, delavcev premalo. Ne več luksus, temveč potreba za vsakogar jc danes radijski aparat ki Vam prinese vse iz celega sveta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate naiboljše. Brezdvoma so danes na višku popolnosti radijski aparati »PHILIPPS« in »TELEFUNKEN« s katerimi posluša polovica sveta, kajti njihov sprejem ie popoln. Prav vsakdo si ga danes lahko nabavi. Napačno je Vaše mnenje, da stane mnogo denarja. Takoj povprašajte v veletrgovini Milana Sesslerja v Ljutomeru, ki Vam nudi najboljše aparate za polovično ceno in brez poviška na obroke. Niti ure ne odlašajte zahtevajte še danes ponudbe in predvajanje. Celje & 0 nalogah iu smernicah naše socialne zakonodaje bo na jutrišnjem |iro«vetnem večeru ob 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma predaval minister n. r., sedanji profesor ljubljanskega vseučilišča 1er član vrhovnega zakonodajnega sveta g. dr. Andrej (i o * a r. Opozarjamo na to predavanje tako delodajalce kol delavce, ki bodo imeli ta večer prilik» slišati iz ust strokovnjaka in praktičnega socialnega delavca besedo o enem najvažnejših zakonodajnih pojavov naše dobe. P resi predavanjem se izvaja še drugi večeru primerni spored. Vstopnice se dobijo julri ves dan v Prosvetnem tajništvu, zvečer pa pri vhodu v dvorano. ■У Vodnikova ulica je gotovo ena zelo prometnih čast in z zadoščenjem je slišati, da spada v tlakovalni program mestne občine. A mestni odgovorni činitelji naj bi si jo ogledali v teh le moč-varnili in solzavih dneh. Blato sc pretaka jx> njej v obliki rjave brozge kar na debelo. In |H>tem je treba še doživeli srečanje л brezobzirnim avtomobi-listom in vtisi z Vodnikove ulice li ostanejo neizbrisni. Morda bi se pa vendar našel delaželjatt človek s primernim orodjem v roki, ki bi vsaj v glavnem postrgal brozgo s ceste. 0" Celjski družabni klult objavlja, da se vrši liriliodnja vaja v njegovi plesni šoli v sredo 7. januarja zvečer ob osmih v dvorani Ljudskega doma. -0" V celjski bolnišnici sta umrli včeraj: Ivanka Mauc. devetletna hčerka hišnega posestnika i/. Vitanja, in Amalija Novak, 55-letna žena viničarjr iz Pečovnika. N. p. v m.! Ptujska okolica llajdina. Nuj jki sc še od naše žujmije izve. kakšno je bilo ljudsko pihanje v preteklem letu 1930! Narodulo se je 135 otrok, a 23 od teh jc kmalu odšlo med angelce. Za njimi je odšlo v večnost še 52 odraslih ljudi, žal, da 1 ali 2 vsled sumotiniora. Novin družim se je z zoikonom ustanovilo 52, ka j pa d«, da nekatere kar .pod marolo«, brez vsegu gospodarskega stališča! — V novem letu pn že liiinaimo spet kar 2 mrliča, nami reč stari krojač na Spodnji Ilaj-dini, Vaupotič in neku šolarka v Hodošah. Prvi je imel raka v želodcu, a učenka je žrtev ošpic. Zvonenje pri na« |xi jc že tako lepo, da nas sosedje jh> pravici zavidajo! Naš veliki zvon tako milo doni, kadar mrliču zvonijo, da je že večkrat kdo rekel, du se mu zdi, kakor da bi se mož jokal meti plakanjem ostalih 3 zvonov! Sicer pa, Bog ne daj, da bi tudi letos zvonovi mrtvaško [»esctn peli tolnko osebam, kakor lani! Zdravje in božja milost, to sta najdražja zaklada I De v. Marija v Polju Božične in novolefnc številke »Slovenca se je pri nas razpečalo 550 izvodov, kar je vsekakor rekordno števiJo. Delavstvu v vevški pupiruici toplo pri|x> I ročatuo naročanje dnev nika : Slovenec«, ker z ' novim letom je vsak naročnik za slučaj smrtne nezgode zavarovan za 15.000 Din. Naročniki »Domoljuba« pa v slučaju hišnega aili sobnega požara za 2000 Din. Izncnadil nas je letos g. organist Učakar s svojimi cerkvenimi pevci o božičnih praznikih s povsem _ novimi božičnimi pesnili'. Zn nedeljo, 4. t. m. je sklicana seja občinskega odbora v novo sejno dvorano občinskega doma. Kulukn bo tudii pri nas oproščenih nekaj družinskih očetov z 9 otroci. V našem poštnem okolišu je okrog 60 it dio-naročnikov. Vsekakor premalo za občino 6000 prebivalci. Struge na Dolenjskem Prosvetno društvo v Strugah jionovi v ne» dol jo, dne 11. t. m. ob 3 popoldne narodno igro T Domen«. — Priiaitfdiii mvštrtne. »ibnve n.lindnn vabi i eni iMovo mesto Podatki naše župnije za lelo 1930: 1. S\. obhajil je bilo raizideljeuiiili v jw&i- cerkvi: 26 tisoč 505. 2. Rojeiniflh je bi:lo 149. Od teli Novo-meščunov >5, v ženski javni bolnišnici 114. I/, tujih župnij sta bila tu krščena 2. Vstopila jo v katoliško eenkev im prejela sv. krst ena odrasla. hiden jc i/, ruske pravoslavne vere prestopil v katoliško. — i/len inošlki in ena ženska. oba Novo meščani«, sta od sv. k atol. vere odpadla in je moški prestopil v pravoslavno vero, ženska pa k protestant. veni'. \ Umrlo jih je 79. Oil teli Novoiiiieščenov 22, v ženski javni bolniSnici 56, ii.ii 2 tujcu (v poslopju oikirož. sodišča). Od drugod pripeljani lili tu pokopa mi so bili •}. Med umrlimi je .lwilo otixik pod 15. letom starosti 4", kair ni'lwkor ne kaže ugodnih li.igiii-jenskih in soeijalnih razmer. Pred t (M > leti je umrlo v Novem mestu oseb. med temi 8 vojakov novomeške gami/ije. Iznned nev*>jaikov je to leto umrl Anton Kreéy, ki je bil učitelj na dekliški šoli ter kupit, organ ist. 4. Oklicanili jc bilo 20 parov, poročenih 29 parov: od teh KMiiačih 7. Od domačih je šel en par k poroki i Maribor, dva pa v Ljubljano. Najnulnjši ženin je bil star 20 let, 1 mesec in 7 dni, najmlajša nevesta 17 let, 4 mesece in 20 dni. Šoštanj Silvestrovc prireditve. Prosvetno društvo je priredilo v Slom. domu Silvestrov večer. Na sporedu je bila igra »Kazen ne izostane« in petje. Kljub drugim istočasnim prireditvam — Šoštanj čani smo fcilveistrovuli v štirih dvonanah — je bil obisk razveseljiv. Na Novega leta dan so dilelantje igro ponovili. V preteklem le.Ju je bilo v naši far i rejenih 176 otrok 195 moškega in 71 ženskega spola). Porok srno imeli 33. Za častne člane tukajšnje Sadjarske in vrtnarske podružnice so bili ob priliki 10. občnega zbora imenovani sledeči priznani sadjarji Šaleške doline: gg.: Bizjaik Martin, TrObej Alojz, Medved Jože in Melanšek Ivan. Podrobno o občnem zboru poročamo v gospodarski rubriki »Slovenca«. Preddvor nad Kranjem Malokedaj se oglacimo iz našega kota. A vendar živimo in se gibljemo. Mrličev snio imeli 25, ro^isftev 45, porok II. Povečano je število duš naše župnije za 20. Preživeli smo leto v znamenju mnogoterih nadlog in težav naše gospodarske kree. Upamo, da bo novo leto srečnejše, četudi ni nič znakov o tem, saj upanje svet pokonci drži, da se ne podere v razv .kline. Na bolj pa tarnajo naši mali vaški obrtniki. Težko za sproti zaslužijo, a zraven so za svoio go&p. moč preogromno obdavčeni. Če se ta še parkra< v tem znesku ponovi, pać ж bo nihče zmagal teh dajatev, ter borno brez krvavo potrebnih obrtnikov. Vsak pastir lažje sha-a ko obrtniški mojster. Prosimo davčno oblast de-anskega razumevan-ia in polajian'a, davkoplačeval-:em v zadovoljstvo, državi le v korist. Kamni k Silvestrovanja v Kamniku letos ni IkIo niti v kamniškem domu niti v Čitalnici. kajn-nA-a.ni so pričakali nj v kanuniškHi gostilnah. Veliko turistov pu je odšlo v kamniške planine. du tam piičoku jo novo leto. številna dru/bu se je /lasti zbrala \ kaiiniilHki Bistrici. Kljub skrajno slabemu vremenu je prihitelo precej gostov i/. Ljubljane. večino jki so tvorili kajniriču-iti. ki so prijioljnlir s seboj celo tuinbii-iat*\ V pričakovanj»! novega leta je \ ečer j ako hitro potekel. Tamburuši so .igrali v<-sele komade, lutrtnonikar je vlekel od časa do časa svojo harmoniko, večtfno večeru pa je jv.polnil priljubljeni in vsem tawistom dobro /nani najboljši kamniški komik g. Simon Boš / obširnim progranioni deklamacij, komičnih nwtopov in recitacij. Pel je knplete wit s pripovedovanjem veselih /godb spravil vso dniibo v najboljše iii'/položenje, ki je trajalo pozno v jutro. Kakor običajno se je vršile tudi letos na novo leto v Bistrici služba bo/jn, ki jo je daroval preč. p. Ciprijati ob 10 v bistr'Aki kapelici. Tudi zjutraj je prispelo v Bistrico precejšnje število turirdov. Dva občna /bora. V nedeljo jiopoldme ob dveh se vrši v post i In i Fajdnca občni /bor kamniškega garilnegn društvu. ob pol 4 pa v Kamniškem domu občni z.bor Vi nočno»jeve konference. Poziv. Davčna uprava v Kamniiku poziva rsu podjetja. obrate in osebe, ki se b.ivijo s samostojnimi poklici, da v času od 5 jam. do 5. febr. vložijo pridobninske prijave o dohodku, ki so ga dosegli v svojem obratu v letu 1950. Prijmve. se z.mi&iuiili cenah. Izven. Mariborsko gledališče Nedelja, 4. januarja ob 15: GROF LUKSENBURŠKL kuponi. - Ob 20: GOSPA MIN1STR0VKA. Znižane cene. Pondeljek, 5. januarja: Zaprto. Torek, 6. januarja ob 15. uri: ALADIN. kuponi. Cerkveni vestnih Marijanska kongregacija ia gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: V ponedeljek dne 5. januarja je shod. V Križankah ima danes zvečer ob šestih on-dolna Moška in mladeniška Marijina družba redni mesečni cerkveni shod. II. Vnanja kongregncija pri čč. uršulinkali v Ljubljani ima danes pojjoldne ob 2 mesečni shod. Pridite vse. — Voditelj. 20 miljonov brezposelnih na svetu Po podatkih revije »Wirtschaft umi Statistik : je bilo meseca septembra v 29 državah, kjer vodijo statistiko o brezposelnosti, 14 milijonov ljudi brez-jioselnih. Vpoštevati pa je treba, da je v zadnjih mesec ih jan i brezposelnost izredno narasla iu ne motimo se če računamo, da je na celem svetu sedaj jiribližno 20 milijonov brezposelnih. Leta 1929. v jeseni je bilo na celem svetu le 7.5—8 milijonov brezposelnih. Največja je brezposelnost v velikih kajiitali-stičnih državah: v Nemčiji, Angliji in Uniji. V Nemčiji znaša število brezposelnih 4.7?ч vsega prebivalstva, v Angliji 4.8%, v Uniji 4.6%, v Gdansku 4.0, v Avstriji pa 3%. Nadalje dosega odstotek brezposelnih v Avstraliji 2.3% vsega prebivalstva, v Italiji 2, na Madjarskem 1.2, v Po-suarju 1. v ČSR 1, v Kanadi 1, na Nizozemskem 0.9, na Irskem 0.8, na Danskem 0.8, v Belgiji 0.7, na Norveškem 0.6, na Poljskem 0.6, na Švedskem na Novi Zelandiji 0.5, o Švici 0.3, v Romuniji 0.2, na Finskem, Estonskem in Lalviji 0.1, v Jugoslaviji 0.04 in v Franciji 0.CÛ2%_ vsega prebivalstva. To so podatki po stanju konec septembra. Dc decembra pa se je brezposelnost v Nemčiji povečala na 5.7 (4.7), v Angliji na 5.2 (4.8) in v Severnoameriških Združenih državah na 4.9 (v primeri s 4.6 konec septembra) % vsega prebivalstva. Plačevanje davkov Dokler se nc izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pridobnine, reotninc in družbenega davika za tekoče leto 1931. morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta, t. j. iz lela 1930. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili preostanek davčne dolžnosti (člen 147. zakon« o neposrednih davkih). V smislu člena 149 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, dospel je 1. januarja 1931 že v plačilo prvi o!-rok: zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na posiov-ni promet in voj-nice. — Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati na.kasneje do 15. februarja 1931. Kdor bi do tega dne ne plačal zapad'ega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6 %ne zamudne obresti in se izterja nepačani davek z obrestmi vred prisilno. Zemljarina despe v plačilo 1er se mora plačati v dveh letnih obrokih, najkusneje dne 15. avgusta 1931 in dne 1. novembra 1931, sicer se bodo istotako za. ačunale 6 %ne zamudne obresti in se bodo neplačane vse te prisilno izterjaJe. Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki s« bo odcne'U med tekočim davčnim letom, do pe v piačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravi1 no iz:očii plačilni nalog, ali odlok, plačati se pa nvoca 30 dan po vročitvi plačilnega ra!"ga odno.uo odloka in sicer v onem zneeku, ki je po zakonitih rokih žc dospel v jdačilo. Davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po kn.igi opravljenega p om ta, dospe in se inora plačati za IV. četrtletje 1930 najkasneje do dne 30. januarja 1931. Davek na rente ki se pobira v smislu člena 71. zakona o neposrednih davkih pc~red -o po da'ž-niku, se mora plačati v 45 dneh po poteku vsakega poluletja, tedaj za I. poTetjc do vštetega 14. avgusta 1931. Uslužbenski davek, kakor tudi davek na sanice, ki so ga pobrali služt>rd:i4ilci in sicer: 1. državne in samoupravne institucije; 2. družbe, ki polagajo javno račune in ki so radi tega načelno zavezane družbenemu davku iu sicer v obeh teh primerih brez czira na število zaposlencev in 3. oelali delodajalci, če zaposljuejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, morajo odpremiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plaču ejo ta davek po-tian davčnih znamk za vse zaslužke, in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem iz-ulačilnem roku v knijižici za uslužbenski davek na za to določenem mestu in obenem znamke uničijo. Davek na samce pa morao tudi vsi ostali delodajalci odpremiti davčni upravi brez U|eme v gotovini in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. V»i delodajalci, ki morajo jjo čl. 100 zakona o neposr. davkih plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah, se j>ozivljajo, da v smislu naredbe ministrstva financ predložijo tekom meseca Januarja 11131 |)odpisuni davčni upravi na pregled knjižice /a uslužbenski davek, da se le-ta prepriča o rednem in pravilnem plačevanju uslužbenskega davka v davčnih znamkah, ker bi se slcei proti njim postopalo |K> določilih čl. 139 odnosno v primeru zatajbe davka po čl. 142 zak. o neposr. davkih. Nadalje se vsi privatni delodajalci opozarjajo na novi zakon o davku ua nroženjene inoške, ki je stopil v veljavo dne 1. januarja 1931. Po odredbah tega zakona so dolžni plačati davek : a) Vsi neoženjeni moški, b) vdovci brez zakonske dece, c) vsi moški, ki so ločeni sodnijsko, če nimajo zakonskih otrok in ne vzdržujejo žene in otrok. Vse to velja počenši s 1. januarjem 1931, če so izpolnili 30. lelo in niso prekoračili 60. leta in stanujejo v mestih, mestecih, trgih in okrajnih krajih. Oproščeni pa so tega davka: L Vse posvečene osebe, ki jim je zakon prepovedan јнј cerkvenih predpisih, II. osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morejo ponovno oženili, III. vojaki in pod-oficirji pod zastavo in nižji oficirji, IV. obsojenci v zaporih za dobo odsedenja kazni, V. tujci, VI. osebe, ki so po civilnem zakoniku nesposobne upravljati svoje imetje, VII. polni invalidi, VIII. osebe v službenih odnošajih, katerih plače ne znašajo več kakor 2500 Din mesečno. Davek plačajo osebe od 30. do 35. leta v iznosu 50% neposrednega davka po čl. 95 in 96 zakona o neposrednih davkih. Osebe od 35. do 40. leta plačajo 40%. med 40. in 50. letom 25%, med 50. in 60. letom pa 10%. Ta davek se bo plačeval skupno /. uslužben-skimi davki za čas od 1. januarja 1931. Pri obračunavanju davka se del dinarja v iznosu 50 par no upošteva, nad 50 par pa se računa kot en dinar. Organi, ki izplačujejo plače, so dolžni ugotoviti od vsakega jHjsameznega tislužbenen, ali je samski, vdovec ali ločenec, dalje ali je kot vdovec ali ločenec imel zakonito deco, razen tega pa tudi, ali vzdržuje ženo iu zakonske otroke. Prav tako so dolžni organi ugotovili, koliko let jo vsakteremu uslužbencu ali nameščencu, ki je podvržen davku ob koncu lega leta. Posvečene osebe, vojaki in podoficirji ter nižji oficirji, dalje onim uslužbencem, katerih mesečni dohodki so manjši od 2500 Din bmtta, ni treba dokazati, da so oproščeni tega davka, ker se to lahko ugotovi na podlagi uradnih jiodatkov Vse druge osebe, ki so naštete kot oproščeue tega davka, uiorajo pravico do oprostitve dokumentirati 7. listinami. Prav tako morajo dokazati dotične osebe, da so sodno ločene in du morajo vzdrževati ženo ali zakonsko deco. Nameščenci, odnosno osebe, ki imajo 0 ali več otrok, so oproščeni plačevunja vseh davkov, torej tudi uslužbenskega in samskega davka. To velja za osebe, ki so bile kdajkoli imelo istočasno 9 ali več živih otrok. Davek na neoženjene moške se 11e more plačati z davčnimi znamkami, ampak se mora odvesti davčni blagajni mesečno v gotovini po službo« dajalcu. V ostalem veljajo za to davčno obliko odredbe zakona o neposrednih davkih. Gbresfffl« mera a? Fm<*cri 2 orfsf. Kakor |>oročajo iz Pariza, je Banque de France znižala diskonino obrestno mero od 2K- na 2%. S tem je Pariz sledil Newyorku, ki je baš pred božičem lani znižal obrestno inero ravnotako od V/t na 2%. Dejslvo je, da bodo pariškemu zgledu sledile v kratkem tudi nolne banke v Angliji, Švici, Holandiji itd. Saj je na vseh teli trgih privatna diskontu» obrestna mera bila že daleč pod oficielno mero. Obrestna- mera za kratkoročni denar je radi gospodarske krize padla na minimum. Zato prehajajo kratkoročni kapital! vedno bolj v dolgoročno plasniane, kjer je obrestna mera znatno ugodnejša. Konkurz je razglašen o imovini Mrakiča Jožefa, lesnega trgovca v Polju, pošta Boh. Bistrica, prvi zbor upnikov 10. jan., oglasiti se je do 7. marca, ugotovitveni narok 21. marcu. Vpisi v trgovinski regster. Avtomatični buffet, družba z o. z. v Ljubljani (20.000 Din, Hočevar Nada In.Rahovec Lidija), Avtopromet Jezersko, d. z o. z., (20.000 Din, Paar Franc, Virnik Peter); izbrisala pa se je mariborska podružnica družbe Tri-moh-auto, d. z o. z. v Ljubljani. Premet v sušaškeiu pristanišču. Glasilo zagrebške zbornice »Privreda- prinaša podatke o prometu v sušaškem pristanišču. V prvih 10 me^c-cih lani jo bilo prometa li.-l milij. stolov (1920 pa 5.85 milij.). Promet ji' kljjb lesni krizi nurastel. Politika kanadskega žitnega poola. Kakor poroča Agropresse i/. Pariza, bo kanadski žitni poul opustil svoji prodajalni žita v Londonu in v Parizu. Pool bo v bodočo prodajal samo trgovcem iu kuni isijouar jem. Prepovedana tuziju. Sv^jeća»ni paro "„li o luzija" med Betlehem Steel Corp. in You.ig.towu Shcct and Tube Co., ki bi preJslavi ali druj>j največjo c-rganizacijo jeklarske anicr. industrije. Sedaj poročajo, da je sodišče v Youn.>!owcnu lo luzijo zubranilo, češ da delničarji niso biLi dovolj poučeni, mogoče pa jc tudi, da prepjveJ lc:aci;i na Shcrmanovem prclitruslovskcm zakonu.. Velike zclo;je hrrelja v Žat.u. Letiao hmelja 1930 v Žalcu so cenili na 200.000 stolov, pa ,c bilo dojlej haliranih 122X00 stetav. Sindikat le doslej prevzel 13 01X)—15 0U0 flotov, tako da šaij-o zaloge 20.0o'J—23.000 stolov. iSorzo Ljubljana, 3. januarja 1031. V zadnjem tednu decembra jo bil dovi/.ui promet prav znaten, v glavnem zaradi nitim.i decembra, ki je največji plačilu d. n v letu. /lasti znaten jo bil promet zadnjega decembra, ko jo dosegel 8 in pol milijona Din. Tudi včeraj je bil promet znaten. Posebno znaten je bil promet v devizah Praga, Nevvyork iti Dunaj. Tečaji so proti koncu leta bili nekoliko čvrstejši. ker je bilo rudi ui-tima povpraševanje znatnejše. V prejšnjih lednih je znašal promet 17.1, IS.G, 13.4 in 19.1). 'la touo-,' pa 21.5 milij. Din. Denar turih. Belgrad 9.I2G0. Amsterdam 207.725, Atene 0.675, Berlin 122.84. Bruselj 72.03, Budimpešta C-0.25, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.145. Dunaj 72.60, London 72.60, London 25.05125, Madrid 54, Newyork 515.90, Pariz 20.255, 1'ruga 15 30. Sofija 3.78, Trst 27.01 Varšava 57.85, Kopeuhagen 137.90, Stockholm 138.25, Oslo 137.90, llelsingfors 12.975. Dinar notira na Dunaju: deviza 12.57125, valu In 12.52. Vrednostni papirji Dunaj. Podon.-savska.jailrau. 88.15, Wiener Bankverein 16.75, Bodenkredit 46.85 CrcditausUill 157.55, Escompteges. 88, Živno 23.40. Mundus 142, Alpine 16.65, 'trboveljska 43.50, Prager Liscu 313. Rima Murany 60.25. Nolurije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 79—79.50, Newyork: Bler. pos. 90.50 - 91- 7% Bler. pos. 77.5—78.5, pos. DHB 78.75—70. Žitni Irtî Danes je oslal položaj na žilnem trgu docela neizpreineujen. Chicago je javljal čvrstejso tendenco, Budimpešta pa danes ni izkazovala posebnega življenju. Dovozi so slej ko prej izredno slabi in zahtevajo za pšenico ban. 152.50, gbč. 105 in Srbo-liran 157.50, koruza notira času primerno t-ulia s kakovostno garancijo do namembne postajo Si), umetno sušena 90 iu stara 102.50. Moka se prodaja 1*0 prejšnjih notacijah j)o 245 265. Novi Sud. Vse ueizpreinenjeuo. Promet: 10 vagonov pšenice, 35 vagonov koruze, 3 vagone moke. Tendenca neižprenienjena. Budimpešta, Tendenca prijaznejša. Promet miren. Pšenica marec 14.53—14.5«, zakli. 14.53— 14.54, moj 14.95—14.96. zak!j. 14.9Л—М.90, rž marec 9.82, zaklj. 9.82 -9.85, koruza maj 12.31—12.45, zaklj. 12.38-12.40, tranzit maj 10.08—12, zaključek 10,10—10.12. jajca Radi praznikov je ja'jčja kupčija popolnoma mirovala. Danes |e že opažati več e jjovpraševa-n.e seveda po znižanih cenah. Mrzlo zimsko zimsko vreme bi položaj takoj zb:l šalo. — Sv, Ju.» ob juž. žel, dne 2. januarja 1931. Iz draštveneff-n iivVenitr Strok, in podporno društvo trg. in itodjet-niških uslužbencev v Ljubljani ima svoj red.nl občni zbor dne 11. januarja 1931 ob 11 v Florjanskl ulici 36. ('lani se vabijo, da se polnošlevi-lno udeleže, PrlkroTevatm iecaj 12. januarïa. Vsled spreminjaoče mode moške in damske garderobe je za krojače, šivilje neobhodno potrebno, da se priučijo najnovejšemu krojenju, ker le s tem, da imajo dober kroj, morejo stranke zadovoljiti Za nešivilje lahek sistem krojenja. STROKOVNO KROJNO UČILISČE Ljubljana, Stari trg 19. "pvneišim znižano, — Kroii do merL 8% 7% y. Citate! jem „Slovenca" za nedeljo 4. januarja L N. Tolstoj : Zakaj ? Spomladi 1830. leta je prišel k panu Ja-ezewskemu na njegovo posestvo Roczanka edini sin njegovega pokojnega prijatelja, mladi Josip Migurski. Jaczewski je bil petinšest-desetleten mož, širokega čela, širokih pleč iu prsi; obraz mu je bil rdeč kakor opeka, brki m vi in dolgi. Bil je to domoljub i/, dobe druge delitve Poljske. Kot mladenič se je boril pod Kosciuszkovim praporom in je iz celega srca sovražil Katarino II., apokaliptično vlačugo, kakor jo je imenoval, iti njenega ostudnega izvoljenca, izdajalca Ponjatowskega ; v obnovo Rzeczi Pospolite (poljske države) je veroval tako trdno, kakor je bil ponoči prepričan, da bo zjutraj solnce zopet vzšlo. Leta 1812. je poveljeval polku v vcjski Napoleona Velikega, katerega je obožaval. Napoleonov polom ga je užalostil, vendar tudi poslej ni obupal nad obnovo poljske države, najsi tudi okrnjene. Ko je car Aleksander L v Varšavi otvoril sejm, so njegove nade oživele, toda sveta alianca, reakcija po vsej Evropi, Konslantino-vo samovoljno gospodstvo so pomaknili uresničenje njegovih srčnih upov zopet v daljno daljo. Leta 1825. se je umaknil Jaczewski na deželo in živel poslej stalno na svoji Koczan-ki; čas si je krajšal z gospodarstvom, lovont, s čitanjem listov in pisem, po katerih je še vedno goreče spremljeval vse politične dogodke svoje domovine. Ril je v drugo oženjen 7, neko revno, lepo plemkinjo, in ta zakon je bil nesrečen- Te svoje druge žene ni ljubil, ne spoštoval, jo občutil kot nadlogo iu ravnal z njo grobo, kakor bi hotel nad njo maščevati svojo zmoto, da se je v drugo oženil. Otrok od te druge žene ni imel. Iz prvega zakona je imel dve hčeri, starejšo Vando, veličanstveno lepotico, ki se je vrednosti svoje lepote dobro zavedala in se na očetnem posestvu dolgočasila --in mlajšo Albino, ki je bila očetova ljubljenka, živahno, vitko dete z valovitimi, svetloplavimi lasmi, in velikimi, sivimi, ble-stečimi očmi. ki so kakor pri očetu stale daleč narazen. Albina jc bila slara petnajst let, ko je prišel Josip Migurski, ki je bil že preje kot dijak občeval pri Jaczewskih v Vilni, kjer so običajno prebili zimo, in dvoril Vandi. Sedaj pa je prišel prvič kot popolnoma svoboden in odrasel mož k njim na deželo. Obisk mladega Migurskega je bil vsem prebivalcem Roczanke zelo ljub. Staremu je bil Migurski ljub, ker ga je spominjal na očeta, prijatelja iz let, ko sta bila še oba mlada, pa tudi zalo, ker je goreče in poln rožnatih nad pripovedoval o revolucionarnem gibanju ne samo na Poljskem, marveč tudi v inozemstvu, odkoder je bil pravkar prišel- Crospej Jaczewski je bil iMigurski ljub, ker se je slari Jaczewski v navzočnosti gostov krotil in je ni psoval kakor običajno. Vandi .je bil ljub, ker je bila prepričana, da je prišel zaradi nje in da jo namerava zasnubiti. Bila je pripravljena, da ga vzame, nameravala je pa, kakor je dejala sama pri sebi: lui tenir la dragée haute. Albina se je veselila zato, ker so se veselili vsi drugi. Ni bila le Vanda prepričana, da jo je pri-Sel Migurski snubit. Tako so mislili vsi v hiši, od starega Jaezewskega do pestunje Ludovike, dasi o tem nihče ni govoril. In to je bilo tudi res. Migurski je bil prišel s tem namenom, toda čez teden dni je odpotoval, kakor da ga je nekaj zmedlo in presenetilo, ne da bi bil prosil za Vandino roko. Vsi so bili nad tem nenadejanim odhodom osupnjeni, toda nihče razen Albine ni poznal vzroka; Albina je vedela, da je bila ona vzrok tega nenadnega odhoda. Ves čas njegovega bivanja na Roczanki je Albina videla, kako je Migurski najraje in najljubezniveje občeval z njo. Obnašal se je sicer nasproti njej kakor nasproti otroku, jo dražil, toda njeno žensko srce je čutilo, da se je pod tem obnašanjem skrivalo več nego dobrohotnost odraslega človeka nasproti otroku. To sta ji odkrivala njegov smehljaj in njegov pogled. Ni veliko Vazmišljala o tem, le vesela je bila tega razmerja in nehote se je prizadevala, da bi storila vedno le to, kar je bilo njemu všeč. Njemu je posebno ugajala njena ve- koval vsake pošte, s katero je upal dobiti poročilo, da je Konstantin umorjen in da se je začela revolucija. Meseca novembra je slednjič na Roczanko dospela vest o napadu na grad Belvedere in o begu Konstantina Pavloviča, potem, da je poljski deželni zl>or proglasil, da je dinastija Romanovih odstavljena, da jo Chlo-picki proglašen za diktatorja in da je poljski narod zopet osvobojen. Upor še ni dosegel Roczanke, toda vsi njegovi prebivalci so njegov potek z vnemo spremljali, ga pričakovali in se nanj pripravljali. Stari Jaczewski si je dopisoval z nekim svojim starim znancem, uporniškim voditeljem, sprejemal skrivnostne židovske mešetarje — ne v gospodarskih, marveč v političnih zadevali, in bil pripravljen, da se, čim pride čas, pridruži upornikom. Pani Jaczewska je skrbela še bolj nego običajno za telesni blagor svojega moža in ga s tem še bolj dražila. Vanda je poslala svoje briljante neki prijateljici z nalogom, da jih proda in izkupiček izroči revolucionarnemu odboru. Albino je zanimalo samo to, kaj počne Migurski. Od očeta je zvedela, da je bil vstopil v Dwernickijeve čete in se je sedaj trudila, da bi zvedela vse, kar se je na te čete drost, ki je postajala pod njegovim pogledom vse toplejša, žarkerjša. Tako se je zgodilo, da je Migurski sedaj odpotoval, ne da bi bil zasnubil Vando. Albina je v dnu svoje duše vedela, dasi bi si tega nikdar nikomur ne bi bila upala povedati, da je bil Migurski prišel z željo, da bi vzljubil njeno sestro Vando, da je pa vzljubil njo, Albino. Zelo se je sicer čudila, da je bilo to mogoče, ker se je čutila nasproti lepi Vandi kakor ubog nič, vendar ni mogla drugače, nego da si je bila na jasnem, da je tudi sama z vsem ognjem svojega mladega srca vzljubila Migurskega in okušala vso radost prve in edine ljubezni svojega življenja. II. Proti koncu poletja so prinesli listi poročila o revoluciji v Parizu. Takoj nato so prišla poročila o nemirih, ki se pripravljajo v Varšavi. Jaczewski je z upom in strahom priča- nanašalo. Migurski je pisal dvakrat: enkrat je javil svoj vstop v armado, drugič, sredi februarja, je pisal navdušeno pismo o priliki poljske zmage pri Stohaku, kjer so Poljaki uplenili šest ruskih topov in ujeli večje število Rusov. : Zmaga Poljski, doli z Rusi! Živiok Tako je Migurski zaključil svoje pismo. Albina je bila navdušena. Proučevala je zemljevid in prevdarjala, kje Ixido Moskali slednjič in zadnjič premagani: drhtela je in prebledevala, kadar je oče odpiral došla pisma. Enkrat jo je našla mačeha, ko je stopila v njeno sobo, kako je stala pred zrcalom v uniformi z mečem v roki in konfederatko (štirivoglata uporniška kapa) na glavi. Albina je nameravala tako preoblečena ubežati z doma in se pridružiti poljski vojski. Mačeha je stvar povedala očetu. Oče je pozval hčer k sebi, jo ostro pograjal, pri če- mer je pa le s težavo prikrival svoje sočustvovanje in celo vzhiôenje. Zahteval je, naj ei sodelovanje v vojni izbije iz glave. »Ženske imajo druge dolžnosti: ljubiti in tolažiti tiste, ki se za domovino žrtvujejo.« Sedaj jo potrebuje on sam, ker je njegova edina radost in njegova tolažba, prišel bo pa čas, ko jo bo potreboval njen mož. Namignil ji je, da je osamljen in nesrečen. Pritisnila je svoje lice, da bi skrila solze, ki so pa vendar močile njegov rokav, na njegovo in obljubila, da brez njego-govega dovoljenja ne bo ničesar storila. III. Samo ljudje, ki so bili priče, kar so doživeli Poljaki po delitvi Poljake in podreditvi enega dela gospodstvu obsovraženih Nemcev in drugega dela še bolj obsovraženih Moeka-lov, morejo razumeti navdušenje, ki je prevzelo Poljake I. 1830., ko so se po prejšnjih ponesrečenih ponesrečenih poizkusih začele obetati nove nade na osvobojenje. Toda te nade niso trajale dolgo. Moči so bile neenake in revolucija je propadla. Zopet so na deeettisoče ruskih mož, ki so se brez misli pokorili, gonili na Poljsko, kjer so pod vodstvom Diebiča, Paskovita ali vrhovnega poveljnika Nikolaja, ne da bi vedeli, zakaj, pojili zemljo s svojo lastno in s krvjo svojih bratov Poljakov. Teptali so poljsko zemljo in jo znova podvrgli gospodstvu slabotnih, ničevih ljudi, ki niso želeli ne svobode ne pcikoritve Poljske, marveč le to: zadovoljitev svoje pohlepnosti in svoje otroške nečimurnoeti. Varšava je padla, uporniške čete so bile tepene in razpršene, na stotine, tisoče ljudi usmrčenih, šibanih, pregnanih- Med pregnanci se je nahajal tudi mladi Migurski. Njegovo posestvo so zasegli, njega pa v svojstvu navadnega vojaka poslali v bojni polk na Uralsk. Jaczewskijevi so preživeli zimo 1832. 1. v ■ VVilni, zaradi slabege zdravja starega, ki je od propada revolucije bolehal na srcu. V WÛ-ni jih je našlo pismo Migurskega iz trdnjave. Pisâl je, da nosi vedre duše vse, kar je prestal in bo še moral prestati za domovino, najsd je še tako težko; nad sveto stvarjo, ki ji je žrtvoval del svojega življenja, ni obupal in je pripravljen, darovati /anjo še drugi del; da bi, če bi se mu ponudila prilika, jutri ravno tako ravnal. Na tem mestu je začel stari ihteti iu dolgo ni mogel nadaljevati. V ostalem pismu, ki ga je sedaj do konca prečitala Vanda, je Migurski pisal, da najsi so že bile njegove sanje in želje začasa njegovega zadnjega obiska pri njih, take ali drugačne, bo ostalo to za večno svetla točka njegovega življenja; govoriti pa sedaj o tem ne sme in tudi noče. Vanda in Albina sta si vsaka po svoje tolmačili pomen teh besed, a se nista nikomur zaupali. (Dalje prih. nedeljo.) 1ВШШШШ V novem letu v vsako sloven. družino „Slovenca" ! ПЖШШШЕШЕШ^ Na Portugalskem Se Iz šole smo vajeni, da si predstavljamo Španijo in Portugalsko približno enako — piše v svojem potopisu A. Fauss. Će si pa deželi sami ogledamo, takoj opazimo velike razlike med obema in spoznamo, da so meje med njima bistveno opravičene. Že jezika obeh narodov zvenita čisto različno. Mnogo besed je sicer enakih, toda portugalski izgovor je mnogo mehkejši in ima mnogo š-ov in nosnikov Španci so čistokrvnejše in lepše pleme, dočim mnogoštevilnih portugalskih tipov nikakor ni mogoče spraviti pod en klobuk. Zdi se, da se družijo tu vsa južna in eksotična plemena. Kot pomorski narod so Portugalci zelo pomešani, deloma tudi z Indijci. Kajti v nasprotju s Španijo si je znala Portugalska do današnjega dne ohraniti velik del svojih kolonij. Kot kolonialna država zavzema za Anglijo in Francijo tretje mesto, in v portugalskih listih sc pogosto rabi beseda »Imperium portuguez«. Vsekakor igra veliko vlogo inozemski kapital, predvsem angleški, ne samo v kolonijah, marveč tudi v deželi sami. Od 1. 1908. je Portugalska republika; zadnji kralj in prestolonaslednik, ki so ju tedaj umorili, ležita v eni izmed lissabonskih cerkva poleg drugih kraljev v steklenih krstah. Uniformi sta prašni in trohneni in trupli, ki so ju slabo mazilih, razpadata. Na Portugalskem nimajo smrtne kazni. Cerkev jc ločena od države in redovi so odpravljeni. To se posebno pozna v nedeljo, ki sc ne posvečuje; zato pa ljudje tem zvestejc praznujejo »plavi ponedeljek«. Po velikih vaseh so sicer cerkve in mnoge »quinte« (gospoščine — dvorci) imajo svoje lastne kapelice, ki pozvanjajo ob nedeljah z majhnimi zvončki; toda trgovine so odprte in kdor hoče, dela in je tudi po tem oblečen. Praznična barva jc na Portugalskem — kakor na Španskem — brezpogojno črna. Ženske na splošno morda niso tako zale kakor v Španiji, vendar so tudi tu mlada dekleta izredno ljubka, dočim žene večinoma kmalu odebele. Otroke zelo ljubijo in razvajajo ter kitijo kakor lutke. Takoimenovane »boljše družbe« v Lissabo-ni skoraj ni videti. Bogati ljudje prebijejo v mestu le manjši del leta, drugače pa žive po svojih dvorcih — quintah — na deželi (revolucija je začudo veleposestva, ki jih je na Portugalskem zelo veliko, pustila nedotaknjena) ali v Parizu, Biarritzu in San Sebastianu. Tam kupujejo tudi svoje potrebščine, zato v Lissaboni ni resnično razkošnih trgovin. Vsi boljši izdelki se uvažajo. V deželi sami je malo industrije, predvsem so še predilnice, keramika in plutovi-na, ki igra v portugalskem izvozu, surova in predelana, veliko vlogo. Rokodelci so neverjetno nezanesljivi in je skoraj nemogoče dobiti kaj dobro narejenega. Vse se vrši po geslu »pouco mais o inenos« (malo več ali manj). Drugi pregovor jc približno istega pomena: »para inglez ver« (da Anglež vidi); če grade n. pr. velika, razkošna pročelja, ki prav za prav nimajo nobenega zmisla in jih tudi nikoli ne dovrše, potem se to pravi »para inglez ver«. Tudi njihova vojna mornarica ima po vsej priliki v glavnem ta namen. Med dobre stvari na Portugalskem spada portsko vino; a najboljšega jc celo tu dobiti le po dobrih zvezah. Toda tudi lahko vino je dobro. Grozdje mečkajo z nogami, kakor je sploh poljedelstvo še na skrajno nizki stopnji. Ko odteče prvo vino, zalijejo brozgo z vodo in delajo »aguapo« — obnožnjo, ki je zelo priljubljena pijača. Portugais!- kuhinja je sicer nekoliko divja, vendar nikakor ne slaba. Zelo razsipna je, vse mastno je zelo mastno, vse sladko zelo sladko; jedo veliko in mnogovrstno. Glavni obed je i zvečer in obsega po pet vrst jedil, zraven čaj in slaščice, čaj, tudi zelenega, na Portugalskem zelo pijo (na Španskem so še-le v zadnjih letih začeli ustanavljati čajarne, po katerih se shajajo emancipirane ženske; po zasebnih hišah je čaj znan le kot zdravilo proti koliki) in ga na-zivajo po kitajsko »cha«. Kavo kuhajo Portugalci s cikorijo. Najboljše na Portugalskem so pa ribe. Ribji trg v Lissaboni je najbogatejši v Evropi in po tamkajšnjih tržnicah je mogoče kupiti najlepše morske stvore. Tudi sardine v olju so najboljše portugalske. Tembolj čudno je, da ljubijo Portugalci najbolj neke vrste polenovko, ki jih love ob novofundlandski obali. Priprosto ljudstvo se hrani poleg rib s kruhom in oljem ter uživa posebno mnogo čebule in česna, dasi ne toliko kakor Španci. Kdor se prilagodi por-trgalski kuhinji, more tu zelo poceni živeti. Ljudstvo je neverjetno skromno v svojih zahtevah. Zato so tudi plače zelo nizke. Tovarniški delavec zasluži poprečno po 33.60 Din dnevno, kmetski delavec po 27 do 33 Din in služkinja približno 270 Din na mesec. Pœlov imajo po hišah zelo veliko, tudi črncev, za od-gojiteljice jemljejo večinoma Francozinje in Nemke. Portugalci se na splošno ne dajo primerjati s Španci, a v nekaterih stvareh jih pa prekašajo. Tako sta Španec in Portugalec enako ljubezniva nasproti gostu, vendar je portugalsko gostoljubje večje, iskrenejše; Španec ima sicer navado reči: »Moja hiša vam je na razpolago«, vendar bi bil zelo presenečen, če bi njegovo povabilo sprejeli. Portugalec je dovti-pen, jezik ima polno večpomembnih besed. Lis-sabonsko narečje je težko umljivo tudi za tiste, ki govore gladko portugalščino. — V kupčiji so Portugalci morda še spretnejši nego Grki. j Svobodnejši so, gibkejši in dostojnejši nego Španci. Živalim se godi pri njih dokaj boljše nego L. Campenhausen: Njegov zadnji volk Stara Hildur je odlužiia pletenje, počasi vstala, vrgla novo vejo na ogenj, krevsala skozi zakajeno izbo iu odprla vrata v spalni prostor. Zatohel zrak ji je butil nasproti, V temi je bilo čuti globoko dihanje spečih olrok. Tedaj je vrata zopet zaprla, stopila k nizkemu okencu iu pogledala v zvezdnato zimsko noč. Nu podstreSju so se oglasili težki koraki. Skozi špranjo med očrnjenimi tramovi se je vsul prah zdrobljenega mahu. :>Zopet je spal v senu, da ne bi zbudil Ingrid in otrok, ko odido na lov. Ovsena kaša je lepo gesti jata. kakor jo ima rad. Saj sem vedela, da ga to noč zopet ne bo strpelo doma.« Zunaj ob sleni škripljejo stopnice, nato se odpro vrata in Per Olson, naseljenec, se prikaže med njimi. Mrzel zrak je zavel po izbi in >evi oblučki sopare so se zavrtinčili ob stenah. Per je sedel za belo pomito mizo iu zasadil leseno žlico v kadečo se kašo. »Spat pojdite, mati. Danes se mi mora posrečiti. Le poglejte, kakšno vreme. Mesečina kakor dan, mehak nov sneg, nobenega vetra, mraz, da poka. Sivi vrag ne 'to dol preje miru, dokler se mu moja sulica ne zapiči naravnost v srce.; ï-Еј, da, volkovi so le čisto obsedli. Nikar vendar tega. Kozji hlev je seduj dovolj trden. In potem lo dirjanje, dirjanje! To ne bo imelo dobrega konca. Ves potan v tem mrazu. Misli vendar name, na ženo in olroke. Per se je smejal: -Že prav. Saj ne bom v eč gonil volkov na smučeh in jih nabadal uu kopje. Ampak pod enim pogojeni. »In ta bi bil?« »Podaril bom volkovom življenje, če bo enkrat kak volk kaj podaril ljudem. Žena ga je neumno pogledala. Per je pa nadaljeval: »Ampak darilo morajo že biti kaj prida. Cela gnjat, zaboj rib, igrače in mali kruhki.-,: »Eh, menda se ti je nekaj sanjalo, pa se 5e nisi zbudil? Čeprav si včasih že — pre-ùidno uganil. Zadnji stavek je dodala starka napol glasno, bolj sama zase; vteknila je roki pod pisani predpasnik in gledala sina. V njenem pogledu je bila skrb. Per je vstal, vzel smuško palico in lovsko kopje, si pritrdil smuči in zdrsel po mehkem snegu. Šlo je izlahka. Pred nekaj dnevi je bilo južno vreme, nato je pritisnil mraz; po snegu se je napravila močna skoria, nanjo pa je padel nov sneg. Za Laponce, katerih jelenje črede se pasejo okrog prezimovališč, je hudo. Košute ne marajo zmrznjenega snega. Dasi imajo jekleno trda kopita, vendar komaj pridejo do lišajev. Per se poganja okrog širnega močvirja. Žarka srebrna mesečina mu kaže pot. Na desno in levo mu šviga pogled po nedotaknjenem snegu. Volčjo sled išče. V mislih je volka že izsledil, ga gonil, upehal, se mu na svojih gladkih deskah približal, pogreznil vanj svoje kopje, ga odri in prodal njegovo sivo kožo v Karesuandu, najsevernejšem kraju švedske. In za slcupiček kože — da, kaj neki bi zanj nakupil? Volneno jopo za ženo ali ogrinjalko za mater ali za otroke slaščic in zase novo sekiro. Stara je od vednega brušenja že čisto kratka, kajti breze so trde. pri Spancih; pri njih ni nikjer videti tako zde-ianih oslet, pa tudi njihove bikoborbe so znatno manj krute. (Za bikoborbe ne uporabljajo starih, siniti zapisanih kljuset, marveč plemenite konje, ki jih bik ne more prebosti, ker ima na koncu rogov nataknjene krogle.) Za konje imajo Portugalci sploh veliko zmisla in zelo radi je/darijo. Njihova ljubljenka pa je mačka, ki je nihče ne sme ubiti. Kljub temu pa jih ne krmijo ravno kdovekako. V Lissaboni je na tisoče mačk in mnoge ined njimi imajo trakove in zvončke okrog vratu. Tudi psov je mnogo, posebno na deželi; vendar jih nimajo toliko za stražo, kakor za lov. Portugalci so strastni lovci. Lov je prost in sine vsak streljati kjer in kolikor hoče. Umevno, da ob teh razmerah ni kdove kai loviti. Edina divjačina so pravzaprav zajci, ki pa tudi nimajo časa prav dorasli. Samo v gozdovih plutovega hrastja ob španski meji živi menda še tudi divji prešič. Razen plutovcev raste na Portugalskem še več vrst vedno zelenih hrastov in pinij v celih gozdovih, dočim imajo na Španskem samo plu-tove gozdove. Ciprese sovražijo Portugalci prav tako kakor Španci; goje jih samo na grobovih, povsodi drugod jih zatirajo. Portugalska ima najbogatejše rastlinstvo v Evropi iu park nekega Angleža v Cintri je pravo čudo subtro-pičnega rastlinja. Izvzemši gozdove, je poleti vse suho, ker celili pet mesecev ne dežuje. Nevihte nastanejo samo tod in tam v jeseni. Podnebje je posebno milo in zdravo in mnogo prijetnejše nego nu Španskem. Ob obalah ni nikoli prevelike vro-fine, ker stalno veje veter. Veter je pa tudi glavna težava, s katerim se mora boriti portugalski kmet. Povsod je videti pasove grmovja in trstja, ki naj brani nasade pred vetrom. Sloveči vinogradi v Colares, ki segajo tik do morja, so razdeljeni v majhne kose, ki so ograjeni s listjem. Zakon tudi določa, da morajo biti vinogradi ograjeni z zidovi, kar daje pokrajini značilno Tu — sled! Volk. Sveža sled. Tekel je v lahnem diru. Še nocojšnjo noč. Za njimi Za njim! Sedaj se bo videlo, kdo bo dlje vzdržal. Pognal se je po sledi skozi pršeči sneg. Toda kaj je lo tu-le? Kaj — pa — je - lo? Majhne človeške stopinje prihajajo od leve. Otroška sled! In vočja sled se ji pridruži! Sledi ji! Per se je sklonil, natančno preiskal sled. Nocbenega dvoma več. Tu je volk sledil otroškim stopinjam. Cisto jasno so vidni odtisi podplata in obeh naprej pomaknjenih prstov volčjo tace. Zbudila se mu je zla slutnja. Vzravnal se je, trdneje stisnil smuško palico in kopje in šinil po sledi. V mogočnih, drsečih korakih leti po snežni plani. Okolu njega prši sneg, ledeni zrak mu šiba obraz. V bledi mesečini plešejo ledeni kristali. Dalje! Dalje! V blaznem letu hiti dalje. Otrok v nevarnosti! Sikajoč lete smuči po gladkem snegu, v katerem sta jasno vidni dve sledi. Otrokova in volčja. Vedno dalje gre divja gonja. Kolonistove •pekoče oči strme v sneg. Toda sedaj — Per se ustavi s trdim sunkom. Volčja sled je zapustila otroško. V oslrem loku je krenila od nje na desno. Otroška sled vodi sedaj sanm dalje. Volk se je bil moral vznevoljiti. Šele pred nekaj minutami je nehal zasledovati otroka — za seboj je začutil preganjalca. Per Olson drsi za otroško sledjo, ki vodi sedaj skozi hosto. Nizke breze in vrbje. ln tam v mesečini — brzi majhna posta-vica. Še par korakov in poleg nje je. Deklica. Desetletno dekletce. Stopi pred njim in drhti od strahu in mraza. Per ne izprašuje veliko. Dvigne otroka na hrbet, mu potegne noge za nahrbtnlkova jermena, ročice se 11111 oklenejo vraiu in kakor blisk zdrvi nazaj proti svoji koči. Od časa do časa se ustavi, posadi otroka v sneg in mu drgne ude, hrbet in prsi. Polnoč je skoro, ko dospe do koče. Shira Hildur mrmra zaspano: »Ali naj bi bil že Per? Brez volka se ni vrnil. Moral je biti pa mlad, da ga je tako hitro ugnal.« Zlezla je s postelje in drsala k vratom. »Tu, mati, zbudite ženo. Hitro ogenj pod kotlom. Vročega čaja.« I/, spalnice je prišla Ingrid. Slekli so tujega otroka, ga položili na materino postelj in mu vlivali vročo pijačo. In kmalu so vedeli vse. Mala Karin je hčerka trgovca Lagerquista iz Karesuanda. Bila je šla le malo pogledat v prelepi beli gozd. Ker je pa bilo tako lepo, je šla vedno zopet še malo dalje. Slednjič je zašla iu ni več znala domov. Kmalu je nastala noč. Blodila je, ne da bi vedela kod. Včasih je malo počivala. In enkrat je pri tem zaspala. Kako dolgo je spala, ne ve. A ko se je zbudila, so ji bili udje vsi trdi od mraza. Poleni je začela teči in je tekla in jokala, tekla iu jokala. dokler ni prišel neki mož. In med pripovedovanjem je zaspala. še pred dnevnim svitom je Per po snežnih poljanah dospel v Karesuando. Naslonil lice (primerjaj naše Primorje!). Večina zidov je v zelo slabem stanju in imajo v njih zajci svoja glavna zatočišča. Oblika hiš je zelo podobna španski, le da so spodnji vogli streh po kitajskem načinu zavihani navzgor. Večina streh je zaradi vetra pokrita z žlebniki — prav kakor v našem Pri-morju. Posebno pažnjo posvečajo dimnikom, ki imajo vse mogoče mične oblike. Na Portugalskem je mnogo pisanega marmorja in drugega lepega kamenja iu vrata in okna imajo vedno velike kamenite okvirje. Okna se zaradi vetra odpirajo naznotraj. V novejših hišah so sobe zelo majhne, ker je Portugalcu glavna stvar, da ima čim več prostorov; kajti stanuje z otroci, vnuki in brati in sestrami pod eno streho. Največji prostor je skupna kuhinja, ki ima odprt dimnik; veliko kuhajo na »fugarerosih«, to so lončeni kotlički, v katerih kurijo z ogljem. Vsaka večja hiša ima svoje ime, ki se nahaja 11a lepo poslikanih pečnicah. Tudi svetniške podobe 11a pečnicah, večinoma v belo-modri barvi, je videti po notranjih in zunanjih slcnah. Na splošno so hiše belo pobarvane; izmed ostalih barv je najbolj priljubljena precej temna rjavo-rdeča barva. Kleti in kašč nimajo, če hočejo v nizko podstrešje, pristavijo lestev in vzamejo iz strehe nekaj žlebnikov. Kmetske hiše pa večinoma sploh nimajo stropa in služi kot okno le steklena plošča v strehi. Na trajnost ne gledajo. Grade z dobrim kamenjem, pa slabo malto, hitro in površno. Če začne hiša razpadati, jo redkokdaj popravijo, marveč raje sezidajo novo. Po vaseh je videti polno takih razvalin. Elektrike in kanalizacije na deželi še nc poznajo. Vil ni. »Quinta« z lastnim vinskim hramom in oljarno je želja in radost vsakega Portugalca. Samo v Estorilu, »portugalskem Biar-ritzu«, je nekaj groznih »modernih« zgradb. Po slogu so Portugalci za trideset let za ostalo Evropo. Po mestih grgade visoke hiše, a ne dosti trdneje nego na deželi; po mnogih je smuči (d) steno rdeče pobarvane lesene hiše trgovca Lagerquista in vstopil. Sami preplašeni obrazi. Vso noč so zaman iskali. ■Sedaj so se odpravljali v veliko divjino na severovzhodu. Ni trajalo dolgu, ko je pozvanjal zvonček skozi gozd. Severni jelen se je pognal v tek in dirja proti naseljenčevemu domu. čolnu podobne sani režejo sneg. Zibljejo se, njihajo, poskakujejo in drse čez korenine in kostanje. Potem sta minula dva dni. Per je vihtel sekiro nad brezovim deblom. Težki udarci so odmevali in drevo se je stresalo do vrha. Per krči gozd, da bo prihodnje leto zasadil plug v nedotaknjeno zemljo. Še en udarec. Hreščeč se nagne deblo in zgrini na tla, dvigajoč oblake suhega snega. Zdajci se zasliši zvončkljanje. Vsa družina hiti gledat na piano. Pred vrati se ustavi Gospod in gospa Repolusk s služkinjo in dvema otrokoma sta se preselila iz staromodnega. prostornega, štirisobnega stanovanja v moderno izpačeno stanovanje treh lukenj. Prostora v novem stanovanju je bilo komaj pol toliko kakor v starem, dočim je bila najemnina dvakrat tako visoka. Toda stanovanje je bilo moderno. Imelo je kopalnico. Gospod Repolusk novega stanovanja ni bil posebno vesel, a gospa Repolusk je dejala: »Človek ne sme okosteneti in se držati enega mesta kakor klop. Treba je iti s časom, s kopalnico in drugim ob sebi umevnim napredkom. Treba je misliti 11a olroke. Treba je ...« »Da, da, saj že vem, kaj moram,« je rekel gospod Repolusk. »Kopalnica je čisto lepa stvar. Toda ali si že premislila, kako boš prišla iz banje? Kolotumika nimamo, in jaz se Jepo zahvalim ...« • Lenuh si in nehigieničen človek!« je dejala gospa Repolusk. : Moji starši so že trideset let poročeni in stanujejo še v svojem prvem stanovanju brez kopalnice,« je rekel gospod Repolusk, »pa so pri tem še vedno cisto pošteni ljudje.« Tako so se Repoluskovi preselili v novo stanovanje, potem ko so morali polovico svojega pohištva prodati. Gospa Repolusk je bila zelo navdušena in je neprestano predavala o prednostih nove kuhinje in kopalnice. Odpirala in zapirala je vrata, ki so se porivala v steno, odklopnila in zaklopnila zdaj lu zdaj tam kako ploščo. Gospod Repolusk je priznal, da je vse zelo umno, vendar ni mogel požreti opazke, da bi bilo bolje, če bi stanovali v pritličju. Poleni bi mogli slati na cesti in kuhati, pospravljati, onegaviti skozi okna, roke bi se mogle svobodno razgibati. Nato je odvrnila gospa Repolusk, da je norec, nakar je pripomnil gospod Repolusk, da otroci in norci govore resnico. — Da bi se pomiril, je šel gospod Repolusk za eno uro na izprehod. Ko se je vrnil, je srečal v veži svojo služkinjo. Po tem, kako je mlada dama ponosno dvignila glavo, je takoj vedel, koliko je ura bila. Toda drzno in neustrašeno je šel po stopnjicah dalje. Na hodniku je srečal svojo ženo, ki je začela pripovedovati: »Ta neznosna oseba je ves dan hodila po kuhinji ter se zadevala obme. Toda slednjič mi ie bilo dovolj, in rekla sem ji, da naj ostane na svoji slrani in pazi, saj je dovolj prostora, čeprav je slučajno dokaj debela. In tedaj me je vprašala, kje je pravzaprav kaj prostora, iu trdila, da sem sama vsaj tako debela kakor ona. Nato sem se seveda vražje razjezila in ji rekla, da imam pravico biti tako debela kolikor hočem, in če tu nima prostora, naj si ga gre pa drugam iskat, v »In sedaj je prostor, ki ga ni bilo, dokler hišah je videti potresne razpoke. V Lissaboni ni skoraj nobenih zgradb iz dobe pred velikim potresom 1. 1755. Samo nekoliko zunaj mesta stoji še lepi samostan Belèm v manuelinskem slogu — to je mešanica gotike in mavriških elementov. — Veličastna zgradba je grad-samostan Mafra, ki ga je zgradil eden portugalskih kraljev iz zavidnosti nad Escorialom. Dela je vodil neki stavbenik iz Regensburga. Mala dežela ogromnih stroškov ni zmogla ter je doživela gospodarski polom. — Druga velika zgradba je vodovod iz 1. 1729., ki še danes del Lissabone oskrbuje z vodo. Na nekaterih mestih so svodi po 62 metrov visoki; tam je nekoč živel ropar, ki je ljudi, ki so hodili po vodovodni napeljavi kakor po mostu, oropal in vrgel nato čez rob v globino. Lissabona je sezidana 11a številnih gričih. Spodaj greino v kako hišo, se peljemo z dvigalom pet nadstropij visoko in stopimo gori naravnost zopet na cesto. Luka, to je orjaško ustje reke Tejo, je ena najlepših in najboljših. Vrhu tega je ni Ireba nikoli jaružiti. Tu vicliino poleg velikih južnoameriških in manjših afriških par-nikov lepe ribiške ladje z ostrimi rilci. Ribiči so oblečeni v živo rižaste srajce, prodajalke rib imajo na glavi majhne klobuke, na katerih nosijo košare z ribami. Bos hoditi je v Lissaboni v zadnjem času prepovedano. Včasih pa je videti žene z enim samim čevljem na nogah — na ta način menijo zadostiti predpisu. Lissabona velja kot eno najglasnejših mest na svetu. Po pravici. Portugalci delajo veliko hrupa. Avtomobilske hupe tekmujejo z neštetimi majhnimi trobentami. S trobentami javljajo vlake, pa tudi osle, ki tovorijo kruh, meso, ribe, pošto itd. Potem pa brusači s svojimi otožnimi piščalkami. To pa niso Portugalci, marveč severni Španci iz> Galicije. Beračev je veliko kakor povsodi na jugu. Če mu ne daš nič, mu praviš: »Tenlia paciencia« (potrpi). Na hišnem pragu pa nihče ne odreče daru. vprežua košuta trgovca iz Karesuanda. I11 iz sani stopi Karin н svojim očetom. In kakšna orjaška košara je to? Težka je, kakor da bi bilo kamenje v njej. Per je moral pomagati Todu gostje so morali takoj oditi. Zvečer sede vsi skupaj 111 molče razvijajo Irgovčeve darove. Mnogo je bilo v košari. Noben član družine 111 bil pozabljen. Povrhu je bila v košari cola gnjat, zaboj rib in vreča malih kruhkov. Stara Hildur je segla po pletenju, sedla k ognju in začela šteti pentlje; igle so tiho zvonkljale: »Da, da, včasih je Per že pre-čudno uganil,« je mrmrala sama pri sebi, »volk, ki obdaruje ljudi — — Na ognjišču plapola ogenj, rdeča lue šviga po njenem nagubanem licu. Bil je Perov zadnji volk je bila ona tu, prost,« je dovršil gospod Repolusk. Proti večeru se je gospa Repolusk nekoliko pomirila. Dejala je: »Vsako stanovanje sme imeti tudi svoje slabosti, a vsaj kopalnico imamo. Najraje bi se šla na vso jezo kopat.« Pri tem'je potisnila moža in otroke v kuhinjo in zaklenila vrata za seboj. Potem je šla v spalnico, se slekla, smuknila v banjo in začela vrtiti pipo, 11a kateri je bilo zapisano: Toplo«. Najprej je samo malo zavrtila, a nobene kaplje vode ni priteklo. Potem je zavrtila še malo, a vode še vedno nič. Nato je vrli la in vrtila — na levo in desno, a zaman. Tedaj se je gospa Repolusk hudo razsrdila in izustila celo vrsto več nego pikrih besed. In res ni bila zanjo nobena malenkost, ko je hotela iz banje. Če ji ne bi bila pomagala jeza, bi bila najbrže še desetkrat spolzela po gladki steni banje nazaj na dno. Ko je bila srečno zunaj, je tekla naravnost na hišni teleîon in se trpko pritožila pri vratarju, zakaj za zlomka ni tople vode v kopalnici. Vratar se je živahno opravičeval in obljubil, da bo stvar spravil v red. Srdito je gospa Repolusk vrgla slušalo na vilice, odvihrala v spalnico in se oblekla. Potem je sunkoma odprla vrata. x »Aah, kako sveža in zala si, ženka!« je zaklical gospod Repolusk, da bi ji napravil veselje. Slabo je nalelel. »Ne govori neumnosti!« je siknila gospa Repolusk. »Vode ni! Gospodarju jih moraš pošteno povedati! Sedaj pa greš takoj in naročiš vstopnice za gledališče. Drugače se zgodi nesreča, to čutim!« Gospod Repolusk ni želel, da bi se zgodila nesreča, in tako je liitel na telefon in naročil štiri vstopnice, vsaka po petdeset dinarjev. Kmalu nato je družina Repolusk odšla z doma in se vrgla v naročje zabavi in razvedrilu. O polnoči so se vrnili, sveži in vedri. Ko so prišli v vežo, je dejal gospod Repolusk: »Smešno! Tu stoji voda! Odkodi neki to?« Ko so krenili na stopnice, je dejala gospa Repolusk: »Tu je še več vode! Odkodi neki ulegne prihajati vsn ta voda? Smešno!« Ko so šli po stopnjicah dalje in dospeli do vrat svojega stanovanja, jim je prižuborel nasproti boder potoček, ki je pritekal izpod njihovih vrat. Sedaj se to nikomur ni več zdelo snieïno. Hitro so odprli hodnik, sobo in spalnico in dospeli v kopalnico, kjer so zaprli vodne vire. Slednjič je gospa Repolusk prittla zopet do sape in menila: »Sedaj pa vidiš, kaj imaš od tega! Zakaj si pa tudi na vsak način hotel imeti stanovanje s kopalnico?! Nak, ti moški!« Za zabavo je v Lissaboni malo prilike. Pravzaprav je tu en sam boljši klubski lokal: »Maxim«. Mladi Portugalci se hodijo zabavat v Pariz ali Sevillo. Ženske ne smejo v javne lokale, izvzemši slaščičarne. Policijske ure ni, in vse se začenja par ur kasneje nego pri nas: uradi se odpirajo ob 10, trgovine ob 9, gledišča in kino ob 10 zvečer. Tudi otroke spravijo spat šele proti polnoči. Kavarne so samo za moške in se dele po političnih strankah. Tu se delajo revolucije. V kopališčih so zelo strogi predpisi. Za pot iz šotora (kabine) do vode se je treba ogrniti s kopalnim plaščem; nihče se ne izprehaja in ne telovadi v kopalni obleki. Ženske večinoma ne znajo plavati. — Solnca se Portugalci boje in priprosti moški nosijo poleti na glavi debele volnene pletene čepice, ženske pa, ki so drugače gologlave, rute. Otroci nosijo ogromne slamnike. Portugalska je dežela, kjer se zgodi najmanj železniških nesreč. Morda zato, ker so vse proge samo enotirne in ker je železniško omrežje sploh zelo redko. Čuvajsko službo 11a progah opravljajo skoraj izključno ženske. — Ceste so — izvzemši glavne ceste v Coimbro, Oporto, Sevillo, Estoril in Cintro — skoraj vse zelo slabe, pravo nasprotje s Španijo, ki ima sijajne ceste. Celo cesta iz Lissabone v Opom jc ponekod tako ozka, da se dva avtomobila « moreta drug drugemu izogniti. Država oddaja zgradbo cest zakupnikom. Seveda gre tri lenar skozi mnogo rok in tako zgrajene ceste niso za večno. Lepa presenečenja more avtomobilist doživeti tudi z mostovi in zidovi. Kljub temu je avtomobil še najudobnejše sredstvo, da si ogledamo deželo. Prenočišč niti po večjih vaseh ni. Potovanje po Portugalskem ni ravno udobno, zato pa lepo in zanimivo, ker deželo še ne preplavljajo tujci iu ljudstvo ni izvežbano za tujski promet S ven Sjolund: Novo stanovanje W g Ji Mirko Kunlii: Dete ubogo ... Dete ubogo pri oknu sloni, dele ubogo ima slepe oii. Zunaj je sohice, jc svetel dan, v srcu njegovem not črna kot vran. Dete ubogo pri oknu sloni, tiplje ... nikamor ne najde poti. Ptički in rože in sobice in maj — vse je zanj mrtvo za vekomaj. Dete ubogo pri oknu sloni, tiho mladost mimo njega beži. Le ena lučka še lli zanj nekje: mamino dobro, ljubeče srce---- Kralj Živžav m njegove tri hčerke (Prosto po Tolstoju Mirko K.) Ko ji je na dolgo in široko pojasnil vse, Je Nataša verjela, da je res njen brat, in mu tudi sama potožila svoje gorje: »Tudi moj mož je uklet: osem mesecev je požrešen in krvoločen kit, deveti mesec pa sme živeti kot človek. V dveh dneh je osmi mesec pri kraju; če počakaš dotlej, lahko ostaneš potem ves mesec pri naju.« Nataša je jela nato premišljevati, kam bi skrila Vanjuško. V vsej kristalni palači ni bilo kotička, kjer bi ga kit ne mogel iztakniti. Slednjič se je domislila in napravila iz polen pri ognjišču zasilno skrivališče. Kmalu nato je priplaval kit domov in pretaknil vse kotičke v palači. In je pri tem opazil, da so drva v kuhinji povsem drugače zložena kakor druge dni. » Zložila sem polena tako,« se je opravičevala Nataša, »da so mi bolj pri roki.« In je kit verjel in pomirjen legel k počitku. Dva dni je Vaujuška prečepel v strahu in trepetu v svojem skrivališču; v ranem jutru tretjega dne pa se je nenadoma znašel v lepi, svileni postelji in poleg njega sta že stala Nataša in njen mož. :>Zahvali Boga, dragi Vanjuška, da nisem našel tvojega skrivališča, ko sem bil še krvoločna vodna zver! Požrl bi te bil s kostmi in kožo vred!« Iu je Vanjuška preživel mesec lepih in srečnih dni v palači sestre Nataše in njenega moža. Ko je minul zadnji dan v mesecu, se je Vanjuška iskreno zahvalil svojima gostiteljima za vso prijaznost in se poslovil od njiju. Preden pa se je napotil dalje v svet, mu je Natašin mož izročil tri ribje luskine: »Če bi ti kdaj pretila nevarnost, pogladi jih na dlani — in ti bom v hipu prihitel na pomoč. « Sedli so nato v čud-ovito lep čoln in ko so priveslali do obale, je Vanjuška izstopil. Komaj se je ozrl, že je čoln spet izginil ped vodno površino. Vanjuška se jc zavihtel v sedlo in odjezdil dalje. In ga je na vsem njegovem potovanju spremljala težka skrb, kako bi odrešil svoje tri nesrečne svake strašne čarovne zakletve. . 12. V težke misli zatopljen je prijezdil nekega dne v kraj, ki je bil strašno puščoben in žalosten. Nobenega drevesa, nobene rastline ni bilo videti daleč naokrog. Človeška noga gotovo še nI prestopila tega kraja. Vanjuška si je zasenčil oči z dlanmi. Ne- kje daleč v daljavi je zagledal nejasne obrise megočne stavbe. Odjezdil je naravnost v ono smer. Iu je dospel do visokega obzidja. Oprezno je obstal pred vhodom in posluhnil. Nobenega glasu, nobenega šuma od nikoder. Vanjuška se je ojunačil in se prihuljeno splazil skozenj. Dospel je na prostorno dvorišče, sredi katerega je stal velik začaran bik. Ko je bik zagledal nepovabljenega gosta, je ljuto zatulil in se zagnal proti njemu. Vanjuška pa se mu je spretno umaknil in bik se je s tako silo zaletel v zid, da se je izluščila iz njega kopa kamenja in peska. Pobesnela žival je še huje zatulila in se \ drugič pognala v Vanjuško. Le-ta pa se ji je tudi topot srečuo umaknil in bik je iznova treščil z vso silo ob zid. ' Tedaj je Vanjuška potegnil bridko sab-ljico in zamahnil. Na njegovo največje začudenje pa se je sablja zdrobila, ne da bi bila ranila žival. Ko se je strašno razkačeni bik pripravljal na ucv naskok, se je Vanjuška domislil darila Sašineo« moža: medvedjih kocin. Ročno je segel v žep, položil kocine na dlan in jih pogladil. In je v tem hipu že prilomastil od-nekod medved, in se zakadil v presenečenega bika. Razvil se je med njima strašen boj — boj na življenje in smrt. V svetom strahu je strmel Vanjuška in čakal odločitve. 2e je izgledalo, da bo medved podlegel orjaškemu biku. Pa je medved napel svoje zadnje sile in podrl nasprotnika med zmagoslavnim rjovenjem na tla. In je tedaj videl Vanjuška, kako je planila iz bikovega gobca drobna raca in zletela v zrak. »Aha,« sa je mislil Vanjuška, »gotovo spet kakšno čarodejstvo! To pomeni, da moram biti na moč previden in oprezen!« Segel je v žep, potegnil iz njega orlovska peresa in jih pogladil na dlani. In je završelo v zraku, kakor da bi planil od nekod vihar. Vanjuška je pogledal kvišku in videl, kako je za pobeglo raco hušknil velik orel. Dohitel jo je in ujel baš v trenutku, ko se je hotela spustiti v bližnje jezero. Imela je še toliko časa, da je vrgla navzdol jajce, ki je padlo v vodo, potem jo je orel odnesel visoko nekam pod oblake. »Tudi v tem jajcu se skriva kakšno čarodejstvo!« je pomislil Vanjuška in sklenil, da poišče jajce v vodi. Ze se je hotel sleči, ko se je spomnil kitovih luskin. »Aj,« si je veselo potrkal s kazalcem na čelo, »aj, mogoče mi luskine pomorejo!« Ročno jih je vzel iz žepa, jih pogladil na dlani. In glej! — že se je iz razburkanih jezerskih valov pokazala orjaška kitova glava, ki pa je ko j nato spet izginila pod vodo. Čez nekaj minut se je .spet prikazala na površju in vrgla jajce, ki ga je pobrala na dnu, na breg. Vanjuška je zdrobil jajce s kamnom in se na moč zavzel, ko je padel iz njegu majhen, srebrn ključ. »Kaj pa to pomeni?« je začel tuhtati Vanjuška. : Najbolje bo, če odjezdim k začaranemu gradu nazaj in pogledam, v katero ključavnico spada ta ključ.« Rečeno — storjeno. Ko pa je prijezdil k onemu visokemu zidu nazaj, ni mogel več najti vhoda na dvorišče, kjer je ležal ubiti bik. Razsrdil se jc in treščil ključ z vso močjo ob zid. Zagrmelo je zamolklo in preglušujoče — in zid se je porušil do tal. Pred strmečim Vanjuškoni je zazijala ogromna odprtina, ki je vodila v notranjščino zakletega gradu. Vanjuška je razjahal konjiča in stopil v odprtino. Ko se je tako počasnih in opreznih korakov pomikal vse dalje v notranjščino, je zagledal pred seboj dolg, temen hodnik, ki je držal globoko pod zemljo; iz njega je vel leden hlad. Vanjuška je obstal in nezaupljivo strmel v žrelo skrivnostnega hodnika. Dolgo časa se ni mogel odločiti, ali naj gre dalje ali ne; te-duj pa ga je spreletelo po telesu nekaj tako čudnega, kakor da ga nevidne roke vlečejo г vso silo noter. Kakor v sanjah je omahnil v hodnik in taval po stopnicah vse globlje navzdol... (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) Za zidano vol'o Teta uči Tončka vljudnosti »Vidiš, Tonček,« pravi teta, »kadar se mi zdeha, držim vedno roko pred ustmi. Ali veš zakaj?« Vem, teta! se odreže Tonček. Zato. da vam zobje ne padejo iz ust!«. s i Kako sem praznoval^) 1 sveti večer o. Naš božič je bil lelos bolj žalosten, ker ima mlajša sestra škrlntinko in je v ljubljanski bolnišnici. Meni je zelo dolgčas po njej, ker sem ji najraje nagajal, pa stepla sva se večkrat. Ker ni bilo sestre, je očka postavil samo jnselce. Ko se je naredil večer, smo šli kadit po hiši. Potem smo prižgali svečke pred jaselcnmi in zapeli par božičnih pesmi. Po večerji sem zlezel za peč in čilal »SlovenČeve« pravljice. Rad bi bil počakal polnofuice, pa sem postal zaspan in šel spat. Marijan S i î r e r, učenec III. razr. v Kočevju. 10. N;t »veli večer sem odšla z nekaterimi eo-učenkami v državno bolnišnico, kjer smo igrale lepo božično igro »Sveta noč v kraljestvu Triglava«. Nato smo plesale kolo in deklarirale. Jaz sem deklamirala >Oj, vam vsem, ki trpite nocoj«. Ali hočeš, strirek, da Ti pošljem to pe-semeo? Je od sile lopa. Bolniki v bolnišnici so se mi zelo smilili. Kako rada bi jim prinesla zdravja in veselja! Po irrri smo bili vsi skupaj obdarovani s slnd-čicami in potico. Jaz sem dobila tudi 10 pisem za božič. Ko sem prišla domov, me je že čakalo božično drevesce ter pod njim razna darila. Meni je prinesel Jezušček blago za lep črn predpasnik. Ko so zvonovi začeli vabiti k pohiočniči, sem se oblekla v praznično obleko in se napotila z mamo, očkom iu sestro v kapelico ženske bolnišnice. Tam je bilo tako lepo, da se mi je še ponoči sanjalo, kako prihaja Jezušček na zemljo... Štefka (?), učenka (?) razr. v Ljubljani. 11. Kako težko sem čakala onega trenutka, ko bodo jaselce golove in razsvetljene od mnogo-brojnih svečk. Ko je zvonček zacingljal, sem obstala vsa srečna pred božičnim drevescem. Nikoli ne bom pozabila tega veselja. Vse, kar sem prosila Jezuščka v molitvi, vse mi je prinesel. Sestra je zaigrala na gosli božično pesem, jaz pa sem pela zraven. V tej radosti sem se spomnila tudi ubogih otrok in jim želela, da bi se tudi njih spomnil Jezušček iu jim prinesel zvrhan koš darov. Pri polnočniči pa sem si zaželela, da bi se petje angelov: »Mir ljudem ria zemlji : uresničilo po vsem svetu. Milica M a c a r o 1, učenka V. razr. v Gor. Pirnicah. 12. Ko se je zmračilo, smo prižgali lučke na božičnem drevescu. Očka je čital Slovenca«, stara mama pa je pestovala malega brata. Sestrica Micka je pa samo nagajala in sladčice jedla. Po molitvi smo pili čaj in prigrlzovali zraven potice. Olroci smo potem odšli spat, drugi so pa čakali na polnočnieo. L a d k o Fur m a n, učenec II. razr. v Ljubljani. 18. Na sveti večer sem bila zelo bolna, ker sem se preveč potic najedla. Pa sem kljub temu šla k polnočniči. Ko sem prišla domov, sem zopet prosila potice, pa mi je mama ni hotela več dati, češ, da bom potem še bolj bolna. Prosim Te, Kotičkov striček, prisodi meni nagrado, ker sem bila bolna. M a r a M o r a v e c , učenka (?) razr. na Rakeku. 14. Pri nas smo imeli jaselce in božično drevo. Božično drevo se je kar šibilo, toliko lepili in dobrih reči smo obesili nanj. Ko je zazvonilo Ave Marijo, jo očka vzel posodo z žerjavico iu kadilom, mi olroci pa smo vzeli blagoslovljeno vodo in šli za njim kadit in blagoslavljat vse prostore v naši hiši. Ko smo zmolili rožni venec, smo večerjali mrzla jedila. Mama je dejala, da je to v spomin na skromnost in revščino svete družine, ki je tudi na ta večer uživala samo mrzla jedila. Po večerji smo igrali domine in poslušali radio. Ko smo prišli od polnočnice, sem hitro zaspala in imela lepe sanje. Bila sem v nebesih. Pomagala sem JezušČku iu angelcem krasiti božično drevesce, ki je segalo od zemlje do neba. Ko smo bili z delom golovi, so prišli pridni revni otroci, katere je Jezušček vse obdaroval... F r a n c k a Arhar. učenka (?) razr. v Št. Vidu nad Ljubljano. 15. Sveti večer je izmed vseh večerov najlepši v letu. Nikdar ni v otroških srcih toliko veselja in sreče. Jaselce sem postavila sama. Okoli hlevčka sem uvrstila vse polno belih ovčic. Bile so tako bele kakor naše dušice, ki so ob zvonenju božičnih zvonov molile Jezuščka v jaselcah. Po stari navadi smo pokadili vse prostore v hiši. še dolgo potem je prijetno dišalo po kadilu in poticah, ki smo jih ves večer hrustali ob topli peči. Ko smo se napotili k polnočniči, se mi je zdelo, da romani k jaselcam, kakor nekoč pastirčki na betlehemskih poljanah. S m i 1 k a U d o v č, učenka II. razr. na Rakeku. Drngi Kotičkarji! Kakor lansko leto ob tem času, tako ste mi tudi letos poslali spisov, da se skoro iz njih ne vidim. Preko SCO sem jih od božiča sent prejel in kakor vidim, mi grozi še nova poplava ... Sem pa že v takšnih škripcih, da se Bogu smilim in Požgančevemu očetu tudi. Vsem bi rad ustregel, vse spise bi rad objavil — a na svojo ljuto žalost tega no moreni storiti. Če bi hotel vso objaviti, bi moral imeti na razpolago najmanj pet strani in ne eno. Objavil jih bom zato samo nekaj, oni pa, katerih ime ne bo zablestelo v mojem kotičku, naj se tolažijo z mislijo, da brdo ob kaki drugi priliki prišli na vrslo — če Bog da in sreča junaška. Saj bom v novem letu večkrat kakšno tako uagivdno nalogo razpisal. lu še to: S tem. da jo kakšen spis objavljen, še ni rofeno. da je obenem že tudi določen za nagrado. Ne! Nagrajence bo kakor vedno določil žreb. Ker pa je udeležba pri nagradnem tekmovanju inko razveseljiva, boin število nagrad zvišal. Torej ne 1!! nagrad, nego 20 nagrad bo razdeljeno med vas. Odločitev tekmovanja bo padla prihodnjo nedeljo. Obelodanil bom takrat imena nagrajencev in priznane jim nagrade. Pozdravljeni! Kotičkov striček. зипЦ se sgmmo Olroci sedijo v krogu pri mizi. Otrok, ki igro vodi, vrže enemu od soigralcev svoj robec (ki mora seveda biti čist!) in zakliče na primer: • »Vrata!« Soigralec mora robec vzeli, ga vreči kakemu drugemu in zaklicali: »Trata!« Slednji vrže robec tretjemu, ki mora v najkrajšem času iztuhtati podobno zvenečo besedo, na primer: »Ata!« Četrti pa si mora izmisliti povsem novo besedo, in sicer tako, h kateri se lahko pristavi beseda z enakimi samoglasniki, n. pr.: »Striček!« Otrok, kateremu je bil robec vržen, zakliče: »Ptiček!« Tretji vrže robec naslednjemu in pristavi: »Čriček!« Tako se igra nadaljuje. K vsaki novi besedi je treba iztuhtati dve enako zveneči besedi, l. j. besedi, ki se rimata« s prvo. Otrok, ki si ne more izmisliti nobene sorodno zveneče besede, mora zastaviti onemu, ki igro vodi, kak svoj predmet: gumb, frnikolo, be-ležnico — ali karkoli ima pač pri sebi. Oni, ki izreče kakšno preveč težko besedo, si mora sam izmisliti enako zvenečo besedo, če ne, mora prav tako zastaviti kak predmet. Da si nekaterim manj bistroumnim in iznajdljivim pobičem in punčkam ne bo treba preveč ubijati glave z izmišljevanjem za igro uporabnih besed — evo jim nekaj zaloge: Pastir — krompir — sir. Cekin — mlin — sin. Matiček — konjiček — kotiček. Stol — vol — k«l. Pavel — Savel — kavelj. Noč — moč — obroč. Ivanček — zaspnnček — pijan-ček. Miška — piska — hiška. Norcc — škorec — korec. Poti — leteti — poleti. Piskati — vriskati — stiskati. Smoli — meh — greli. Zima — kima — nima. Sneg — breg — krog. Bel — vesol ~ imel. Suha — muha — kuha. Mama — jama — sama. Noče —joče — stoče. Glava — krava — rjava. Nos — bos — kos. Usta — pusta — hrusta. Vila — mila — pila. Palček — kazalček — skakalček. Ušesa — stresa — nebesa". Raj — zakaj — nazaj. Lonec — zvoiioc — konec. Za hšsfre glave Rešitev čudnih ugank 1. Koliko korakov napravi kača klopotača v eni uri? — (Nobenega, ker nima nog, da bi korakala.) 2. Kdo leze hitreje: vrabec ali zajec? — (Nobeden no leze; vrabec leti, zajec pa točo.) 3. Kdo prileti prej na Šmarno goro: konj ali srna? — (Ne konj no srna ne moreta leteti; lotijo snnio ptiči po zraku.) I. Kdo čivka glasneje: vrabec ali vrana? — (Na vsak način vrabec, ker vrana ne čivka, marveč kraka.) 5. Koliko muh lahko polirusta pajek na dan? — (Pajek nobeno muhe no polirusta, nego ji samo kri izpijo.) 6. Ali bi Požgančev oča po morju priveslali v Ameriko prej s čolnom ali z aeroplanom? — (Nii vsak način s čolnom, kor z reroplanom sploh vosluti ne morejo.) Nove čudne uganke 1. Kdo ima več zob: petelin ali kokoš? 2. Kam pride človek, ki koraka tako, da napravi najprej tri korake naprej, potem šest korakov nazaj in nato spet tri korake naprej? 3. Kdo c vili glasneje: pujs ali krava? 4. Kdo požre več muh na dan: slou ali lastavka? 5. S kom se miška rajši igra: z mačkom ali z mačko? 0. Kaj ima boter polž rajši za kosilo: pečenko ali žgance? 7. Kje si boter pol/, kupi svojo hišico: pri zidarju ali pri mizarju? (Odgovori bodo objavljeni prihodnjo nedeljo.) Major Franco, znani španski revolucijonar, ki je z letalom pobegnil na Portugalsko, jc bil ob svojem prihodu v Belgijo iskreno pozdravljen od polkovnika Macie, voditelja Kataloncev, ki je bil izgnan v Belgijo. Pri ribolovu zamrznil. Ameriški ribiški parnik Wandererc jo pri ribolovu v bližini Nove škotske nenadoma zalotil tako oster mraz, da je pršič, ki so ga povzročali valovi, takoj zmrznit, ko je padel na posamezne dele ladjo. Le z veliko težavo so parnik spravili v bostonsko luko. Mrtvo morje se oživlja Mrtvo morje, v čigar vodah ne živi nobeno živo bitje, na čigar obrežju ne zeleni nobena rastlina, Mrtvo morje, čigar mrtvi valovi so videli dobršen del prazgodovine krščanstva, praznuje vstajenje k življenju. Tisoč' letja je bilo njegovo obrežje pusto, ni ga oživljalo drugega kakor bučanje viharjev in šumenje njegovih lastnih valov. Dane« pa mrgoli na istem obrežju ljudi, ki so se natepli od vse strani sveta. Dvignili bodo prastaro bogastvo Mrtvega morja, pridobivali bodo iz njegove vode razne soli. Od vseh vetrov so zbrani ti ljudje in najrazličnejše poklice dobiš ined njimi, tudi bivše duševne delavce. Med drugimi ti pade takoj v oči neki bivši muzikalni ravnatelj i/. Leningrada, ki junaško suče vzvode pri sesalki. Vsi so veseli, morda radi domačih pesmi, Ici odmevajo ves dan po obrežju. Izmed 100 delavcev je namreč 240 judov. in ti se čutijo poslance novega sveta, Novi francoski generalissimus. Maršal Petain, ki je bil imenovan za podpredsednika vrhovnega vojnega sveta, je postal avtomatično vrhovni poveljnik vseh francoskih čet. ki bo napravil prastaro bogastvo Mrtvega morja človeštvu koristno. Ideja, ki jih je pripravila do tega in jih sedaj vodi, je enostavna, kakor je sploh enostavno vse, kar je geni-jalno. Je prišel nekega dne mož, krepke postave, svetlih oči, iz katerih je zrla inteligenca, podpirana od močne volje. Mož je bil 381etni ruski inženjer Novomeški, ki je dognal skrivnost, kako je nastalo Mrtvo morje. Slano Mrtvo morje je nastalo radi izhlapevanja vode. Vroči solnčni žarki so izsesavali Jordanovo vodo, ostajale so rudnine, katerih se je tekom tisočletij nabralo v silni množini. In tako se je zgodilo, da je v Mrtvem morju desetkrat več rudnin kakor v Sredozemskem. Novomeški črpa sedaj to težko vodo, in sicer potom lesenih cevi — kovinaste bi seveda takoj oksidirale. Črpa jo v lagune in bazene. Nato rabi samo še solnce in tega je v Palestini več ko dovolj. Vrši se enostaven proces: voda izhlapi, soli ostanejo na dnu. Tu pridobivajo v nekem bazenu kuhinjsko sol, tam v drugem zopet magnezij, drugod zopet jim ostane lia dnu kamalit, ki vsebuje 80% kalija, ki ga Palestina tako potrebuje za svoje oranže. Tu se vse preizkusi in skrbno pripravi. Tehniki in kemiki rišejo in poskušajo v ličnih laboratorijih. Povečanje naprave bo popolnoma enostavno: izkopali bodo večje bazene. Potem bo obala Mrtvega morja najbolj živa izmed vseh obal na svetu in bo obenem tudi najbolj plo-donosna za človeštvo. Zaenkrat mislijo pridobivati samo kalij. Najbrže pa bodo pridobivali tudi druge snovi, zakaj v lugu, kar ga jim je do sedaj preostalo, se nahaja več broma, kakor so ga do sedaj pridobili na vsem svetu. Resnica je: Mrtvo morje se oživlja. Lične hišice, iz jekla in stekla, stoje na obali. V prostorni jedilnici se vrte tri kuharice in pripravljajo jedačo pridnim delavcem. Vse šumi, parni stroj hrumi, črpalka škriplje in požira težko vodo- Življenje male industrijske kolonije je zbudilo pokrajino iz večnega spanja. Ko se je mudil Novomeški v Londonu radi koncesije, so mislili vladni gospodje, da ne bo mogel noben človek živeli tam doli kaj več časa. In so čez nekaj časa odposlali tja doli komisijo, da bi zaslišala delavce, ki naj bi povedali svoje želje in težave. Pa se dolgo ni oglasil nihče, naposled pa je le stopil iz vrste možakar, ki se je pritožil, da dobiva vsako jutro za zajutrek — med... Dragoceni palestinski oranžni med ... Po peti uri zatuli sirena. Konec dela za ta dan. 400 krepkih teles se okopJje v sladki mrzli vodi. ki je napeljana iz daljave dveh kilometrov. Mrtvo morje se oživlja, njegovi mrtvi valovi ustvarjajo novo življenje ... Razburjenje na borzi V Bordeauxu je moralo kmalu po znanem pariškem Oustricovem polomu nad deset bančnikov ustaviti svoja izplačila. Izgube so presegle vsoto 100 milijonov frankov. Vsi ti špekulanti sede sedaj v zaporu. Francoski lisli objavljajo mično telefonsko zgodbico, ki se je pripetila kmalu po tem polomu. V nekem salonu so sedeli borzni agentje in med drugim je bil na dnevnem redu tudi pogovor o kupčijah njihovih nesrečnih tovarišev, ki sede v zaporu. Nenadoma pa je zapel telefonski zvonec in razvil se je tale pogovor: >Halo! Gospod predsednik?'.: — >Da. S kom imam čast govoriti?< — »Tu nadpaznik jetndšnicek — Želite, prosim?' — -Hotel bi samo vedeti, koliko sob naj še rezerviram za gospode z borze...« Umor v mošeji Kemalova vlada je v Turčiji razpustila mnogo samostanov, katerim je očitala sovraštvo do sedanjih reform. Dne 27. decembra lani je med muslimanskim verskim obredom pridrl v niošejo v anatolskem mestu Meneme-nu blizu Smirne derviš iz nekega razpušče-uega samostana. Nosil je zeleno prerokovo zastavo in v njegovem spremstvu je bilo pet do zob oboroženih Turkov. V mošeji zbranim muslimanskim vernikom je napovedal sveto vojno proti brezverski vladi. Neki mestni učitelj, ki se je tudi nahajal v mošeji, je zahteval od derviša, naj molči, če noče, da bi ga Najvišje poslopje sveta. Empire State Building v Newyorku, ki s svojo višino 303 m prekaša rekord nebotičnikov za 18 m in je celo za 3 m višji kakor Eifllov stolp v Parizu, je sedaj dogotovljen. Stolp je tako prirejen, da njegov vrh služi kot sidrišče za zrakoplove. naznanil. Tedaj so padli po njem derviševi spremljevalci, ga zaklali, mu odrezali glavo in jo nabodli na drog svoje zastave. Prestrašeni muslimanski verniki so deloma pobegnili iz mošeje in obvestili o dogodku oblasti, nekateri izmed njih pa so se pridružili derviševi skupini. Ti so naposled s hlodi zabari-kadirali vrata in je moralo poseči vmes orož-ništvo, ki je začelo oblegati mošejina vrata. Po daljšem streljanju so se oblegane! udali. Derviš iu trije njegovi pristaši so bili ubiti, pa tudi orožniki so izgubili dva moža, med njima svojega poveljnika. Vlada je poslala v Menaiien vojaštvo z Smirue. Radi tega dogodka je zavladalo po vsej Turčiji razburjenje in je bila v parlamentu vložena tozadevna interpelacija. Kurenčhuva Neška ma tud beseda Prou natank na vem glih kdaj je blu. Tiste dni enkat je inogl bt, ke je iblanska elektrika spet fige pokazala in sa mogl Iblančani pr svečah douhčee predajat, kokr se tu več-Icat zgudi. Nahter sa tekat praul, de sa sam tistm luč upihnel, ke ja že douh nisa plačal. Čudn je blu res, ke rVW/ ~î\\ sam nahter nisa mel ^ -'ЖЛ J Ji I luč, druh sa ja pa mel. Ampak jest mislem, de tu nau držal, ke tekat tud nahtere mestne lehterne pu cestah nisa gurele, nehtere pa sa, koler punavad. Mestna občina ja pušten elektrika plačuje, ke tud ubčinske duklade pusten pubera. Tu je mogl kej druzga Ile umes pridel. Ta nar bi gvišn se jm je spet kej pufrderbal. Jest glih na vem kuku je blu, jest holl tku puvem kokr slišem. Tekat enkat je mogl bt, ke sm šla preke večer ke na plač h Krišpari kalošne u auslok gledat, do b jh inojmu može za božič ene kepila, de b m na nanosu usait dan pouhn blata na čeuleh dam. Sevede mož se zmeri izgovarja, kedr #a zavle liste packarije, ko m ja dam nanos, de un ni blata naredil, zatu tud na more bt zajnga udguvorn. linkral je clu pugervu, de nej mu ero-plan kupm, de u pu luft dain prletu, pa na u več večnga Spetera. Sevede, jest mu eroplana na bom kepvala. tacga blata, ket je u Iblan, pa lud nism vajena, ke jest sm dol iz Ceneje mlake bliz Škucjana na Dulejnskem duma. Asln, sm se raj za kalošne udlučila, ke lui na kuštaja lulk, ket knšn eroplau. Neki morm pa lud za muza špenderaf, ke mož je le mož. in če je še taka prsmoda, je bulš ket ji«. Pserln sm šla kepval. sni se pa še use glili pr moj prjatlc Zeflt. ke je tud dol bliz nas iz Hudejne vasi duma, infurmirala. kašne kalošne b mojrnu može kepila, de b na ble predrage, pa de b dobr iblanska plundra držale. Zefka m ni nč ta prauga mogla prpuročt, ampak m je sam nasvetvala, de nej s la nar preh kašn radio aparat kupm, je rekla, de tam um pa use zvedla, kere kalošne sa la nar bulš. Jest sm ja res ubugala in sm mela še tisi večer ena črna škatla duma, ko špila muzika, poje, cvil, gudrna, škriple in Ituka. Ta nar bi lajn zna pa smrčal. Smrči pa tku, ket moj dedec, kesdr pride mal nasekan dam; pa se kar u čeuleh zavali na pojstla in zaspi. Tist večer je pršla tud Zefka h men u vizite. Mende je pršla iz samga firbca, de b slišala, kuku se u kej moj radio aparat zadržu, a u žvižgu, gudrnou al Skripu. Drgač ja ni nltol h men, ke ma sama zmeri vizite. No, moj aparat so je izboru ubnesu. Se je prec vidi, de ma Tungsram bariuni elektronke u seb. Kumi sm se ga mal duteknila, je začeu prec posnemat use živalske glasove. Še zalaju je ene parkat, ke druh aparati tega na znaja. Ceu Zovo mam zdej duma pr hiš in ni lii prou nč douhčes pu unem, ke sa ga pred Tibuli raz-gnal. Medved je že Iku fajn renču, de naj je blu iz Zefko kar groza. Fajn pa je, nej edn reče kar če. Tku nama je čas teku, de je blu kar naenkal ura deset. Radio je še mal zasmrču, natu se je pa en člouk uglasu — mende greja žvali ub deseteh h pučitke. »Sne.škc iu kalošne znamke »Tretorn« sa la nar bulš,'; je reku. »Meljoni in meljoni nosja .sneške in kalošne .'Trotom-, zatu tud vi nkar na udlašite; kar prec ,ih pejle ltupt, de jh na u zmankal.« »No, a t nism rekla, de se u radio ta nar loži zve, kere kaJošno sa la nar bulš?« se je uglasila Žefka in je bla tku vesela, de se je nen pre-rukvajne uresniču, de je kar mencala ud vesela. Sevede, tud jest, ke sm Iu slišala, sm hitr skučila pu montl in tla letel pu .«Trotom- kalošne, de b jh ja še dubila, de b druh ueh na pubral. Pa me je Žefka zgrabila za kikla: »Kam čš pa zdela jI, prsmoda?-- je rekla. »A na videš, de je žo deset ura in de pa zdela že use štacuno zaprle? Sej jh uš jutr tud še lohka kepila.« N<> ja. Jest sm s dala dupuvedat, udlužlla sm monll in se nazaj usedla. Kumi sm se usedla, se je pa spel radio uglasu: Sueške in kalošne znamke Trapec* sa ta nar bulš« in tku naprej. Medve z Žefka sva začele debel gledat, kuku je tu, de sa zdej naenkat »Trapect kalošne la nar bulš, pred ene par menutam sa ble pa »Treton« ta nar bulš. A se jo radio zmotu, a nas maja pa usi skp za pepete. Zdej glih lulk vem, ket sm preh. Nč, jest j h um .šla kar h Krišpari kupt, pa je ferfflt--« »Neška, nč se nkar na jez. Kar nazaj se used, uva še Rim puiskale. Pravja, de je tam hedu lepu —< je rekla Zefka in začela en knof vrtit. »Nak, ud Rima m pa kar tih bod in prgmali me pust iz Rimam! Ud Rima nečm nč slišat,« sm rekla jest in sm Zefka ud tislga knofa, ke se iz ni m u Rim pride, preč putegnila. »Jest um šla zdela kar spat, pa me bo ta nar preh jeza menila. Jutr um šla pa pu kalošne.c No, in druli dan preke večere sm ja pa res ubrala preke Krišpari pu kalošne. Ke stujim lam pred auslogom in ugledujem kalošne, se t pa nabere za mojem hrbtam use črn Idi in zjaja ke preke rotuže. Jest sm ta nar preh mislela, de se je mogla zgudil kašna velika nasreča, al pa, de sa, kokr soje čase u Prag, zmetal kasne ubčinske svetilke pr vokne dol in sm s že zamašila ušesa, kokr mama babnee u takeh slueajeh navada, de na sliš-ma jamrajna. No, pa ni blu prou nč h ud ga. Sej u Iblan sina kulturn Ide in na mečema ubčinskeh svetnku kar pr vokne na cesta, ampak jh pestema lepu pr uraleh vn mašerat, kedr se jh naveličama, al pa de nam h ksihte na stujeja. Tu je tud b! prou, a ne? Tekat pa ni blu nubenga guvarejna ud ubčinskeh svetnku. Ena velika reč sa mel lani pud ratuškem štengam in sa ja ud ush plati ugledaval. Tu se zaslop, de je lud mene firbec gnou ud Krišparjuga ausloga ke čez cesta, de b s še jesl ugledala tista reč pud štengam. Pa m ni rat al. Kumi sm stupila, me je že edn zgrabu za rama in mo začeu nazaj preke ausloge purivat in upit nad mana: »Kam pa tešiš ke naprej, li guvedna?« — Ja, res, guvedna ni je reku la mrha. »A na videš, de Se za kumesjon ni dost plača. Ala nazaj, na-zaaaj, nazaaaaaaj!« K sreč je pršou tekat preke men en gespud, hedu napucan gespud. Se celinder je moti na glau, čo se na motm in m je prou prjazn reku: Kar tlela lepu pr kraj ustanle, '»espa, de se vam kasna nasreča na prpeti. Le puglejte, še mi kar nas je pr komesjone, niniama plača zadosl. <'v uja pa še druh Ide, ke nisa pr kumesjon, ke naprej rini, pa na uma mogl prou nč kunštaiirat, če je prou tku, kokr srna mudel pustaul.« »Kašn mudel? A za puttce delat?« »Kaj šel« se je nasmehnu gespud. »Mudel za spumenilt, ke ga uma u Iblan pustaul. Pa še na verna prou, kam.« »Pardon 1« sm jesl rekla. »Nej na zamerja, de sm tku narodna. Zdela pred praznkem zmeri sami na pulice mislem. Zdej se m pa že mal svet. Ke sm bla še mejhna, se tud spuminam, lté sa ene planke ulačl pu Iblan. U usak kot sa jh en mal pustaul, pa sa jh ugledval od useh plati. Pol sa jh pa nesl spet u druh kot. Tekat sm tud mama prašala, ltua te planke prenašaja ukul pu mest, kokr banderje pr prcesi. Pa m je mama puvedala, de sa te planke mudel za Preširnu spumenik. No ja, zdej pa že vem. Kermu pa misija tlela pred rotužem spumenik pustaul? Pa mende ja ne še enga Preširnu. Prouzaprou je mou tud Radecki dva spitmenika u Iblan, ampak sla bla bi niejlma, kokr je Preširnu. Mislem, de jo za Preširna pa že ta zadost, ke pr flečkajnerieh etuji. Se je več kel sta bla uba Radeckituva skp.« »Ne, nel Krale Petre, našimi usvoboditeli ga uma puslaul tlela pred rotužain, pa b rad vidi, čo u sni pasu.« »Oh, tu pa le nekarl Pud štenge pa ne! Pud šleuge b pasu kvečem sv. Aleš, ne pa krak Krala Petra spumenik b pasu pred univerza. Tam je lak lep prostor iu kar neki manka tam na sred. Tam b pršou lepu du velavc, pa nubenmu b na biti na pot, kokr pred rolužam. Sej že Vodnik velik trpi, ke more dan na dan puslušat, de ukul nega babe reglaja in se špeteraja, zdej dejte pa še našgi usvubuditela tku trpinči. Če sa tud uni pr tem kumesjone, nej skrbeja, de na u du tega pršlu. l'r rotuže je že zadost tista šlirna. Druzga pa prou nč ni treba pred rotuž, ke nubena reč več ke na i paše. Tujcu pride pa tud glih lulk pred univerza, j kel pred rotuž. Asln, nej me ubugaja. Če se pa i glih sami na upaja energičn nastopi, nej pa mene puvabja h kumesjone. Jm um pa jest puvedala, kar jm gre.« »A smoni prosi in vaš naslon, gespa! Tu ni slaba ideja.« Eh, Kurenčkova Neška u Iblan, nej napiSeja, . pa me u usak priftrogar najdu. Če b se pa glih : sami Ili puaiujat du mene, nej pa prašaja Frlau-1 čkuga Oustlua. Ta jm u pa že puvedu moj atres.« dtran »3i>JV£Mii;<, one i. januarja tï*H. O železniških nesrečah Lirekcija državnih železnic v Ljubljaui objavlja: V zadnje ničasu se vedno čeAče ponavlja, da sc nezgode, ki se pripetijo pri železniškem obratu ali zaradi njega, obravnavajo po Časopisih in vsled tega tudi v privatnih razgovorih na način, ki ne kaže nikake volje za dce go pravičnega in stvarnega razčižčenja, temveč je posledica enostranskih informacij posameznikov, ki pri tem zasledujejo svoje osebne interese. Ker pri leni ne gre toliko za ugled pceamrziiih frnikci onurjev uprave, kolikor za ugled ustanove in države kol lastnice |>od-jetja, smatra direkcija državnih železnic v Ljubljani za svojo dolžnost, da opozori občinstvo na pravo stanje in pravilne ednošaje med upravo in občinstvom * Za občinstvo so najvažnejše nezgede privatnikov vsled železniškega obrata. Pri leni se zelo rado pozablja, da so železnice občekorislua naprava, ki jo vzdržuje drŽava torej davkoplačevalci. In vendar se pri vsaki nezgodi ponavlja splošna tendenca, naj škodo plača, ali je kriva ali ni kriva, železniška uprava. Razširjenje nepravilnih vesti je v večini slučajev le poskus ustvar.anja razpoloženja v prid neprevidnemu posamezniku na škodo države, dasi je posledica navadno le oškodbvnn ugled uprave in države. Železniška uprava nima interesa na potvarjanju pravega stanja ter bo škodo, ki jo je j)o stvarnih in nepristranskih ugotovitvah prizadela komurkoli, tudi poravnala. Dolžna je pa pri leni varovati ugled in interese države. V pojasnilo navajamo par slučajev; Po tragični nesreči, ki se je zgodila pred par tedni vsled trčenja avtobusa z vlakom, ki vozi na Vrhniko, na nezavarovanem prelazu državne c ste med Brezovico in Drenovim gričem, se je splošno kritizirala uprava železnice, ker prelaz ni zavarovan z zapornicami. Na tej čisto lokalni železnici vozi dnevno šest vlakov, ki prekinejo cestni promet vsak za 8 do 10 sekund, vsi skupaj torej dnevno za 50 do 60 sekund ali komaj 1 minuto. Avto, ki pasira progo, potrebno za to komaj tretjino ali kvečjemu poldrugo sekundo. Že to dejstvo kaže, da trčenju z vlakom ni baš lahko doseči. Zahteva po zapornicah je tu direktno nesmiselna, Ne le, da taka naprava zahteva velike stroške v breme države, ampak pomeni bič, ki ga cestni vozniki kličejo nase. V vseh modernih državah obstoja ba.š vsled vedno močnejšega cestnega prometa tendenca, da se odpravi čimveč cestnih zapornic, pač pa da se pasanti vzgojijo k čim večji pazlivosti. Stat'slika železniških nezgod na prelazih jasno kaže, da so nezgode bolj pogoste tam, kjer so prelazi zavarovani z zapornicami kakor na prešlih prelrzih ne glede na to, da povzročajo zapornice velike izgube časa, zlasti avtomobilistom. Krivda leži pri takih slučajih večinoma na nepazljivosti, nepravilni vožnji ali na nesrečnem sluč&u: krivda železniškega o.iobja je zelo redka. V zvezi s tem smatramo za potrebno opozoriti vse občinstvo, zlast, pa avto-nvobiliste, da predp;suje novi zakon o železnicah za javni promet, ki velja od meseca oktobra m. 1. v 51. 119, da mora vsakdo, ki hoče paeirati nezavarovan železniški pire laz, obstati in pogledati, ali ne prihaja od katere strani vlak. S tem zakorom je pač na pravilen način zavarovan interes države, aikdar pa ni mogoče dovoljno preprečiti nepazljivosti in malomarnosti, ki je največkrat povod nezgodam V zadnjem času niso redki slučaji, da kdo Srečanje zemlje s planeta m Erosom izmed potujočega občinstva pade iz vlaka. Krivda se po navadi pripisuje železniškemu ceobju, redko kdo pa uvideva težko službo osobja, zlasti pri navalih občinstva. Kljub navodilom, ki so nabita v vozovih, iu opozorilom uslužbencev, ki sc jih rado smatra za šikane, mnogi potniki najra c slonijo ob vralih, izstopajo na napačni strani in pustijo vrata za seboj nezavarovana, kar drugemu potniku lahko povzroči smrt. Uprava so zaveda, da jo delo, ki ga vršijo železničarji, odgovorno, težko in nevarno Mnogo železničarjev plača in konča to delo s svojim živijo« eni. Zavedati ee pa mora uprava tudi tega, da ji tisoči potnikov zaupajo življenje in premoženje ter da mora svoje delo vršiti 110 samo z nezmotljivimi stroji, temveč glavno s svojimi uslužbenci, ki so kakor drugi ljudje podvrženi vsem človeškim slabostim. Jasno je. da v takem položaju ne zadostuje povsod in pri vsakem dobra beseda, niti ni mogoče pri vsakem pregrešku klicati na pomoč kazenskega zakona. Uprava ima svoje predpise in svoje kazni. Toda, kakor sc rado kritizira upravo, da ne vrši svojih dolžnosti in ne poučuj« svojih uslužbencev, kadar gre za nezgodo kakega zasebnika. tako je naeprotno zopet uprava kriva, kadar doleti nesreča kakega železniškega uslužbenca. V slučaju smrtne nezgode nadzornika KoJaridu v Zagorju se je očitalo upravi, da je kriva neajode, ker je nadzornik proge moral na dom sfo-vati istočasno tudi sosednega nadzornika, kjer ni poznal krajevnih razmer. Tako substitucije, ki so navadno le kratkotrajno, se vrže sporazumno z osobjem in v korist osobja, ki bi drugače muogo-krat ne moglo izkoristiti svojih letnih odmorov v zaželjeneni času. Diktira pa to splošna situacija vseobče Slednje v državi. Nepoznan e kraievnih razmer bi po tej logiki moralo dnevno dovajati do smrtnih nezgod neštetih železničarjev, ki vršijo službo kot namestniki, zdaj lu '.daj drugod. Vzrok nezgode, ki bi jo lahko poji 1" Kolarič sam, 'eži najbrž v kaki s'nfnjni ra/tro uosti ki o doživi dnevno skoro vsak človek in ki pri običajnem človeku povzroči mogoče malenkostne ali nikakih posledic, pri železivčarju pa povzroči lahko težke ue-zsrorte s težko materijalno škodo ali celo s človeškimi žrtvami. Gotovo pa ni pravično niti pošteno, ako se laki tragični slučaji uporab1 Ho v acp'taciiske svrlie proti upravi in državi. Največkrat dobavljajo časopisom lake namenoma potvorjene vesli d^nia-goško razpoloženi železničarji s'-'mi, na kar se pod krinko »stvarne kritike« razmesejo med državljane, gotovo no v korisl države in njenih podjetij, niti v korist železničarjev. (AA.) MjspsIpc« Sobo ta Rojstvu, poroke, smrt itd. v preteklem letu. Kar sc tiče številu rojstev, porodi in smrtnih slučajev, stanje ni dosti drugačno kakor prejšnja let«. Opaža se neznatno nazadovanje. Matrike izkazujejo 174 rojstev, 39 porok in 104 smrtne slučaje. Župljivnov je uinr'o 76, ostali slučaji odpadejo na bolnico. Med umrlimi je bilo največ majhnih otrok in starcev od 70 lot naprej. Najstarejši mrUč' -o prekoračili tudi 90 leto. Naraščaj znaša 97, kar je za M. Soboto na vsak način dovolj lep napredek. ()d drugih zeiii nii i vo njihovih obsežnih pripravuh za ta dogodek smemo sklepati, dn gre tu za važne stvari. ObilelJ našega osolnčja premore poleg devetih velikih planetov (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Uran, Neptun in Pluton), množice, repatic in drugih manjših in najmanjših svetovnih t"le,s, še veliko malih planetov ali planetoidov, znanih sedaj že mnogo nad tisoč. Skoraj vsi se gibljejo med Marsom in Jupitrom ter tako polujujejo široko zev med obema planetoma. Tudi v največjih daljnogledih, s katerimi motrimo zvezdnato nebo, vidimo planetoide le kot svetlobne točke brez vsakih razsežnosti. Le dvojico ali trojico teh drobnih premični« more ob prav ugodni priliki opazili prosto oko. Planetoidi ne morejo biti tedaj velika svetovna telesa; nasprotno, za zvezdoslovca so skoraj najmanjša izmed listih, ki se samostojno gibljejo okoli Sobica. VeČina pUmetoidovih premerov doseže komaj 100 lun, le par izjem .je med njimi, ki imajo premem dolge nekaj stotin kilometrov. Kros je pa še poseben pritlikavec ; kolikor nam je do sedaj znano, meri njegov premer kakih 16 km! Pravi svetovi pedenj-možičkov, v par urah bi jih lahko človek obhodih! Od vseli planetoidov zanima zvezdoslovco sedaj oni, Ivi nosi ime Eros ali ozuako 433. (Vsek mali planet namreč, ki je odkrit in čigar pot in obhodno dobo izračunajo — vsako lelo jih je nekaj —. dobi radi lažjega pregleda poleg imena še ; številko v onem redu. kot je bil odkrit.) Eros je namreč po sedanjem znanju ono svetovno telo, ki so moro poleg Lune najbolj približati naši Zemlji. Naslednja preglednica nam poda nase najbližje kozinične nosede z njihovimi najmanjšimi razdaljami od Zemlje (izvzetnši repatic in par drugih pla-netoidov) • Luna 857.000 km. Eros 17 milijonov km, Venera 10 milijonov km, Mars 57 milijonov km, Merkur 70 milijonov km in za primer Se Solnce 147 milijonov km. Dobo. ko se nam morejo približati svetovna telesa na najmanjše razdalje, so redke in odvisne od mnogih okolnosti. Znano je, da se gibljejo pre-mičnice v elipsah okoli Solnca, ki stoji v enem izmed obeh njenih gorišč. Elipso velikih planetov in nekaterih planetoidov so zelo podobne krogom, pri ropaticah in ostalih planetoidih so pa bolj ali manj raztegnjene. Med slednje spada ludl Eros. Ono točko elipse, ki je Solncu najbližja, imenujemo prisolnčje; odsolnčje pa ono. ki je od Solnca najbolj oddaljena. Premičnica ki ima svoj tir (elipso) izven zemeljskega tira — kar velja za Erosa — bo imela tedaj najmanjšo razdaljo od nas, ko bo Zemlja najbližje njenemu prisolnčju kjer se mora premičnica takrat nahajati. Krajše: Zemlja mora biti v odsolnčju, planet v prisolnčju. oba pa na isti strani Solnca Ce pa je tir premičmee v notranjosti zemeljskega (Venera, Merkur), je pa obratno: Zemlja v prisolnčju. planet v odsolnčju. Jasno je, da je verjetnost trkega dogodka jako majhna, pojav sam i pa zelo važen za razne astronomske naloge. Zvezdo-slovci jih za mnoga desetletja v naprej izračunajo in sc nanje temeljito pripravijo. Kros doseže svojo najmanjšo razdaljo od Zemlje _ 17.34'2.000 km - dne '20 januarja. Žc zgoraj smo omenili, da bo ludi skozi največje daljnoglede videti le kot svetlobna točka, čeprav bo mogoče svetlobna jakost dovolj'velika, d:, ga bomo mogli opaziti tudi s prostim očesom. Nalogu zvezdoslov-cev bo le v tem, da določijo z največjo natančnostjo njegovo lego z ozirom na okolišne zvezde stalnice. Zato jim gre v račun točkasti lik planeloida, kajti merjenje bi 110 bilo tako ločno in zanesljivo, čo bi kazal večjo ali manjšo svetlobno ploskev. Ta merjenja imajo namen, določiti najvažnejšo razdaljo v našem solnčnem sist mu, namreč razdaljo Zemlje od Solnca. Ta razdalja je *nieter< zvezdoslovcev, z njim merijo vse daljavo v svetovnem prostoru. No smemo se tedaj čuditi, da posvo-čajo zvezdoslovci toliko pažnje določitvi njihov e merske enote. Jasno je, da te razdalje ne moremo izmeriti z merskim Irakom lili kakor drugo slično pripravo. Moremo jo !.• po ovinkih določiti. Če hoče dognati astro.10nI razdaljo kake zvezde, izmeri le njeno paralakso, to jo kot, pod katerim se vidi iz te zvezde (točneje iz, njenega središča) zemeljski polmer. Vse ostalo je stvar enostavnega računa. Paralaksa igrško: sprememba, premik) Solnca znaša 8.SO". Pod tem koloni bi videli iz solnčnega središču polmer Zoniljo. Zn primer naj služi dolžina 1 cm, ki bi jo videli pod označenim kotom v razdalji 229 m. Na podlagi istočasnega določanja lege.Erosa na nebu po raznih zvezdurnah zemeljske površine — kolikor dopušča vreme iu dnevna doba — bodo ugotovili z največjo natančnostjo paralakso Erosu. S pomočjo tretjega Keplerjevega zakona pa bodo izračunali solnčno paralakso, odnosno razdaljo Zemlje od Solnca Za ta račun namreč zadostuje poznati obhodni dobi Zemlje in Erosa in njuno medsebojno razdaljo. Z istim Keplerjevim zakonom jc možno iz obhodne dobe kateregakoli planeta izračunati njegovo oddaljenost od Solncu. 1); ločanje solnčne paralakse na podlagi opazovanja planeloida Erosa bo golovo eno najnatančnejših i;i ujena vrednost odločilna za dolgo vrsto let. Eros pa je tudi od druge plati zanimiv. Njegovo pritlikavo naravo smo že omenili — v premeru meri 16 km — pa vzlic temu kolovrati strogo [io predpisanih zakonih okoli Solnca iu vzbuja toliko zanimanja v učenih glavah. Njegov lir jo precej eliptičen, v prisolnčju bi bil mogoče viden s prostim očesom, v odsolnčju gu pa z največjimi daljnogledi ni mogoče opaziti. Svojo svetlobno jakost spreminja, enkrat je svetlejši, drugič zopet manj. Nekajkrat spreminja svetlobo v enakih časovnih presledkih, drugič zopet popolnoma nepravilno Zgodi se celo, da te spremembe prenehajo in Eros sveti tedaj s stalno svetlobo. Ni še točno dognan vzrok tem zagonetnim sjiremembaiu ; naj-brže pu je planetoid le velika skala nepravilnih oblik, vrteča se okoli osi. Pri tem vrtenju kužu večje ali manjše, različno osvetljene ploskve ter nam na ta način sljo v spremenljivi svetlobi. Ker je Eros zelo majhen (ima majhno maso), se moro dogoditi, da ga prevzame Zemlja v svoje okrilje! Zaide lahko v ono območje zemeljske privlačnosti, i kjer je vpliv Zemlje večji od vpliva Solnca. Potem ; je konec njegove prostosti, moral bo kot majhna luna obkrožati Zemljo! Za Zemljane bo poslalo nebo zopet zanimivejše, saj bosta na njeni namesto ene kar dve luni! S. Br. Kupujte samo zajamčeno stalnobaivno svilo JUGOČESKA KRANJ Zdravniška posvetovalnica (v zadevali splošne in socialne medicine ter higiene) M. P. v 1'. Znake jetrnih bolezni bi radi vedeli? Preveč je bolezni na jetrih, ki vsaka od njih ima svojevrstne znake in zato tudi povzroča svojevrstna motenja, zato se v posvetovalnici ne morem spuščati v tako obsežna razmotrivanja. Po sporočenem opisu Vaša bolnica bržkone ni bolna na jetrih, marveč na desni obisti (ali ledvici) ali na desnem jajčniku, če je, kakor pišete, prebava v redu. Pri tako resni trebušni zadevi pokličite vendar zdravnika na dom ali spravite bolnico k zdravniku, ker samo zdravnik, ki bolnico preišče, more ugotoviti dejansko stanje 1er določiti vsekakor potrebno zdravljenje. l'a ne odlašajte več! 0. P. v R. 0 česnu naj razodenem svoje mnenje? Ko bi bil pesnik, kar žal nisem, bi hotel zapeti česnu tak slavospev, da bi se svet čudil! Kako ga imam v čislih, naj Vam pojasni to-le prozaično in suhoparno mnenje: Kot gospodinja poznale kuhinjsko vrednost te dragocene vrtnine ali poljščine. Prcvejan sladkosnedež mi je zatrjeval, da ima francoska kuhinja svoj sloves in svoje vnete pristaše prav zaradi česna, ki ga znajo rabiti pri vseh razven močnalih jedeh v neopazni množini. Pri nas se nekoliko pregrobo v porablja (kar v kosili ali celo strokih pri mesnatih shrankih, kakor so klobase in želodec), zato je česen na slabem glasu, ker povzroča pri tako obilnem vživanju zoprno dišeč izdihan zrak. Od nekdaj že sluje česen kot zdravilo proti glistam, zato ga dajejo naše matere bolnim otrokom sploh in ga v obliki ovratnikov nabranega na nit obešajo celo dojencem, pač v mnenju, da izvirajo večinoma vse otroške bolezni od glisl in da je česen primerno zdravilo zoper nje. Nekaj resnice je v tem, nekaj vrst glist je, ki se umikajo na česen. Tudi mi zdravniki priporočamo pri listih »živih nitkah vlive s česnovo vodo. Večje važnosti se mi zdi česen pri prebavnih motenjih, zlasti glivičnega izvora; napenjanje v trebuhu se poleže, tudi zoprno dišeči vetrovi zgubljajo svojo nadležno posebnost. V novejšem času si je priboril česen velik ugled v zdravniškem svetu kot sredstvo proli naduhi in otrdelosti žil (arteriosklerozi), zato so brž izumili tudi tovarniške izvlečke česna, ki nimajo vonja i>o njem. Neki moj prebrisan bolnik s staro »ovapnelostjo (prav za prav olrdelostjo ali okorelostjo) žilja si je sam napravil česnov izvleček z domačim brinjevceni. ki ga vporablja tudi z mojim odobravanjem. 1. J. v K. Katar v goltu Vas muči že mnogo let? Ako niste hud kadilec ali pivec, potem ste bržkone učitelj ali zaposljenec v prašnem ozračju. Iz tega mojega odgovora razvid i te glavne Škodljivosti, ki vzdržujejo in spe.šijo vnetje v goltu, in imate smernice za umiljenje ali celo odpravljanje te sitnosti. Prah. tobak in alkohol dražijo sluznice, predvsem v goltu, prav tako dolgotrajno govorjenje v slabem ozračju. Opustite kajenje in vživanje opoj-nin! Ako pa je Vaša nadloga poklicnega izvora, potem ... izpremenite poklic, ako se da. Ako pa to ni mogoče in imate sredstva na razpolago, pojdite šest tednov v morsko ozračje ali pa vsaj štiri tedne v zdravilišča za kataralične bolezni. Tudi tega ne zmorete, kar ni tako brezupno. Jemljite dvakrat na dan žličico kuhinjske soli na čašo vročega mleka zjutraj ua tešče in zvečer, ko odhajate k počitku. S. 5. v T. Zimski sport, gospa, sijajna zadeval Nič ne branite, marveč kar ž njimi! Svoj čae smo zdeli pozimi doma in emo se komaj upali na >Kernc, ki ga ni več, ali gospoda na tivolsko drsališče. Zime in snega jc bilo takrat več ko dovolj, dandanes veliko premalo za navdušenje in potrebe našega naraščaja. Pri nas imajo najmlajši na razpolago sanke i večji drsalke, ki pa žal rjave zavoljo druge nepo-voljne zime, najstarejši iščejo ugodnih smučarskih prilik ter tišče v mene, da se postavim tudi jaz na — dilce. Ko bi se no bal za svoje gotovo že krhko kosti, bi hotel 2 njimi smučati! Vi pa kar ž njimi! R. S. v š. Zlato žilo imate že tako mlad? Kmetje in sorodni poklici ne požirajo zlate žile ali hemoroidov, kakor jo veesploh imenujejo, pač pa se mučijo ž njo ljudje, Id mnogo sede, radi jedo dobro in dosti, pijejo močne pijače in so zaprti. Zaprtost in zlata žila sta vedno združeni. Kaj je drugače pri Vas vzrok zlate žile, ne vem, morda preveč sedite in živite v obilju? To sami presodite, katera škodljivost je v Vašem primeru merodajna ali jih je več skupaj in se jih varujte. Ako nimate posebnih nadležnoeti, >d s priproeto rastlinsko hrano in zadostnim gibanjem polagoma odpravite bolezen, ako pa večkrat ali močno krvavite ali pa če imate bolečine, ki izvirajo iz vnetja žil ali se Vam žilni vozel zadrgne v zaporni mišici, potem seve morate k zdravniku, ki Vam to nadlogo odstrani ali z operacijo ali z vbrizganjem. Nikar se kot mlad človek ne vkvarjajte s takimi zadevami, ki grene in gabijo življenje; kak starec, ki nima več resnega posla na tem svetu, naj neguje svojo mrhovino poljubno, Vi kot mladec napravite sitnosti nagel konec! Morda pa nimate zlate žile marveč gobico (>polipc) v danki, ki dela nevšečnosti, [xxlobne kakor pri zlati žili. Seve, ugotovitev in odprava gobice je zdravniška zadeva. G. H. v I. Radi glavobola ste bili že pri treh /zdravnikih, ki so Vam predpisali vsak drugačno zdravljenje, a Vaša bolezen se ni izboljšala. Na ljubljanski Grad so tri glavna pota in nekaj stez, vsaka je svojevrstna, a vse vodijo uspešno do istega otnotra. Vrnite so enemu, najbol j k prvemu zdravniku in držito se samo njega, da Vas on po svoji poti spravi čez vse težave do vrha. Sevé, hoditi morate Vi sami, ne on, če hočete dospeti do svojega namena — zdravja! Kaj vse povzroča, sproža in omogoča glavobol na sploh, vem nekoliko, da bi mogel kar >iz glave- napisati knjižico, 100 strani debelo; kaj pa je na dnu Vašega glavobola, zares no vem. Močno se bojim, da je Vaš glavobol tiste vrste, ki mu pravimo običajni, ker se običajno [»javlja in uveljavlja, kadar ni kaj povšeči in se ne vé, kaj početi, torej nekako zatočišče za raznovrstne življenjsko noprilike. Zaupam Vam, da so tudi meni časih občutki v glavi pojavljajo zelo neprijetno, celo moleče, a da kot zdravnik starejšega letnika ne poznani iz lastno izkušnje učinkov ne antipirina, ne migre-nina, ne fcuacetina, ne piramidona, ne drugih dobrih in izvrstnih zdravil zoper glavobol. Hočem namreč hoditi, šepati in krevljati po tem svetu, dokler se bo lo dalo, — brez bergel j! Maca. Brčicc grene življenje Vam, 18 letni deklici? Želim Vam, da Vas v življenju ne dolete hujšo !/re.nkoeti! Za zxlaj Vam svetujem, da pustite Moje stanovanje - moj dom Modne novosti Današnjemu rodu jc zmisel za dom in domačnost zelo obledel. Danes jc vse stremljenje in hotenje usmerjeno na javnost, ljudje mislijo, delajo, sc oblačijo samo za javnost ali vsaj pred vsem za javnost. Niti razvedrila in počitka nc iščejo več doma, marveč v javnosti. Zato ni čudno, da tudi svoj dom urejajo za javnost — po mnenju in okusu drugih ljudi in ne po lastnih željah, potrebah in sredstvih. Stanovanje nam more biti dom le takrat, ako smo v njem popolnoma sami svoji gospodarji in sami med sebo.j ali pa ga delimo le z osebami, s katerimi nas veže najožje prijateljstvo in ljubezen. Zato je boljše manjše in skromnejše stanovanje, če treba, tudi »20 minut od centra«, kakor pa najlepše stanovanje sredi mesta, ki ga ne morem sama plačevati in sem odvisna od podnajemnikov, ki so kaker trn v mesu. Le preradi potem še socialno grešimo, grešimo proti ljubezni do bližnjega, ko damo podnajemniku — podnajemnici čutiti, da nam je tem ljubše, čim manj se mudi v hiši, ako se naravnost že ne pogodimo tako, da čez dan ne sme prihajati »demov«. To je brezsrčno in nedopustno in česa takega ne bi smela biti zmožna nobena krščanska, nobena socialno čuteča žena. Če mi že tuji ljudje pomagajo vzdrževati lastno stanovanje, potem naj imajo tudi oni v njem kosec doma. A kakor rečeno — dvakrat boljše šc tako skromno stanovanje in še tako daleč od centra, da je le resnično moje in samo moje. Ideal je seveda lastna hišica. Če se ozremo po malomeščanskih — in ce'o proletarskih stanovanjih — opazimo, da so večinoma opremljena po meščanski šabloni, da niso v skladu z ostalim življenskim standardom. Gosposka oprema stanovanja požre večinoma vso doto ali prihranke novoporo-čencev, ali pa si morajo, če jo kupijo na obroke leta in leta pritrgovati pri drugih potrebah, da zmorejo odplačevanje. Pri tem pa od lepe opreme niti nič nimajo, ker jih sili, da sc ne-prirodno omejujejo v svojem kretanju in navadah, da je ne bi kako okvarili. Ni čuda, da se zato vsa družina mnogo bolje počuti v kuhinji ali mali, skriti sobici, ki je čisto skromno opremljena, pa zato tembolj domača. Pri stanovanju moramo gledali v prvi vrsti na to, da je zračno in solnčno in da se da pozimi dobro ogrevati. Oprema nuj sc sklada z našimi gospodarskimi razmerami. Čc si moremo držati samo eno ali dve sobi, ne kupujmo pohištva, ki jc zamišljeno za velika stanovanja, v katerih imata mož in žena vsak svojo spalnico in vsak svojo delovno sobo, zraven sprejemno sobo, otroško sobo itd. Soliden material in praktična a skrbna izdelava napravljata vselej naijboiljši vtis in ustvarjata skladno, ugodno ozračje. Pr.i tem čim manj predmetov, v katerih bi se nabiral prah: namesto preprog linolej, čim manj oblazinjenih stolov, na oknih pralne zavese. V tem okviru je danih ženi vse polno možnosti, da s pametnim, okusnim nameščanjem, s šopkom svežega zelenja ali cvetja in ročnim delom ter drugimi malenkostmi podčrta svoj osebni okus in okrepi čuvstvo domačnosti. V zadnjem času so začeli po velikih mestih — v Ameriki že davno — graditi eno-sobna stanovanja in izdelovati posebno opremo zanja. Mladi ljudje, ki nimajo premoženja, bi morali odložiti zakon za desetletja, ako bi hoteli čakati na visoke dohodke in »stanu primerno« stanovanje in njegovo opremo. Namesto tega se zadovolje z eno sobo, katere en del urede za spalnico — za postelje in omare so vdolbine v zidu, zelo so v rabi tudi zložljive postelje v obliki foteljev ali sof — en del za delavnico pa za kuhinjo in kopalnico. Vsekakor imajo te sobe večinoma balkonček, ki služi za marsikaj. Namesto velikih omar za knjige, jedila, posodo in tako dalje, služijo praktične poilicc med okni, namesto pisalne in toaletne mize deska pritrjena na teh policah itd. Če stoji omara ob steni — ne v vdolbini — se napravijo nad okni, do stropa ieseni okviri, ki se prevlečejo s skladnimi tapetami, da se ne ločijo od stene. V te papirnate omare se spravlja poleti zimska, pozimi letna obleka ali kaj drugega. V posebnem kolu je električno ali plinsko ognjišče in če mogoče vodovod. Vse jc ^skrito za zaveso V takem enosobnem stanovanju se more človek počutiti tako prijetno kakor čižek v gajbici, a če sta dva, se morata že prav res rada imeti In biti zeLo dobro vzgojena, da jima jc v takem majhnem domku lepo in prijetno. Beg v Egipef 1 rj^OCZL Js-rJIU-^ Zgodilo se je, kakor je pisano |>o preroku. Rodil se je v Betlehemu Jezus, v hlevu na slami je ležal novorojeni kralj Judov. Tedaj je vladal v Judeji kruti vladar Herod. In prišli eo iz Ju-Irovega trije modri molit Jezusa. Ko to sliši kralj Herod, se silno prestraši ter ga ukaže svojim vojakom poiskati, a ker ga ne najdejo, pomore vse otroke v Betlehemu. Toda ponoči se prikaže Jožefu v spanju angel ter mu reče: sVstani, vzemi dete in njegovo mater ter beži v Egipt.«: In Jožef se še isto noč odpravi na pot. Na naši sliki na desni vidimo Jožefa in Ma- Pravni nasveti Dolžni (nujni) delež. M. P. Zakon nalaga zapustniku dolžnost, da mora del svojega premoženja zapustiti otrokom in ako teh ni, njegovim staršem. Dolžni delež znaša pri otroku polovico tega, Icar bi po zakonitem dedovanju nanj prišlo, pri starših pa znaša dolžni delež eno tretjino zakonitega. Ce je torej v vašem slučaju mati vaši .->estri izročila posestvo, vam pa ni dala niti dote, imate že vedno pravico zahtevati dolžni (nujni) delež, ker še ni minulo tri lela po materini emrti. Dolžni delež bi v vašem slučaju znašal eno četrtino zapuščine. V koliko je »pogodbacc, ki ste jo baje napravili s sestro, za njo obvezna, vam ne moremo povedati, ker niste navedli vsebine iste. — Sama obljuba vaše sestre, da bo nekaj dala vašim otrokom, ne bo iztožljiva, ker jo za veljavnost darilne pogodbo brez dejanske izročitve potrebna oblika notarskega akta. Ker bodo kmalu minila tri leta po materin smrti, vam svetujemo, da se posvetujete z odvetnikom, če nameravate svojo pravico do dolžnega deleža uveljaviti. Po preteku treh let bo vaša pravica do nujnega deleža zastarana. Vpogled v zapuščinski spis. F. L. Vršila se je zapuščinska razprava za pokojnim očetom in ste se lako dogovorili, da dedinja izplača otro- čisto pri miru tiste brčicc, ki so po mojem mnenju komaj opazen mah iu se navadno porazgube same po sebi lekom let, lco se ženskost popolnoma uve- j ljavi. Z nasilnim odpravljanjem pa so brčice rade j učvrsle in močno okrepe v prave brke. Sicer pa ve- i dite, da take brčice, kakršne imate bržkone Vi, niso ] odbojna nakaznost, marveč so vabna dražest. Ne motite torej brez dejanske potrebe čudovitega snovanja matere prirode, ki se ne da poniževati v deklo — brez kasini in škode za Sušmarja ali mazačkol Izvirne francoske pastilje VAEDA" KazaŠki kroj igra v letošnji zimski modi veliko vlogo. Vzorec štev. 1 predstavlja zelo brhko popoldansko obleko v tej obliki. Krilo in kazak sta iz lahkega črnega volnenega blaga; kazak je obšit s per/.ijanovim krznom. Svetel zgornji del (štev. 2) k temnemu spodnjemu je tudi priljubljena letošnja novost. Obleka more biti enotna ali pa je zgornji del samostojen kazak. Barve, ki se lepo skladajo s črnino, so: creme, tiiršično-rumena. nežno rožnata iu lurkcevo zelena. rijo z detetom v naročju na potu v Egipt, na levi pa Betlehem in iz njega vodi nešteto potov, kakor je videti na sliki na sredi, toda samo ena pot nae privede do cilja. Vaša naloga je poiskati do-tično pot. Pomnite pa, da izhajate iz leve strani spodaj. Naloga ni težka, samo malo dobre volje je treba. Pot, ki jo najdete, začrtajte z rdečim svinčnikom, izstrižite sliko in pošljite do prihodnjega četrtka uredništvu. Za pravilno rešitev razpisujemo dve nagradi: 1. Pregelj Ivan: V. zvezek izbranih spisov; 2. V. Hugo: Dnevi strahote. Nagrajenca bo določil žreb. kom umrle sestre vsakemu po 1000 Din. Sedaj pa da dedinja trdi, da ji ni treba plačati, vi pa ne veste, kaj je vdotičnem aktu in kje ga lahko vpo-gledate. — Na to vprašanje vam povemo, da je ves potek zapuščinske razprave in tudi končni dogovor med dediči, oziroma volilojemniki razviden iz zapuščinskega episa, ki ga hrani zapuščinsko sodišče. Pri sodišču lahko prosile ob uradnih dnevih, da se vam dovoli vpogled v dotični spis in boete tam tudi dobili pojasnila, če česa v spisu no boste razumeli. To velja tudi, če se je zapuščinska razprava vršila pri notarju. Plačilni dan volila. F. L. Izplačilo volila se more zahtevati eno leto po zapustnikovi smrti. Zato se morejo tudi obresti zahtevati od tega dne dalje. Samo male nagrade za posle in pobožna volila se morejo zahtevati takoj po smrti. Kupno pismo. I. K. Za kupno pogodbo pri kupu nepremičnin sicer ni predpisana oblika notarskega akta, razen če se dela med zakonci, vendar vam priporočamo, da jo daste napraviti notarju ali odvetniku, ker jo boste sami težko sestavili pravdno in tako, da bo na podlagi iste mogoč prepis v zemljiški knjigi. Opomba. Na prepozno došla vprašanja odgovorimo vedno v sledeči nedeljski številki. proti naduhi, nahodu, grlobolu, katarju, gripi, influenci. Prodajajo vse teknrne in drogerije. Elegantno popoldansko obleko predstavlja tretji vzorec (štev. 3). Zgornji del je iz zlatega laméja ali brokata; za krilo je vedno primerna težka svila. Črn plašč iz sukna (4. vzorec) je vedno eleganten. Naš vzorec je ravno ukrojen, okrašen z belim ovčjim krznom; nekaj posebnegî so rokavi v obliki cape-a. Jedilni listi za januar (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zg. Šiški.) Nedelja 4. januarja: K o s i 1 o : 1. Grahov fancelj na goveji juhi. 2. Ocvrte goveje kroglice, gobova polivka, s presnim maslom, zabeljen krompir. 3. S karamelom polita in pretlačena jabolka. Večerja: 1. Ocvrte jajčne krpe z gnatjo in solata. 2. Lipov čaj s pecivom. Ponedeljek 5. januarja: K o s i 1 o : 1. Goveja juha s fritatnimi rezanci. 2. Pretaknjena telečja srca. 3. Krompirjevi polžki. 4. Zelena solata. 5. Sladke ocvirkove pogačice. Večerja: Pečeni makaroni s paradižnikovo polivko. Torek, 6. januarja: 1. juha iz govej. repa. 2. Pražene telečje ledvice, krompir in maderska omaka. 3. Ocvrti kremovi široki rezancu 4. Sadje. Sreda, 7. januarja: 1. Koreninska juha. 2. Kašnati žgancki in kisla repa. 3. Pečen orehov štrukelj. Četrtek, 8. januarja: 1. Testen grah na kostni juhi. 2. Krompir s svinjino in posiljeno zelje. 3. Pečena jabolka, Petek, 9. januarja: 1. Paradižnikova juha. 2. Francoski orne-let in prazen por. 3. Koroški zavitki in solata Sobota, 10. januarja: 1. Riževi cmoki na kostni juhi. 2. Golaž iz svinjine, krompirjev pire. 3. Jabolčni pečenjak. PRETLAČENA IN S KARAMELOM POLITA JABOLKA Skuhaj 50 dkg dobrih, kiselkastih jabolk v % 1 vode in 20 dkg sladkorja. Prideni male vanilije. Popolnoma razkuhano in gosto če-žano odstavi in ohladi. Nekoliko ohlajeno daj v lično skodelico in poravnaj površino z nožem. — Nad hudim ognjeni razpusti 12 kock sladkorja, pa brez vode. Ko je ves sladkor svetlo rjav, prilij 3—4 žlice vode. Zavri in kuhaj, da postane gladko. Polij karamel po jabolkih jn servirai mrzlo, namesto močnate iedii. Nekaj o inozemskem športu v minulem letu Zaključili smo z letom 1980. in povsod ве delajo bilance, pregledi in aupravljajo novi načrti. Tudi sport mora imeti svojo bilanco, toda ne morda iz navade samo, temveč ker je to lako potrebno. V povojnih letih se je športno delovanje spremenilo prav v svetovno gibanje. V zgodovini človeštva ni Imel spori nikdar tolikšnega pomena, kakor danes Le stari Grki so morda še v enaki meri poznali kulturo telesa in sport v pravem pojmovanju. Svetovna vojna je upropastila svet. ki se je znašel v velikanski gospodarski krizi. Voditelji vseh držav skušajo z racionalnim gospodarstvom človeštvu povrniti izgubljeno premoženje in uvesti zopet od vseh tako željeno predvojno stanje. Svetovna vojna pa ni bila vzrok le premoženjske škode. kajti radi nje so obležali stotisoči na bojnih poljanah, drugi zopet pa so se vrnili domov kot pohabljenci in bolniki. Vsi ti so bili cvet in nada tedanje generacije in izguba te krvi je veliko večja od prve. V športnem gibanju, ki je zmagovito vstalo, pričakuje svet ozdravljenja bolne povojne duše in telesa. Zdrav, svež in trezen narod je želja, ki jo gojijo vsa državna oblastva. Odtod prihaja zanimanje. s katerim posamezne države podpirajo z vsemi silami športna stremljenja. Nebroj je dokazov k temu. Najprimernejši je pač novi nkrep včasih tako nazadnjaške Turčije, ki je uvedla državno kontrolo nad vsem športnim razmahom Napravili so tudi več modernih osnutkov o telesnem vežba-nju. V Carigradu bodo sezidali ogromen športni stadion, ki bo stal okoli 50 milijonov dinarjev. Tekom let so postali rezultati športnikov nekako merilo kulture za dotično državo. Posebno očitno so je to pokazalo na olimpijadi. kjer ie uspeh posameznih držav imel velik in odločilen pomen za ves svet. Država, ki je poslala slabe re-prezentanle. je to lahko izkusila. Resnica je tudi, da se more sport razviti le v kulturno visoko stoječih državah, kar zopet opravičuje že omenjeno naziranje, da je športni razmah obenem tudi merilo kulture v posameznih državah. In končno, sport in industrija sta bila prva, ki sta po svetovni vojni navezala stike med sovražniki. Bilo jo to brez dvoma težko. Včasih pa je bil celo edino sport pravi posrednik med neprijatelji, ki so radi politike zabredli v nepremostljive ovire. Sledi pač iz vsega tega, da ne gre več omahovati v starih nazorih, ampak pridružiti se moramo onim, ki v nesebičnem delu stremijo za tem, da vzgojijo na športnih prostorih zdrav in močen rod. Šport tudi |wveča veselje do življenja Pravo športno delovanje morata spremljati vedno vescljo in radost Kdo ne vidi rad veselega, dostojnega in močnega fanta'? Športni razmah mora biti zato vsakomur le dragocen in ljub. K tem mislim spada tudi majhen pregled športnega delovanja v minulem lelu. toda le v nekaterih važnejših športnih panogah, ker bi drugače rabili preveč prostora. Nogomet Preteklo leto zaznamuje nogometni sport lepo število važnih dogodkov. Važen je predvsem prihod angleške reprezentance v Evropo, kjer je odigrala dve mednarodni tekmi. Nemci so v borbi z Angleži dosegli rezultat 3 :3, Avstrijci pa 0 : 0. Angleži so hoteli dokazati, da so še vodno prvi v nogometu in poslali so res elilno enajstorico, ki pa po rezultatih sodeč ni dosegla pričakovane premoči. Kljub temu pa so Angleži še vedno učitelji v tehničnem in taktičnem pogledu, kajti le izredno požrtvovalna igra obeh nasprotnikov je onemogočila angleško zmago. Poleg lega se Angleži odlikujejo v finesi in lepoti igranja. Gotovo pa je, da je kontinent zelo napredoval v nogometu in da je le vprašanje časa, kdaj bomo enakuvredni mojstrom Angležem. — V Montevideo se je vršil svetovni nogometni turnir, katerega so se udeležile tudi nekatere državne reprezentance iz Evrope, seveda ne najboljše. Kot zmagovalec je izšlo moštvo Uruguaya, ki je to čast tudi zaslužilo. Zelo dobro pa se je držala na tem turnirju naša Jugoslavija, ki je s svojo reprezentanco ugodno iznenadila. — Po dveletni borbi se je končalo tudi tekmovanje za evropski pokal, ki si ga jo osvojila Italija s krasno zmago nad Ogri v Budimpešti. — V Genlu se je vršil nogometni turnir, ki se ga je udeležilo deset evropskih držav s svojimi najboljšimi klubi. Zmagal je ogrski prvak Ujpest. — Važno je bilo tudi gostovanje prvaka Združenih držav Fall Ri-versa, ki je odigral nekaj tekem v Evropi. Niso bili slabi Američani, vendar so v splošnem razočarali, kajti mnogo več so pričakovali v Evropi od najod-ličnejšega severnoameriškega reprezentanta. — Srednjeevropski pokal si je pa priborilo moštvo avstrijskega prvaka Rapida, kar je izzvalo na Dunaju vihar navdušenja. — Zelo agilni so bili preteklo leto Francozi, ki so odigrali 16 mednarodnih reprezentančnih nogometnih tekem, od katerih so jih 8 zaključili z zmago. Po številu odigranih mednarodnih tekem so Francozi na prvem mestu. Nobene reprezentančne igre pa niso zgubili Angleži, ki so igrali šest tekem, ter Uruguayci, ki so odigrali pet tekem. Lahka atletika Leto 1930 je poteklo v pripravi na bodočo olimpijado, ki se bo vršila 1. 1932. v Los Angelesu. Posebno so se odlikovali v tem pogledu Nemci in Američani. Nemci n. pr. že dolgo zahtevajo, da se vpeljejo posebni olimpijski lahkoatletski kurzi. Še bolj natančni pa so Američani, ki imajo že za svojo tekmovalce natančno predpisan red vežbanja. Tekmovalci v Ameriki trenirajo vsak dan, dočim v Evropi tega še ni. V kolikor minulo leto ni bila še prava priprava, v toliko bolj bo treba hiteti letos, kajti Američani, Nemci, Finci in Francozi so zelo pridni. — Minulo leto je bilo verificiranih zelo veliko novih svetovnih rekordov, toda še hitrejši so bili lahkoatleti, ki so komaj verificirane viške že zopet izboljšali. Tako je Jessup (U. S. A.) izboljšal met diska, ko je dosegel bajno daljino 51.78 m. Občudovanja vreden je tudi Finec Matti Jarvinen, ki je pognal kopje 72.93 m daleč. Le on sam bo morda izboljšal ta rezultat, ki je res nekaj posebnega. Omeniti moramo tudi nov svetovni rekord v teku na 25 km. ki ca jo dosegel tudi Finec Marttelin s časom 1:22:28,8 ur. Nadvse pa se je proslavil Francoz Ladouinegue. ki je v razmeroma kratkem času postavil kar dva nova svetovna rekorda. Omenjeni lahkoatlet je človek posebne vrste. ki zasluži vse priznanje. V teku na 1500 m je rabil čas 3:49 2 min., dočim je za tek na 1000 m rabil 2:23,4 min. Ladouinegue pa se pripravlja z vso vnemo tudi na to, da osvoji za francoske barve rekord teka na 800 m. On je gotovo danes najboljši tekač na srednje proge in nima konkurenco na vsem svetu. Nek aj posebnega je bila tudi kratka turneja boljših, moramo povedati da ne najboljših, lahko-atletov iz Amerik«, ki so prišli v Evropo, da pokažejo, kaj znajo, in da obenem pregledajo evropski materija!, ki prihaja v poštev za bodočo olimpijado. Ti Američani so dosegli v Evropi dosti uspeha, vendar so od njih pričakovali boljših re- zultatov. Ker pa ti ameriški zastopniki niso bili baš najboljši, bodo na olimpijadi najboljši pokazali, da so najbrž Američan) še pred Evropo. Mnogo se piše, da je v Ameriki polno novih in mladih sprinterjev, ki bodo poleg starih kanonov, n. pr. Tolan, Simpson itd. še dvignili ugled ameriške lahke atletike. Kot najresnejši konkurent Amerike prihaja v poštev Nemčija, ki je 1. 1930. zmagala v lahkoatletski borbi s Češkoslovaško, Francijo in Švico. Nemci so napredovali največ v tem, ker so zanesli lahkoatletsko gibanje med тазо. Pa tudi drugače niso zaostali, kajti v moški lahkoatletiki so izboljšali pet državnih rekordov. Posebno poglavje pa tvori nemška damska lahkoatletika. Na damskih svetovnih tgrah ki so se vršile preteklo leto v Pragi, so nemške dame postavile kar pet novih svetovnih rekordov. Nemška damska lahkoatletika je prva v Evropi, pa tudi Amerika bo morala pri-pozuati njeno premoč. V Evropi so se mudili tudi japonski lahkoatletiki, o katerih se je že toliko pisalo Za primero naj nam služi le lahkoatletski dvoboj Berlin-Tokio. ki se je končal z zmago Nemcev v razmerju C5.5 : -18 3 točk. Krasen uspeh Japoncev, ki so nevajeni evropske klime tako častno zastopali svojo lahkoatleliko. Zaenkrat sicer še ne moremo govoriti o kaki nadvladi v lahkoatletiki, ki bi naj prihajala z vzhoda, vendar pa moramo poudariti, da se na Japonskem dela z vso vnemo in res z občudovanja vredno energijo. Se nekaj besed o Italijanih, i'ovsod so pričakovali silnega napredka italijanske lahkoatletike, kajti vlada je res vsestransko podprla športno gibanje. Toda nič ni slišali in citati o kakih mednarodno važnejših uspehih naših sosedov na polju lahkoatletike. Kje je vzrok? Tenis Lansko leto ni dosti manjkalo in teniško prvenstvo bi odnesli Američani. V Wimbledonu na Angleškem se je vršil neoficijelni teniški svetovni turnir, kjer so se sešli najboljši teniški igralci z vsega sveta 2e v naprej se je eovorilo o francoski zmagi, kajti tja so prišli najboljši francoski igralci Cochet. Borotra in Brugnon Toda Američani so presenetili ves svet, kajti odnesli so vse zmage iz Winibledona. Pripeljali so s seboj novo, mlado generacijo, ki je v Evropi Se poznali niso. toda sestavljena je bila res iz prvovrstnih igralcev Dolgo se bo še govorilo n. pr. o mladem Allisonu, ki je odpravil slavnega iu izkušenega Cochela. Tako so je zgodilo, da je postal končno »dolgi« Tllden neoficijelni svetovni prvak v tenisu. Američani pa so zmagali tudi v parovnih igrah. Po tem porazu je vladalo povsod naziranje. da bodo Američani odnesli tudi Davisovo trofejo, ki so jo branili Francozi. Ni čudno, ako je vsa Evropa trepetala, ko se je v Parizu vršila gigantska borba za Davlsov pokal med Francijo in zmagovalcem iz evropske in ameriške cone — Ameriko. V resnici je bil to orjaški boj, ki so ga Francozi odločili v svojo korist in tako zaenkrat Evropi ohranili teniško prvenstvo. Tudi Nemci so bili navdušeni nad to važno francosko zmago. Zelo napredovali v tenisu so tudi Italijani, ki so v borbi za Davisov pokal osvojili prvenstvo evropske cone. Odlična sla njihova igralca de Step-nani in de Morpurgo. — Vsestranski Japonci so tudi izvežbani teniški igralci in zato so bili v Evropi, kjerkoli so se pojavili na svoji turneji, zelo navdušeno sprejeti. Dokazali so svoje znanje, ko so v Berlinu sodelovali na teniškem turnirju, ki so se ga udeležile še Nemčija in Avstralija. Iz tega boja so Japonci izšli kot zmagovalci. Letos pa je pričakovati velikega napredka v teniškem športu na Angleškem, kajti Angleži so storili vse. da so bo tenis na Angleškem kar najbolj razširil. Boks - rokohorha Kralji boksa so registrirajo (odkar so uvedena še danes veljavna tekmovalna pravila) že 41 let, t. j. od leta 1889. Le devet svetovnih prvakov težke kategorije smo doslej poznali. Zadnji je bil Gene Tunney od 1. 1926.—1928. Lansko leto pa si je priboril to čast Nemec Maks Schmeling, ki se je boril s Sharkeyem. Da ni Sharkey v četrti rundi podvzol prepovedan udarec, bi se ta boj morda drugače končal. Schineling sicer pravi, da je šlo vse po njegovem načrtu in da bi on gotovo tudi brez diskvalifikacije nasprotnika zmagal. Naj bo tako ali tako, vendar pomenja Schmelingova zmaga velik uspeh za vso Evropo, kajti v tej panogi jo doslej Amerika vedno nadvladala Evropo. — Omenimo naj tudi zmago Američana Stribblinga. ki je v wimbledonskem stadionu s k. o. odpravil angleškega prvaka Scotta. Slednji si je s tem porazom za vselej zapravil upanje sodelovati v borbah za čast svetovnega prvaka težke kategorije. Stribb-ling pa je nasprotno dobil velik ugled, ki ga bo spretno izkoristil v nadaljnem tekmovanju. — Od profesionalov zasluži pozornost tndi italijanski orjak Priino Carnera, ki bo radi svojih deloma važnih zmag igral še veliko vlogo v boksnem športu. V Budimpešti se je vršilo evropsko prvenstveno tekmovanje v boksu, toda le za amaterje. Prvo mesto so dosegli Ogri s tremi zmagami, sledijo jim Italijani, ki so si priborili evropsko prvenstvo v dveh kategorijah. Na trtjem mestu je Nemčija in Danska. — V internacionalno amatersko boks zvezo je bila sprejeta kot članica tudi Avstralija. Borbe za evropsko prvenstvo amaterjev v gr-ško-rimski rokoborbi so se vršile v Stockholmu ob velikem zanimanju. Še vedno prednjačijo v tem sporlu Švedi, ki so si priborili evropsko prvenstvo v štirih kategorijah in so dosegli 14 točk Sledijo jim Finci s 13 točkami. Ogri, ki so dosegli tretje mesto s 5 točkami in Nemci četrto mesto s 4 točkami, ne morejo zaenkrat resno konkurirati severnim evropskim narodom, kjer je grško-rimska ro-koborba zelo razvita športna panoga. Svetovni prvak v prosti rokoborbi, Richard Schikat, je branil svoj naslov v borbi z Američanom Jim Mac Millnnom. Nemec Schikat je zmagal že po 76 sekundah in s tem še nadalje obdržal svetovno prvenstvo v prosti rokoborbi. Drsanje Dunaj je vedno veljal kol središče umetnega drsanja, kajti povsod so se znali uveljaviti dunajski drsalci in na vseh tekmovanjih so zasedli le prva mesta. Preteklo leto pa je kljub temu. da ima Dunaj svojega Schfiferja, pokazalo, da tudi drugi narodi nočejo biti več le v ozadju in da imajo resen namen stopili kot pravi konkurenti pred dunajske drsalce. Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju si je priboril v Berlinu miadi Dunajčan Kari Schafer. Več ali manj je še v spominu afera v Šlrbske Plešo, kjer je bil proglašen kot evropski puvak Čeh Sliva. Ta je velik talent in sain na sebi gotovo sposoben konkurirati tudi najboljšim drsalcem. Če pa so bile druge okoliščine največ krive, da je bilo razpisano novo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ni tudi s tem rečeno, da je Sliva Tudi meni je loga! pomaga! kakor že milijon drugim, katere so Togal-tablett rešile revmatizma, prolina, išiasa, živčnih bolezni glavobola in bolezni od prehlada. Togal-tablcte so pomagale tudi takrat, ko so bila druga sredslva лнтнп. Odstranjujejo nu prirojen način iz telesa bacile bolezni in delujejo vs'ed tega direktno na koren bo'ezni. Togal-tnbletc učinkujejo takoj in nimajo nik»nasipov . ki bodo v krogu obdajali plavajoče mesto in služili kot val o-lomi. Temelj plavajočega mesta bo zvezan z napol togim sitemom jeklenih nosilcev, ki bodo zvezani z jeklenimi vezmi in žicami. Vse jeklo 1)0 i seveda tako, da ne rjavi in namazano e katranom. : Temelji, na katerih bo plavalo mesto, bodo ob-i stojali iz 96 kesonov, od katerih bo vsak nad 200 m dolg, 30 m širok in 30 m globok. Ti kesoni bodo nekake kleti plavajoče Atlantis. V njih bodo nameščene elektrarne, ki bodo oskrbovale plavajoče mesto z lučjo in loploto in vso potrebno energijo. Skozi te kleti bo tekel sistem podzemeljskih«: cest, ki se bodo krilo z bulvarji na vrhu. Za upravljanje vseh strojev iz vzdrževanje mesla na morju bo treba približno 10.000 družin. Os alo prebivalstvo, ki so bo moglo muditi v plavajočem mestu, pa bo lahko štelo okrog 200.000. Plavajoče mesto bo imelo veličastno pristanišče, iz katerega bo možen [wgled na čudovito jekleno mesto, iz katerega se bodo dvigali na štirih oglih stolpi v višini sedanjega Eiftlovega stolpa. Ti štirje stolpi bodo opremljeni z najmodernejšimi radio oddajnimi in sprejemnimi napravami, s svetilnimi in signalizacij-skimi stroji za morski in zračni promet, kakor tudi z zasilnimi pristanišči za velikanske zrakoplove, katere bodo pritrdili ob stolpe. Prav tako ne bo manjkalo nebotičnikov. Na bulvarjih pa bodo rastle palme in druge tropske rastline. Vse mesto bo pritrjeno na ne preglobokem dnu, nekako v sredini zalivskega loka in bo ležalo na polovici pota iz Pariza v Newyork na 43. stopinji zapadne dolžine Ln 45. stopinji severne širine. Stroške za zgradbo le plavajoče Atlantis ceni Foenquinos na 200 milijard dinarjev in je prepričan, da se bo ta strahotna vsota prav lepo obrestovala in vrgla lep dobiček. Letne dohodke te mednarodne plavajočo metropole je proračuna! na 100 milijard dinarjev in meni, da bo vse stroške, ki so potrebni za zgradbe le naprave, lahko poplačal v 75 letih. neprimerno slabši od Schaferja. Tako vsaj trdijo nemški listi. — Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju za dame je pripadlo Dunajčanki Fritzi Bur-gerjevi, dočim sta parovno evropsko prvenstvo osvojila Olga Organista in Szandor Szallay iz Ogrske. — Svetovni prvak v umetnem drsanju je postal prvič tudi Kari Schafer. svetovna prvakinja pa Norvežanka Sonja Henie. Parovno svetovno prvenstvo pa si je osvojil zakonski par Brunei iz Francije. — Ker so Angleži zgradili več vzornih pokritih drsališč in ker so najeli najboljše trenerje za drsanje, je pričakovati, da bo umetno drsanje tudi na Angleškem zelo napredovalo. Druga pa je slika v hitrostnem drsanju. Glavno besedo imajo tu le severni narodi, predvsem Norvežani in Finci. Evropski prvak je postal Norvežan Balangrud, dočim si je osvojil svetovno prvenstvo nadarjeni Staxrud. Druga mesta pripadajo večinoma še Švedom, Holandcem in Fincem, tako da Dunajčani pri teh tekmovanjih niso ničesar dosegli. Pridobivajte ncvfh naročnikov! Avtomobilizem Nevarnost zastrupljen ja z izpušnimi pliui. Smrten slučui takega zastrupljanja smo žalibog pred letom morali beležiti v kroniki nesreč, k^t posle.hco neprevidnega ravnanja v garažah. Na dlani je, da da avto v zimskem času precej več opravka nego poleti, 1er so vsled lega samovozači. šoferji, kakor tudi delavci čeeto zaposleni v garažah. Večkrat puste motor, da deluje ali hoteč «a preizkusiti preveč lurirajo. To pa navadno v zaprtem prostoru, kar jc /.dravju zelo škodljivo, v gotovih okoliščinah celo .-.11111110 nevarno. iz izpušne cevi prihajajo, če motor deluje, razni plini, katerih strupenost se posebno poveča pri praznem teku ali pri nepravilni zmesi goriva. Zmotno jo naziranje, da bi bili posebno nevarni plini, oz- dim, Iu ga vidimo in ima svoj duh. S temi plini nima nič opraviti ogljenčev ok.-id, ki ga z našimi čuti ne moremo zaznati a zapazimo že prepozno, du smo ga vdihnili škodljivo ali celo smrtonosno mu žino. Po mnenju strokovn:akov Ivori ogljenčev oksid pri hitrosti avtomobila 30 km na uro -1.8/i \>on ostalih plinov ali v času, ko porabi motor 1 I bencina, imamo že poleg drugih plinov, ki so več ali manj tudi škodljivi, 280 1 ogljenčevega oksida. l'o tem času se ga že nahaja v zraku zaprte garaže okrog 0.05%, kar zadostuje, če ga dalj časa vdihavamo, da zdravju silno ško-' duie. Če pa je v zraku 0 37",; tega plina in prebijemo v njem dve uri, postane plin smrtonosen. V manjših množinah se nahaja ta plin tudi v odprtih prostorih, delavnicah ali blizu njih 1er na cestah ali ulicah, kjer se vrši velik promet /. motornimi vozili. Vsekakor jo zrak, v katerem se nahaja več ali manj ogljenčevega oksida, zdravju škodljiv, če ne prihajamo večkrat na svež zrak. V garažah pa sploh moramo skrbeli za zadostno ventilacijo, ker, če nas enkrat plin omami, je prepu7.n0. Odlikovanje zaslužnih ioferjet. Slično kot razni inozemski klubi, uvede tudi naš avtoklnb posebne znake, ki se bodo podeljevali v znak priznanja zaslužnim šoferjem, uslnžbenim gotovo dobo pri članstvu kluba. (Avlo, št. 9—10.) V Berlinu je ukradenih povprečno vsako noč 5 avtomobilov. Francoska avtomobilska industrija plačuje za Grand Palais (kjer se vrše velike razstave avtomobilov) le:no državi okrog 2 dinarja najemnine. No, toliko bi marsikdo zuioeel. Šenčur pri Kraniu Občinsko gospodarstvo. Novo leto — nov proračun! Vseh občinskih izdatkov bo 86.778 Din. Za upravne, stroške bo šel izkupiček /u lov v znesku 15.000 Din. Župan nna mesečno 500 Din, sluga |H)lovico manj, tajnik 83 l>i,n n« mesec in i Din za novo leto. Gospodarski, ubožni in šolski stroški — oikrog 71.000 Din — se bodo krili /. davki. Ubožci vzamejo 18%. gospodarstvo 12%, a šola celili 75%! Gospodarski« podpore so namenjene novemu telefonu (■ЖК) Din), potom (2000 Din), gasflstvu (2000 Din) in konjaču (1000 Dim). S tem je gospodarska in socialno-zdiravstvena politika v glavnem iiZčrpana! Občina bo zajemala denar irz 19%. iiilh dok Uni na direktne davke, ici 70-odstolne trošarine na vino ter iiz 4-dinarske trošarine na hektolitereko stopnjo od žganih pijač. Vendar je vsled neduvno znižanih davčnih osnov ves proračun dohodkov dokaj zrahljan. V splošnem: Skrajna štednja! Šolska bremena |>a teže [>a teže hudo. hudo... Matična bilanca. V šenčurški župniji z okroglo 3200 prebivalci je bilo v letu 1930 rojenih 125 otrok. Od teh je bilo nezakonski Ji 14 ali 11.2%. Odstotek nezakonskih nj razveseljiv! Vendar ne dosega povprečnega nezakonskega odstotka v kranjskem sre7.11 ! Porok je billo 15, a okliicev 53. Kranj in Brezje živita od šenčurskih porok. Umrlo je 50 ljudi. Torej smo dosegli 75 duš čistega prirastka! Na tisoč» prebivalcev pride 39 rojstev. Pripravljamo se z mrzlično naglico, da posedamo hrvatsko Posu-viimo. Pri tem nas še bolj podžiga novi zakou o oprostitvi davkov» onih. ki imajo devet otrok. Vse, kar more, se skuša oprostiti davkov! Vendar enkrat! »Stric v Toplicah« se predstavi danes v Ljudskem domu. Začetek točno ob treh popoldne. Prosvetno društvo vabi. Odziv se obeta odličen. A igralci? Boste saniti videli! Šenčursko dopisništvo »Slovenca« želi vsem zvestim odjemalcem prav srečno in blagoslovljeno novo leto, zlasti pa ljubeznivo naklonjenosti še za eno leto! Cerklje Obrtniki so tudi reveži. Na kmelmh živo obrtniki večinoma le na ta način, da imajo poleg svojega dela tudi kako njivico in kako žmnico. Pravzaprav jim je to najčešče glav mi vir dohodkov, ne pa obrt. Toda, ker je v hiši obrt, morajo plačevati zgradarino ter še davek na poslovni promet in pridobnino. To so pa zelo visoki: davki, če bi smel obrtnik na deželi računata [K» mestno, bi že šlo, a tako je pa naravnost groza! Pa tudi tega ne dobi, kur je z malo plačo zaslužil, ker kmet nima denarja, da bi plačal. Obrtniki so že mnogi na lom, da opu-ste svojo obrt. Kmet jc pa na tem, da bo mora! znati vse sam narediti, kar potrebuje v svo jeni Kospodarslvu. So res čudni čusil Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1 50 Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Zla oglase slro go trgovskega in reklamnega rnačaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši znesekiODin. Pristojbina za itfro 2 Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na,pismena vprašanja odqovarjamole.če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3^9. Telefon šlev 2128 Srečno no»ro leto želi ALBERT ROJINA Eimlish Tailor LJUBLJANA, Celovška cesta 34 Zaslužek r'tp'--'-* i • v * • \lu/beuceio Oročniški narednik umirovljen, išče primerne službe, vešč slovenskega, srbohrvatskena in nemškega jezika. Cenjene ponudbe pod »Vesten in zanesljiv« št. 14.775 na upravo »Slovenca«. Le prvovrstni krojači popolnoma izurjeni v delu damskih plaščev, dobe stalno delo pri tvrdki »Elite«, Ljubljana, Prešernova ulica 7. Vrtnar priden, pošten, vešč vseh v to stroko spadajočih del. želi premeniti službo. Cenj. ponudbe poslati na upr. »Slovenca- pod »Marljiv vrtnar« št. 14780 Starejše dekle Sče službe, zna tudi šivati. Naslov da unrava »Slovenca • v Mariboru. Pozor čevljarji grosisti Potnik v čevljarski stroki dobro vpeljan, gre v krat- t kem na potovanje po Hr- ! vaškem, Bosni in Dalma-ciii ter še prevzame zastopstvo čevljev. Zmožne tvrdke naj javijo svoj naslov na upravo »Sloven-ca pod »Dober prodajalec« št. 69. Prodajalka pridna, zdrava in poštena, želi stalne shižbe v trgovini z mešanim blagom. Pcav rada pomaga tudi v gostilni in pri go- ! spodinjsivu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 50. Mesto gospodinje spreime vdova brez otrok s svojim pohištvom, va-fena vsega gospodinjetva. debra kuharica. Gre najraje k starejšemu gospo- | du. Ponudbe pod znamko »Boljša vdova« št. 60. Kuharica se išče za /upnišče v Jur-kloštru. Nastop takoj. Kuharica ki zna dobro kuhati, zanesljiva in resna, ki opravlja tudi druga hišna dela, se sprejme s 15. januarjem ali 1. februarjem. Ponudbe pod »Dobra hiša« št. 14.781. Trgovsko pomočnico mlajšo moč, zmožno samostojno vodili trgovino na deželi 9prejniem. Nekaj kavcije zmožne imajo prednost. Ponudbe je poslati na podružnico »Slovenca v Celju pod »Pridna in poštena«. Išče se dekle za trgovsko hišo, 6 oseb, srednjih let, vešče vsega hišnega dela in kuhanja. Oiira se samo na pošteno, krščansko in snažno dekle. Vstop s 15. jan. Plača po dogovoru. Želi se osebna predstava ali slika s spričevali. Josip Moli, Trbovlje П. Učenca sprejme takoj H. Bitenc, stroj, mizarstvo, Vižrnar-je 77 n. Ljubljano. Pekovskega vajenca močnega, poštenih staršev sprejme parna pekarna, Lesjak, Celje, Breg Sluga pošten, lepega obnašanja za razna dela v župnišču in v cerkvi — se sprejme. Župnišče Ljubljana 7 — Sp. Šiška. Učenko poštenih staršev, ne čez 15 let staro, z zadostno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina mešanega blaga. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 78. Snažilca avtomobilov rabim. Biti mora izvež-ban v pranju automobi-lov ter krpanju obročev, mazanju itd. Nastop takoj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 6в. Iščem dekle z dežele, zdravo, močno, ki je dovršila gospodinjsko šolo, proti dobri plači in oskrbi. Ponudbe na upravo «Slovenca« pod »Ljubljana« št. 67. Služkinjo za vsa hišna dela, pridno in pošteno, z mesečno plačo 309 Din, sprejme zobni atelje I. Hribovšek, Zagorje ob Savi. Inteligentno dekle ljubiteljica otrok se išče k boljši družini za manjša hišna dela. Prednost imajo take, ki so že bile v enaki službi. Ponudbe na uDravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 14.7%. Boljše dekle zelo zanesljivo, vedre narave, snažno, pridno in pošteno, vajeno otrok — iščem k dvema enotletni-ma fantkoma. — Pismene ponudbe na dr. Pušemak, Cirknica, Notranjsko. Služkinjo vajeno samostojne kuhe in snage ter čistega, natančnega pospravljanja, sprejmem k dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 59. Hišnica pridna in poštena, katera bi pospravljala sobe — dobi prosto stanovanje in nekaj plače. Pismene ponudbe na: Menjalnica, Prešernova ulica št. 46, Ljubljana. Vajenec za kov. obrt se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Kogovšek Jože, Dravlje 67. 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Person. L|ubl|ana Poštni predal 307 Znamko za odgovor. Nikakih 100 besed potrebno! Ključ za Vaše blagostanje leži v Vaših rokah! Ako potujete ali sedite doma, zaslužite lahko dnevno. Še nekaj provinc prostih. Po prejemu Vašega naslova lahko takoj pričnete. Na; predmete nizkih cen ki pi vsak, tudi najrevnejši. Komisijska hiša Šapira, Miklošičeva cesta 14. nudbe pod -Takoj 225« na podružnico »Sloven- Izjava Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi napravila moja hči Roza Porovne in njen mož. Franca Porovne, Vodnikova št. 10, Mode. Stanovanje v Ljubljani VII, L nadstr. s 5 sobami, predsobo, kuhinjo, balkonom ter souporabo vrta event. tudi garaže. Cena brez garaže 1800 Din mesečno. Po-pod idruž ta« v Mariboru, Stanovanje 2 sobi, kuhinja s pritik-linami, na lepem kraju v j novi hiši v Stožicah 136 ob Dunajski cesti se da I v najem. Izve se v Stožicah 54. Soba in kuhinja e odda takoi. Mestni trg št. 14, Grajska klet. Lepa meblovana soba na Mirju se odda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 70. Sobico oddam oddam eni osebi. Poljanska ;esta 57 Stanovanje soba in kuhinja se odda. Naslov v upravi pod 53. Posestvo 18 oralov ravnina, proda za 115.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Mesarifo-gostilno nekaj posestva, pri farni cerkvi, proda za l,U.u,.U Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Industrijo z vodno močjo, pri mestu, proda za 600.000 Din Posredovalnica, Maribor — Sodna ulica 30. Stavbno zemljišče v bližini postaje D. M. v Polju, naprodaj. Naslov j pove uprava »Slovenca* j pod št. 58. Kupimo Sode ca. 100 hI v dobrem stanju, kupi to- Prodamo Krava s tretjim teličkom — se proda. And Lavrič, Vod-matski trg 5, Ljubljana. Puhasto perje čisto čobano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Din kfi in čisti pub po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica peria Drva odpadki od parketov oddata v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko Ljubljana. Vošnjakova ul. 16. za goreniskim kolodvorom. Pere do Din 35'— napre« Pernice iz puha. volne in bombaža Kemično čiščenje perja Din 15"— kg FEIN ZAGREB. Zr niski trg 17 Obrt čč. gg. duhovnikom se priporoča brivski salon Polanc, Kopitarjeva ulica št. 1, pri Jugoslovanski tiskarni. Gepelj i . malo rabljen, po ugodni varna »Produkta«, Jezica ceni naprodaj. Vprašati I. Cihlar tovarna umetnih izdelkov, naznanja, da se glasi njena telef. št. 2735 — ne pa kakor je v imeniku zaznamenovano 2755. 1203 Ča meni i kova šoferska šola Ljubljana, Du ai ka c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastoni Pišite ponil Prikrojeva'ni tečaj za damska oblačila se prične vsakega 1—15., za moška oblačila vsakega 15.—30. Zahtevajte prospekte in cenik za krojne vzorce. — Poiasnila daje Teodor Kune, lastnik strokovne šole in damskega modnega salona, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4-11. ШШ1 Skladišče veliko, suho, ognja varno, pripravno tudi za strojno delavnico, skupno s pisarno, v bližini glavnega kolodvora, se odda. Vprašanja pod šifro: »Skladišče« št. 14.777 na upravo lista. Velika delavnica s pisarno, električna razsvetljava, se odda v najem na zelo prometnem kraju 10 minut od Ljubljane. Poizve se v upravi pod št. 49. pri Ljubljani. Pisalno mizo po možnosti amerikan. sko, kupim. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro ohranjena« št. 3. Vrednostne papirje srečke obligacije, delnice | kupuie upravništvo «Mer- ; kur« Ltubliana Šelenbur- j ijova ulica 6 II tel 30-52 pri Franc Juvan, Olševek št. 24, p. Preddvor. Dobro mlekarico pinegovske pasme prodam, imela bo četrto tele v štirih tednih. Poizve se v St. Vidu št. 10 n. Ljubljano. Invalidski voz in ročni voziček, štirikol-nik, dobro ohranjen, na prodaj. Maribor, Vodnikov trg št. 3. V ("osmrt. stanovanje se sprejme starejša oseba z vso oskrbo ali brez pri mirni družini v novi enodružinski hiši na mirnem prijaznem kraju v Ljubljani. Dopise prosim na upravo pod »Pomlad 31«. Mesečna soba lepa, opremljena, se odda solidni osebi. Naslov pod št. 5. Kot sostanovalko s hrano sprejmem gospodično. Naslov na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 2. Najcenejši nakup i klavirjev, pianinov, tudi na obroke, le pri tvrdki 7ima, Wolfova ulica 10/f. orl-oroc» MlUIiJSt >»mburi[(. par • 4l»ri, ttianr ola In m o tratiti» ta «a glasbil* Odlikovat, m pirlikl C«»nftc Iranko. «bIi« Dober pianino kupim ali dobro ohranjen kratek klavir. Event. tudi dobro ohranjen harmonij. - Ponudbe pod št. 1000 na upravo. Dva gospoda (gospodični) sprejmem na stanovanje s hrano. Škofja ulica 13, parter, desno. 2 sostanovalca (-ki) po 120 Din mesečno — sprejmem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 79. SPCCIdLITETE ZA GMUČARSKE IN ŠPORTNE OBLEKE: BURBERRYS 1 Г CORD LODEN j IN T. D. NAJVEČJA IZBIRA IN NAJCENEJE PRI TVRDKI NOVAK LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 - NASPROTI NUNSKE CERKVE Nova vila štiristanovanjska na prodaj v bližini sv Krištofa. Pojasnila pod »Ugodna lega 24«. Večja poslopja s prostornim dvoriščem in vrtom, pripravna za večjo obrt ali industrijo napro- ! daj: elektr lok na raz- 1 polago. Kje pove uprava j lista pod št. 14499. Hiša gospodarsko poslopje, vrt in njiva naprodaj v Šmarju št. 19 pri Sevnici. Prodam hišo z gostilno na lepem kraju na periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sreča« 72. Prodam posestvo obstoječe iz 3 gozdnih parcel za 20 mernikov posetve, zraste 4 do 5000 kg sena; je tudi mlin za izdelovanje lanenega olja ali pa se porabi voda za kak drug pogon. Alojzij Trampuš, Golobrdo 28, p. Medvode, Dve stavbni parceli blizu nove šole v Zgornji Šiški, z lepim stavbnim materijalom, po nizki ceni prodam. — Poizve se: Gostilna Kovač, Dravlje ч 58. SDorofire nam množino Чф i ošljite J \ J L vzorec Va e ^™1™* zaloge SUHiH GOB Sc»""- л komp. Ltubitoro Vsakovrstno Х Ш1«! nnntfc po na'višjih cenab CERNE, luvelir Ltuhliana Wnllnva ulica št 3 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Borovega cep. kolja kupim več vagonov debelo 1.60 do 2 m dolgo ali okroglo podzemljiko-1 vo iste dolžine. Cenj. ponudbe z navedbo cene na Rudolf Rižnik, Dalj, Slavonija. Blagajno dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 62. Širite »Slovenca«! Krasna spalna oprema prodaj pri mizarju • Pisanec, Ponikva. na Kovček-gramofon z 12 ploščami poceni prodam. Božič, Celovška cesta 85. Krojači Krojaški obrat — dobro idoč — se radi preselitve kompleten proda. Več se izve na Bregu št. 2. Eksistenca zasigurana. Psa volčje pasme t leto starega, prodam. Bulovec Anton, Smokuč pri Žirovnici. Čevljarji ugodnost! Prodam 2 šiv. stroja, le-voročna znamke »Singer« ' - eden nov, drugi 2 Ieli rabljen. Cena nizka. Slavko Oliha, Žužemberk 67. 20.000 kg mrve dobre po Din 0.75 kg -proda Dolinar Jože. Ločnica št. 5, p. Medvode. ALGA, Energin kina-vino, Magna, Elza-fluid, Juniper, Franc Jožefovo grenčico dobite vedno v trgovinah F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Gramofone šivalne stroie, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljše specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narod, doma Pozor lesna industrija Sprejemam brušenje cir-kularjev in gater žage, nože za skobelnike, Izgo-tavljara kompl. gater žage. Nitanje lestev na piglc. Rrusijo se raznovrstni noži za papirnica in karto-nažo itd. Pi .a Jugoslo-venska delavnica za izdelovanje avtom. brus. strojev, Celovška št. 43, Ljubljana VII. POSTELJNE ODEJE ročno delo. na debelo, le za trgovce, priporoča — M. GAJŠEK. MARIBOR, Glavni trg 1. Zahtevajte ceniki i GOLOB ! 8DMP. UUftUlM. PafctritM ulica 3, Izdelovanje ema liranib peči. Popravilo vseh vret p;oče ina-itih, emaj ranih in Lucovih peči. Sploino klepar-Uvo, instalacija «trelovodov. Zaloga iamolne ooeke.Cene konkurenčne. Toledo vezenje za najfinejše nevestine opreme in vse druge vezenine veže mehanično umetno in ročno. Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. »Breda« žepni robci komad 2 Din. Najnovejši entel oblek. Debel« lupinaste otrobe kupite oaiccneie pri trnlk A. VOLK, LJUBLJANA Resi leva ccala 24. Franc Erjavec trgovina usnja in čevljarskih potrebščin. Stari trg lia, Ljubljana, priporoča svojo stalno veliko zalogo prvovrstnega usnja iz tu- in inozemskih tovarn. Imam vedno v zalogi najboljšo turistovsko mast. Postrežba točna, solidna. Cena nizka. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Kruino moko in vse mlevske izdelke vedno iveže dobite pri A. & M. ZORMAN l.iubhana Stari »rt *< 32. Citajte in širite »Slovenca«! 1. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo nalogo dežnikov eolnčnikov io sprehajalnih pa lir Popravila točno in solidno Št. 3797/1930. RAZGLAS Pri mestni občini kočevski se odda provizo-rično mesto občinskega blagajnika proti mesečni plači 2000 Din. Z blagajniškimi posli je združeno tudi pobiranje občinskih trošarin. Prošnie, svojeročno pisane in pravilno kolko-vane, je vložiti do vštetega 20. januarja 1931 pri podpisanem županstvu. Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki je objavljen v »Službenih objavah« dravske banovine (»Jugoslovan« št. 1, leto II., z dne 1, jan. 1931) Županstvo mestne občine Kočevje, dne 29. decembra 1930. Naznanjamo, da je umrl sodrug Ivan Tokan član upravnega odbora Strokovne komisije za Slovenijo S pokojnikom so izgubile strokovne organizacije neumornega delavca in zaupnika. Časten mu spomini Ljubljana, dne 3. januarja 1931. Strokovna komisija za Slovenijo kot oblastni odbor U. R. S. S. J. ШШ§|Ш| Zahvala Za mnogostraneko izkazano nam sočutje povodom težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše ljubljene sporoge, mame, stare mame, sestre in tete, gospe Marije Markoli za poklonjene vence ter za nadvse številno spremstvo na njeni zadnji poti, se tem potom vsem prav iskreno zahvaljujemo, Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se čč, duhovščini ter gg. pevcem. ŽALUJOČI OSTALI. Zahva'a Vsem. ki so sočustvovali z nami ob nenadni in prcbridki izgubi naše nadvse ljubljene predobre mamice ter jo spremili na njeni poslednji poti izrekamo s tem našO' prisrčno zahvalo. Studenec pri Krškem, 1. jan. 1931. FRANC, ZEFKA in LOJZKA 2N1DARŠIČ. Cunje, ovčlo volto staro železo, kovine papir, kosti krotaSk« in druge odpadke vseb vrst kup) In plača naiboljU A r b e i t e r Maribor Dravska ulica. Ali ste že poravnali naročnino? "i'Si as- i А-ф »vS Jf'-J' v Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš soprog, oče in svak, gospod IVAN TOKAN referent Delavske zbornice za Slovenijo po dolgi, mukapolni bolezni, v 58. letu starosti, danes umrl. Pogreb dragega nam pokojnika bo v nedeljo, dne 4. januarja ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, palača Delavske zbornice, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. januarja 1931. Žalujoča soproga Marija in sin Jaroslav, uradnik Javne borze dela. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ï ШШш. vSSf: ШШШШј^ - • r ; ^јјШШ Hranilnica na Jesenicah v ž u p n i 6 č u naivarneiše hrani Vaš denar Uraduie vsak delavnik od 8.—12 in od 14,—17.. ob nedeljah od 15,-17. t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 31. dec. 1930 umrla naša ljuba mama, gospa Mari a Sašnife posestnica na Gorenji Savi pri Kranju po težki in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 76. letu starosti. Pokopali smo |o dne 2. januarja 1931 v Sma rinem pri Kranju Ob tej priliki se zahvaljujemo najpri-srčnejo prcč. duhovščini za dušno tolažbo. dr Bežku iz Kranja za ves trud in požf'vovalnost ter vsem udeležencem, ki so spremili drago pokojnico k večnemu počitku. Kranj, Uršna sela, Kočevje, 3. I. 1931. Franc in Mihael, sinova; Katra, Metka, Ivana, Francka in Marijanca, hčere, ter ostali sorodniki. S pokojnim smo izgubili izkušenega, neumornega in s tem nenadomestljivega sodelavca. Delavska zbornica kot vsa delavska javnost ohrani pokojnika v hvaležnem in častnem spominu za vse delo, ki ga je izvršil. V Ljubljani, dne 3. januarja 1931. M 1ЈН1Ж Mestni pogrebni zavod ШШ. WSË Uradnišlvo Delavske zbornice. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. # ?>J « /> ■» 2 1Г. - > „ i -2S^c* -> ? • -z ^ <■ „ * — » Л z. Z •£f Qs: S < Ti « d - M> ^ « « 11/1 » i I «I«« 3 v J 6 X - ÏO • ^ ; - E 5H"! 5* • V N «» s;» 2 «g Аа£1 >1 î's13« 4 a.® a »I! •55 JS 5 j. N Cû J9t«ï ^ n n * * •s » S ■ a - s s-ž » 1-2 1 •3 jj S a a^* S vodi BI Ш t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod Rudolf Sedev elektromonter dne 3. januarja po dolgi, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 5. jan. ob pol 3 pop. iz hiše žalosti, Zg. Šiška št. 62 (pod hribom), na farno pokopališče v Dravlje. Zg. Šiška-Ljubljana. dne 3. januarja 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Za mnogostransko izkazano nam sočutje povodom težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Janeza VUharja za poklonjeno cvetje in vence, izrekamo našo prisrčno zahvalo. Prav posebej pa nas veže dolžnost, zahvaliti se čast, duhovščini ter vsem onim, ki so pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Postojna-Ljubljana, dne 3. januarja 1931. JAKOB, sin v imenu vseh ostalih sorodnikov. motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. -Velika izbira, najnižje cene - Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlorska cesta štev. 4 . Spodrvešta erska ljudska posojilnica Regietrovaaa zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru Sprejema vloge na hranilne kniiiice in tekoči račun ter jib obrestuje po najvišji obrestni meri. Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle. AGRIPPA (švedshi patent) je najpraktičnejša kartoteka v obliki knjige. Upe" liana je v vseh evropskih uržavah. Prekaša vse vertikalne kartoteke s prostimi listi vsled enostavnosti; pregledne kontrole, prihranki na času, nizke nabavne cene i. t. d. Priporočljiva je osobito kot salda konti ali blagovna kn jiga za po Ijetnike in trgovce, kot imenski register za denarne zavode, urade, odvetnike, šole, društva i.t.d. Prospekte, pojasnila ter proračune daje gratis П. TICAR Ljubljana. Selesibnrčova hI 1. Olavno zastopstvo .AORlPPf ' za fuitoslavUo Naznanjamo prebridko vest, da je naš predragi oče, gospod Franc Lušina večletni župan občine Sora in posestnik danes, dne 3. januarja 1931, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega očeta se bo vršil v ponedeljek, dne 5. januarja 1931 ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Gostečah št. 7 na farno pokopališče v Sori. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. G o s te č e , dne 3. januarja 1931. Franc Lušina, posestnik in župan, sin; Ivana Lušina, sinaha; Kristina, Avguštin, Ivanka, Franci in Milka, vnuka in vnukinje; Marija Dobnikar roj. Lušina, hči; Ivan Dobnikar, zet. Ogledala ieb vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8n.u. mašinsko 4—6 mm, portalno. leuasc alabaster itd. Spectrum d. d. Ljubljane VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek rerr - Zahtevajte Se v vsabdom! » i uii kdorkoli 17. Vnše družine lah ko v kratkem iitra kak i ne t r n me m potom naSecrn iirnzpla^neira pis meneča mnep to ftfi Ja. ter "i ustvari ilomn prijetne ve ilanes na' velik' BREZPLAČNI KATALOG s katerim dobite i udi zaetoin poučno knji 'ion "Kako poslan*' i dohev godbenik«, i'riliku /.u nakup le utroiliia. instrumenti uooeni. ufpuie lahko Mudimo Vam i/loline od Oin 93'. Klarineti oo Oln I20-- dalje ■landollne od Din 136'- IromDe od Oln 480' dalje Gitan od Oln 207-. Klavir, citre gd Oln 192'- dalje lamturlce od Oin 98'- Sramoloni od Din 380'- dalle Hotne narmanike od Oln 83'- dalje itd. laivetir ndoremtn ivrokč glasbi! v Jugoslaviji И1<мшИ sHftfcfld tvorulca iIhkIiII. Krniuofonov in hnrmonM l'roilttjnn nodm/nlcii MAK I BOH štev. 162 Kdor rabi vreče hupi liti ПО|- iClieJe pri Ivrdki: Mir hO Mlflhar Slomškova ulica št. U • Ljubljana Najvarnejše in najboljše naložite denai pr v Celju registr zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralia Petra ceste In Vodnikove ulice Stanje hranilnih vloie nad Din У0,<МШШ-. Obrestna mera naiugodneiša. - Za hranilne vloge lamči poleg rezerv in hiš nad 30(10 članov posestnikov / vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagatelji pri Lludski posojilnici v Celju ne plata o nobenega remnega davka Galoše in snežni čevlji TRETORN z znamko „TRETORN" sestoji iz najboljšega in najsolid-nejšega materijala, tako da se odlikujejo v na večji trpežnosti. Zato ne kupujte nepoznanih fa-brikatov, temveč le galoše in snežne čevlje z znamko TRETORN, ker je dokazano, da ni boljših. Sveče cerkvene, vseh velikosti, voščene la. kakor ludi kompozacije (Milly). se do-Zahtevaite cenike! bijo v boljših kvalitetah pri svečami Zahtevaite cenikel FRANC GERT — Maribor, Gosposka ulica št. 13. Popolnoma varno natožite $vo; denar v Vzajemni pn§ofllnld v L ubnan., r. z. z o. z. na Mik'ošičevi cesti po'e£ hotela »Union«. Hranilne v oge se obrestuieio itaiugodnele. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa po odstotka obresti, se ne odtegne vlagateliem. Varnost ntidno asina paiača. nadpoiovica delnic hotela »limona«, hiše in zemliišća. Kredi i v tekočem računu Po so iil a oroti poroštvu, vkniižb na posestva itd. Denar se na'oži lahko tudi po poštnih položnic; h. 4*»ЛАФЛЉЉЉАЉЉЉЉЛЉЉЉЛЛААААААААААААААААААААААААААААААААААААААААЛЛАААААААЛЛ*АЛ ▼ ▼ » ▼▼▼ ▼▼▼ ▼▼▼ f f fT»T ▼ w -w W V ^-wwWWWWW ▼▼▼ ▼▼▼▼▼▼▼▼▼ WWW ▼▼▼ T ▼▼▼ ТЖТТТТТ Naznanjamo, da nam je umrl naš upravni odbornik Ivan Tokan Časten spomin vrlemu, našemu nenadomestljivemu sodelavcu. Ljubljana, dne 3. januarja 1931. Delavsko glasbeno društvo »Zarja« Redna stoliea lahka in naravna, brez bolečin in driske, se doseže z uporabo staroznanih KROGLJIC IZ KRVAVINE. Domača cascara To izvrstno domače sredstvo čisti želodec, urejuje stolico, zmanjšuje lenost in natrpanost črev. Cena škatljice močnejših 12 Din, cena škatljice slabših 10 Din. Proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zaqreb, Je-lačičev trg 20. Dobiva se v vseh lekarnah. Od dobrega najbol še e le GRITZNER-ADLER šivalni stroj in kolo Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je za vedno zapustila nepozabna soproga, predobra mati, slara mati in iašča, gospa Marila Kovic roi. Ciclar dne 2 januarja 1931 ob 8 zvečer, po daljši in mučni bolezni, previdena s tolažili svelc vere. — Pogreb nepozabne pokoj-nice so bo vršil v nedeljo dne 4. januarja 1931 ob 'A4 popoldne iz hiše žalosti Vodmat, Zaloška cesta 14, na pokopališče k Sv. Križu. — Sveto maša zadušnica se bo brala dne 9. januarja ob Vi7 ziutraj pri sv. Petru. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Vodmat, dne 3. januarja 1931. IVAN KOVIC, soprog. - KAREL, sin. - JOŽEFA, MARIjA in ANGELA, hčere — in oslali sorodniki. ш^шшв/шшшв/вишшшкшш/шш/шшшшшЈшвшшшшшкшчишшвшшwd k If Ш i/.,.>. V.- v^ M m ?■ Jugoslovansko tiskarno * Liubliani: Karel Cee. leganfna izvedba, najbol|ši matériel! Novost Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri I0S. PETELINC - LJUBLJANA TELi.FON INTERURBAN 2913 Zmerne cene, tudi na obroke '»dajatelj: Ivan Rakovec, Zahvala Ob priliki pretežke izgube naše ljubljene mamice in so-proge, gospe ivane Obersne smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočutja da se ne moremo vsakomur posebej zahvaliti. Bodi vsem in vsakomur izrečena naša zahvala. Prisrčno se zahvaljujemo preč, duhovščini, pevskemu zboru za pelje, vsem darovalcem vencev ter vsem, ki so prišli v ogromnem številu se od naše mamice posloviti, in vsem, ki sc jo na zadnji poti spremili. Devina pri Slov. Bistrici, dne 3. januarja 1931. RODBINA OBERSNE. Urednik Franc Krnmžar,