Štev. 128 V LJubljani, v torek, dne 8. junija 1909. Leto XXXVII ss Velja po pošti: == Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta » . > 13-— za četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29 — za ostalo inozemstvo » 35'— == V upravništvu: == Za oelo leto naprej . K 22*40 za pl leta » . » 1120 za četrt » » . » 5'60 za en meseo » . » 1'90 Za po£il)anje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v. mr Uredništvo je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = r ^ • M. h** L A L_S Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsia 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popnst. Izhaja: Političen list za vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. ~&m — Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = - Upravnlškega teleiona štev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. Zborovanje S. L. S. v Ljubljani. (Dalje.) Dr. Lampe nadaljuje, ko .ie raztrgal liberalno Slovensko - nemško zvezo: Zdaj pa nekaj »izdajstev« tiste od liberalcev iznajdene »klerikalno - nemške zveze!« (Cujtei) Eno leto je, kar sem v deželnem odboru, in laliko rečem, toliko se tekom desetletij ni storilo za slovenstvo, kolikor je v tem letu storila S. L. S. Razbili smo vse, za kar so se liberalci Nemcem podpisali. (Burno odobravanje.) Nemškemu gledališču smo odrekli ipodporo. Libcralci so nam vedno očitali, Ida smo slovenskemu gledališču nasprotni. | Izjavljam, da smo prijatelji vsakega poštenega gledališča. Mi smo odprli deželno gledišče prvikrat slovenskemu ljudskemu odru in le želim, da bi se naše ljudstvo naslajalo mnogokrat na lepih umotvorih. .Znižali smo nemškemu gledišču število igralnih dni na tri tedensko, vse najboljše dneve smo dali slovenskemu gledišču, in rečemo slovenskemu podjetju: »Sedaj imate Vi priložnost, če boste dobro igrali, 'da toliko zaslužite, da se boste lahko vzdrževali.« Tudi v tem oziru smo torej le red naredili, in to ne stane dežele ničesar, vsak pa doseže kar mu gre. Vprašanje samoslovenskih uličnih na-Spisov v Ljubljani, ki ga liberalci niso 1110--gli in niso smeli rešiti, je od naše strani 'tudi ugodno rešeno. Nad nami je seveda upravno sodišče, ki v kratkem izreče svo-(jo besedo. Potegnili smo se za slovensko urado-vanje pri sodiščih. Ko je bil nedavno eks-[celenca Pitreich na Kranjskem revidiral sodišča, je hotel slovenske sodnike disciplinirati, ker so se predrznili, da so na sodne spise zapisali nekaj kratkih besed glede notranjega uradovanja. Takrat je šel zastopnik deželnega odbora protestirat k ekscelenci Pitreichu, na čelu županov, ki so se potegnili za pravice slovenskih sodnikov. (Tako je prav!) Glede slovenskfega uradovanja pri političnih uradih gre sicer počasi, ali vendar gre naprej. Ne dolgo tega, se je »Narod« začudil, češ: »Novo je,da poročevalci prizivne komisije za osebno dohodarino poročajo v slovenskem jeziku, ne da bi se podiralo nebo nad Ljubljano.« Torej liberalci mislijo, če kdo v kakšni komisiji par slovenskih besed izprego-vori, da se bo vsled tega nebo podiralo. To nam je samoobsebi umevno; oni sodijo po sebi. Mi delamo na tihoma, a sigurno. Ne pa upiti in narodnega nasprot-jnika pozivati, češ, tega le toži, tukaj glei, da bo nemščina zopet noter prišla! Mi smo se zavzeli z vso odločnostjo za pravice slovenskega jezika pri finančni prokuraturi. Ko se ni hotela udati, smo ji rekli: Mi ne reflektiramo na pomoč finančne prokurature; mi se bomo sami zastopali, če bo treba. To je bila odločna beseda. (Tako je! Zivio!) Prejšnji deželni odbor, v katerem so bili liberalci v večini, pa je isti finančni prokuraturi izrekel veliko zahvalo, in finančna prokuratura je bila sedaj v prijetnem položaju, da nam je prepis te zahvale nazaj poslala in porogljivo vprašala: Kako pa to? Saj prej nas k deželni odhor tako silno hvalil! Tako so delah liberalci. Čuvali smo pravice slovenskega jezika tudi pri občinah. Okrajnemu cestnemu odboru v Kočevju smo, na primer, ukazali, da mora po slovenskih občinah razglašati slovenske oglase. Ustavili smo nemškfe oglase v uradnem listu. Deželni odbor uvršča sedaj v ^seh listih na Kranjskem samo slovenske razpise in oglase, in kljub temu dobimo še vedno dovolj podjetnikov za cestne iu vodovodne gradnje in vseh kompetentov. Ogl ejmo si delovanje sedanjega deželnega odbora na polju srednjega šolstva! Libcralci pišejo o šolskem vprašanju »visokoučcno«i 11 mnogpo o njem go- vore. Narodni nasprotniki pa nam venomer očitajo: Kaj, vseučilišče hočete imeti? Saj še knjig za srednje šole nimate! I11 res je. Hribar je plaval v visokih oblakih, hotel je slovensko univerzo in akademijo in govoril, mnogo govoril, storil pa ni prav nič. Mi pa nismo govorili, marveč dali na razpolago dež. denarnih sredstev, da podpiramo pisatelje in plačujemo tiskanje šolskih knjig. Kar bi morala storiti država, ki pa ničesar ne stori, to dela v tem oziru naš deželni odbor. V deželnem zboru smo v zadnjem zasedanju priredili velikansko manifestacijo za jugoslovansko državo. To je bil zgodovinski dan v življenju Slovencev in Jugoslovanov sploh, ko se je orvi jugoslovanski deželni zbor v Avstriji izrekel za trializem. Ko so poslanci S. L. S., na čelu jim dr. Krek in dr. Šusteršič, priredili to mogočno manifestacijo, so pa naši liberalci stali ob strani in niso mogli vedeti in se niso mogli odločiti, ali bi bolj držali z nami ali s srbskim kraljevičem Jurjem v Belgradu aii s kakim hrvatskim »Pokre-tom«. Bili so ljudje brez smisla za najvažnejše jugoslovansko vprašanje. (Tako je!) Notranje uradovanje v deželnem odboru smo še bolj poslovenili. Storili smo v tem oziru, kar je največ mogoče, tako da je sedaj tudi to v redu. V deželni šolski svet smo poslali dva zastopnika slovenskega ljudstva in s tem smo nemško nadviado v njem štrli (Prav! Zivio!) In tukaj se moram zopet dotakniti naših liberalcev. V »Narodu« namreč glc-jejo suho kost, da je S. L. S. »Belarjevo imenovanje molče požrla«. Kako. vas vprašam! To imenovanje se je izvršilo za hrbtom, brez vednosti naše stranke in deželnega šolskega sveta. Sicer pa ta nemški nadzornik Nemcem prav nič ne koristi, ker sta sc v deželni šolski svet priselila dva Slovenca, ki imata glasovalno pravico, on pa ne pomnoži števila vladnih zastopnikov, ker smeta glasovati le dva deželna solska nadzornika. Pri tej borbi smo torej nn Slovenci imeli dobiček, Nemci pa so zgubili. (Odobravanje.) Potegoval smo se za Slovence pri raznih kompetencah, v ožjem in širšem krogu, kjer imamo kaj vpliva. Deželni odbor izdeluje reformo občinskega reda, vsled katerega bodo pred-pravice klik v raznih krajih padle in bo tudi tam Slovenec sam gospodar na svoji Deželni odbor bo izpeljal, da bo ljubljanska nemška realka dobila tudi slovenske razrede. Ko je tovariš prof. Jarc (Burni živio-klici) zahteval od deželnega predsednika, da mora biti občevanje višjih šolskih oblasti z nižjimi v soglasju z narodnostjo, da mora biti občevanje slovenskega učitelj-stva, na primer pri konferencah, takšno kakor to zahteva narodnost učiteljstva, da morajo biti slovenska letna poročila naših šolskih zavodov in slovenska izpričevala, da bodo slovenski starši vedeli, kakšne rede so dobili njih sinovi, — takrat je rekel deželni predsednik, da pripozna opravičenost teh zahtev in da bo odredil, da se tem upravičenim zahtevani ustreže. Vse to je nam samo ob sebi umljivo; liberalci pa stoje na stališču: če kdo v kakšni (malopomembni) komisiji slovensko izpregovori, se mora nebo podirati nad belo Ljubljano! (Veseiost.) To je razloček med politiko kričanja in politiko dela. S tem sem vam izdal tajnosti o »kleri-kalno-nemški« zvezi. (Odobravanje.) 20. september. Pa še neko stvar moram omeniti. Liberalci imajo več sreče, kakor pameti. (Klici: Je bilo vedno tako!) Ko so bili že popolnoma pri tleh. takrat, hvala Bogu, jt prišlo v Ljubljani do nekih pretepov, in v pratiki se je pokazal XX. september. Ta dan sedaj libcralci izrabljajo pridno kot dan narodnega mučeništva, in to jim prija. Ima pa ta dan tudi svojo bridko stran, naj-bridkejšo za Hribarja. 4. oktobra lanskega leta. na cesarjev god — takrat deželnega glavarja pl. Suk-Ijeta ni bilo v Ljubljani — sem šel jaz kot zastopnik deželnega glavarja k deželnemu predsedniku, da bi mu izročil čestitke Kranjske dežele h godu Ni. Veličanstva. Tedaj sem v imenu naše stranke in deželnega odbora rekel: Mi najodločneje obsojamo vse, kar se jc zadnje dni godilo proti postavi od katerekoli strani, — tudi od strani vojaštva. Deželni predsednik mi je na to rekel- »Spomin na tc dneve bo najbridkejši spomin mojega življenja, kajti na ljudi streljati, to je nekaj groznega!« Takrat še nismo vsega vedeli. Ampak čez nekaj časa je prišlo vse na dan, da je bil ljubljanski župan Hribar tisti, ki je zahteval vojaštvo. (Čujtc!) Prostest proti županu Hribarju. Mi smo protestirali proti vladi in proti vojaštvu; ravno tako pa protestiramo tudi proti takemu županu. (Dol ž njim!) ln ,uarodno-napredna stranka se nam mora pri tem protestu pridružiti. Na raznih shodili sicer govorijo razni Žerjavi in drugi tiči o vsem mogočem, — o teh stvareh pa molče, kakor ribe. (Smeh. Ze vedo ■zakaj!) Peterburški romar. Tu pa se moram še nekaj od bližje pobaviti s Hribarjem; to pa zaradi tega, ker se nam je očitalo, da mi Hribarjevega romanja v Peterburg ne čislamo, kakor zasluži. Vsak romar je častitljiva oseba; če ga srečate, se spodobi, da se mu vsaj odkrijete in mu tako izrazite svoje spoštovanje. »Klerikalci« pa romajočega Hribarja nismo hoteli tako spoštovati, dasi so bili časopisi nabasani velikanskih poročil, kaj je vse na Ruskem dosegel. Naša dolžnost tudi v tej stvari je, povedati popolno resnico, kajti nobena stvar ni nam Slovanom tako na škodo, kakor ■slepitev samega sebe. Bojim se, da je ta akcija »Novoslovanov«, med katere Hribar spada, slovansko stvar osmešila pred celim svetom in da bodo resni politiki ■imeli še mnogo dela, da popravijo, kar sta nam ribar in Kramar pokvarila in škodila. (Tako je!) Kako pa se tako romanje dela? Razložil vam boni tako novoslovansko romanje. O vsem potrebnem me je obvestil zaupnik, ki vso stvar pozna osebno iz prvega vira in zelo natančno. Kako je Hribar romal v Peterburg. Prva stvar, ki jo je Hribar napravil, ko se jc podal na pot, jc bila, da je skrbel za to, da so se po časnikih razširile imenitne vesti o tej velik osebi, ki se Rusiji bliža. Tako je delal tudi Ivan Hribar Veliki, župan ljubljanski. Sprejemal je časnikarje imenitnih slovanskih listov in jim kakor kak suveren dajal info/macije o svoji imenitni osebi. Dopisnik »Kurjera Varšavskega«, najbolj razširjenega poljskega lista, je prinesel na primer o osebi Ivana Hribarja sledečo informacijo: Dr. Ivan Hribar, doktor obojnega prava (Buren smeh!) 25 let župan ljubljanski (veseiost), nekaj desetletij (Oho!) drž. poslanec, izdajatelj najuglednejšega slovenskega dnevnika »Slovenski Narod«, (Hrupna veseiost), miren in vztrajen (To pa to!), visoko spoštovan od svojih rojakov (Globoko pa še bolj!), tudi poljska kolonija v Ljubljani ga spoštuje (Pokojni Korytko!), glavno zaslugo za slovenski narod si je pridobil, da jc začel gospodarsko organizacijo med Slovenci (Glasen krohot) in jo vodi itd.« Tak članek je priobčila nedeljska številka »Kurjera Varšavskega«, preden se je pripeljal v Varšavo sam Ivan Hribar. Da vso stvar razumemo, ne smemo jjozabiti, da na Ruskem vlada silno zatira Poljake; zato nc pride do miru med največjima iu najpomenljivcjšima slovanskima narodoma. Hribar sc jc v tem vrtincu med Scilo in Karibdo držal tiste taktike, kakor glede pogodbe z Nemci, da je imel prav nasproti Rusom, nasproti Poljakom pa tudi. (Res »fejst« mož!) V Peterburgu so Poljaki rekli Kra-maru in Hribarju, da ju sprejmejo le pod tem pogojem, da v Varšavi ne pojdeta k Rusom, češ, da sta bila v Peterburgu ccl teden j)i i Rusih; dan. ko ostaneta v Varšavi. morata torei biti izključno pri Poljakih, to pa tem boli, ker v Varšavi ni dru- gih Rusov kakor častniki in uradniki, ki jih Poljaki i/, razumljivih vzrokov smatrajo /.a svoje najhujše sovražnike. Toda prišedši v Varšavo, sta sc šla najprej poklonit ruskemu general-guber-natorju Skalonu, potem sta pa šla v uredništva dajat informacij. Tudi v uredništvo skrajno proti poljskega uradnega lista »Varšavski Dnevnik«. Na banketu pri Poljakih sta se poslovila naglo, češ, da se jima mudi na kolodvor, potem sta jo pa naglo zavila za vogalom v ruski klub, v i>alačo, ki jo jc bila ruska vlada uropala poljskemu grofu Za-mojskemu. V tej palači se jc potem nastanil častniški klub, in v to palačo noben Poljak noge ne postavi. Hribar in Kramar pa sta šla v ruski klub iu tam ju jc čakal, kakor jc pisal »Varšavski Dnevnik«, na mizi vrč šampanjca, za katerega so Rusi še, ko sta bila na potu, zbirali denar, ker sta jim obljubila, da prideta. V Peterburgu so se dogovorili, da je posvetovanje tajno in se objavijo samo ■sklepi po skupnem dogovoru, »Novoslo-■vani« pa so dali uredništvu Poljakom skrajno sovražnega lista »Novoje Vremja« neko izjavo Dmovskega, ki je iztrgana iz konteksta zvenela tako, da je poljsko javno mnenje silno proti njemu razburila. V Varšavi sta bila povabljena na malico h grofu Krasinskemu, kjer se je zbralo več Poljakov k prostemu razgovoru. Krasinski jc to storil samo radi tega, da bi ju zadržal in da ne bi netaktno ušla k Rusom, a ni hotel slišati o nobenih sklepih. Ona dva pa sta potem dala v liste, da se je tam vršila formalna konferenca Poljakov, na kateri da se je sprejelo več sklepov o banki, razstavi, izletih itd. Grof Krasinski je imel zaradi tega velikih sitnosti in se bo prihodnjič varoval sprejemati take novoslovanske goste pod svojo: streho. Nova banka. Tako je bilo predzadnje romanje Hribarjevo. Zdaj pa hoče Hribar imeti vse-slovansko banko in je obljubil, kakor pravijo, da bodo Jugoslovani dali dvainpol milijona kron za njo. Govoril sem o tej stvari z nekim Hribarjevim prijateljem in ga vprašal, kdo bo tc milijone dal? Odgovoril mi je: Mi ne bomo nič dali. Ce imamo denar, ga rabimo doma za svoje potrebe. In dodal je: »Ta je že zopet ena Hribarjevih!« (Veseiost.) Torej banko je hotel imeti in za to je letos moral biti drugi slovanski kongres v Peterburgu. Pod vtisom silno slabega uspeha prvega je ta kongres napravil popoln fiasko. In temu se ni čuditi. Krivica oficijelno Rusije proti Poljakom. Rusi poljske gubernije razkosujeio in napravljajo iz njih ruske, dasi tvorijo v njih Poljaki — katoličani — polovico prebivalstva. Njim ne bo dovoljeno imeti nobenih šol, v cerkvi se bo moralo govoriti rusko, katoličan ne bo smel prodati nobenega posestva, niti kupiti ničesar, katoličan ne bo smel imeti nobene službe, niti občinskega odbornika ali pisarja. Z orožniki jih bodo gonili v pravoslavne cerkve iu spovednice in žandarji bodo stražili pravoslavne cerkve, da jiin noben Poljak ven ne uide. (Sramota.) Po vsem tem jc ravno zadnji čas med Poljaki razburjenje napram ruski vladi veliko in lahko razumno, čc so zahtevali, da sc Ic pod tem pogojem udeleže kongresa. ako jim Rusi dajo vse pravice, ki jim gredo po božjih in človeških zakonih. Drugi novoslovanski kongres. Udeležba na kongresu jc biia malenkostna. Navzoči so bili: Cehi: Kramar, Klofač. — sokol Schreiner in ravnatelj banke Prciss. Slovenec samo Hribar. Hrvat samo Tresič iu Pavičič. Poljak iz Galicije in Poznanja nobeden, iz kraljestva Orno v ski. ki nima več mandata, ki ga je izgubil ravno zaradi naših vseslovan-skih gostov. Poleg tega z Litve in Rusije par gostov. V časopise pa so dali nasprotne vesti. Peterburška agencija jc podala cclo vrsto imen mož, češ, da so prišli na shod, a jih ni bilo. Gabršček, — same take imenitne osebe — dr. R. Vošnjak, ki jc to po- pravil v - Narodu«, Zdiechovski in Do-Joseyciski (dasiravno sta prej pisala, da ne marata priti), pisali so, da je navzoč profesor dr. Rcjdiger iz Lvova, ki jc potem poslal popravek, da se ni ganil iz Lvova itd. Tako so javnost slepili. O sklepih nas zanima ie, kar se jc govorilo o Bosni in Hercegovini. Saj veste da je bil Narod« silno navdušen za srbskega Jurja in proti aneksiji. Hribarja in Kramara so pa v Peterburgu Rusi silovito napadali, zakaj nista bila odločneje proti aneksiji. Zahtevali so, da se ti dve deželi izločita iz avstrijske države. Hribar je bil v veliki zadregi. Nič več ni bil sedaj dr. Ivan Hribar, ampak le Ivan Francevič Hribar, in ako citate poročila o kongresu, molči ■zgodovina o njem; le enkrat je bil tako srečen, da je predsedoval pri shodu za banko. Ustanavljanje raznih bank namreč Hribarja nepopisno veseli. Razprave so bile zelo burne in nesoglasje tako, da je malo manjkalo, da se ni shod razbil. Poljaki so nastopali jako ostro in so hoteli forcirati resolucijo, v kateri sc obsoja postopanje vlade proti njim. Rusi so hoteli ostro resolucijo proti aneksiji Bosne. Slednjič so po shodu Poljaki proglasili komunike v katerem trdč, da resolucije, ki so bile objavljene, ne zvene tako, kot so bile sprejete. Povelje ruskega policaja. Konec tega zadnjega Hribarjevega romanja pa je bil sledeči. Ruska vlada je »novoslovanski« shod prepovedala, brat ministrskega predsednika Stolypina je povabil romarje na banket, jim dal dobro jesti in piti. potem pa rekel: »Zdaj pa marš domov! Na Ruskem ne boste več zborovali.« V liste so dali, da bo prihodnje zborovanje v Sofiji na Bolgarskem. (Veselost.) (Konec sledi.) Grozna eksptoElla v Fedgorcah. Krakov, 8. junija. Krakovsko prebivalstvo si je včeraj ogledovalo v velikanskih množicah podgorski kolodvor, ki jc tako razdjan, kakor da bi ga bila obstreljevala artiljerija. Vsa skladišča so razdejana, preluknjani železniški vozovi, strehe odtrgane. Vojaški kordon brani občinstvu dostop k smodnikovim skladiščem. Patrulje iščejo v okolici šraptiele in granate, ki niso še eksplodirale. Število ranjencev niso še dognali. Večinoma so poškodbe lc lahke. Velika sreča je. da niso nikogar zadele puškine kroglje, ki jih je na tisoče frčalo po zraku. Častniki pripovedujejo, da je napravila eksplozija nanje vtis velike artiljerijske bitke! Ranjenci so večinoma v domači oskrbi. Resno ranjenih je JO do .30 oseb, a zdravniki upajo, da jim ohranijo življenje. Erarjevo škodo cenijo na milijon kron, drugo škodo cenijo tudi ua milijon. Krakov, 8. junija. Listi naglašajo, da se je tako v krakovskem občinskem svetu kakor tudi v zbornici že večkrat zahtevalo, naj se smodnišnice v krakovski okolici premeste. V eksplodirani smodnišnici je bilo 12.000 kg smodnika in 13.000 šrap-nel ter granat. Po eksploziji je Doškodo-vana vila krakovskega župana dr. Leona in judovsko podgorsko pokopališče. PRED ODLOČILNIM GLASOVANJEM. Nemški listi objavljao o današnji seji državnega zbora nebroj prerokovanj, ugibanj in groženj. Poročajo, da se Poljska Ljudska Stranka ne pridruži Slovanski Uniji. Na Dunaj je priromal gališki namestnik, ki ga je pozvala Bienerthova vlada na pomioč. Včeraj so se vršila pogajanja. Nemci poročajo, da sc je razbil kompromis med opozicijo in voditelji vladnih obstrukcijskih strank. Opoldne so se posvetovali dr. Šusteršič, dr. Adler in Ma-stalka o taktiki opozicije. Seveda niso raz-babnali v svet, kaj da so sklenili. Posvetovanja strank so trajala včeraj do pozne •noči. Gališki namestnik ni pri Poljski Ljudski Stranki ničesar opravil. Poroča se, da pristopijo Rusini »Slovanski Uniji«. Najbolj pritiska vlada na Dalmatince. Zadnji čas izkuša namreč avstrijska vlada poraviti, kar je desetletja glede Dalmacije zagrešila. Vlada jc dolžna, da skrbi za tisto Dalmacijo, ki je brez modemih cesta, brez železniških, zvez iu dasi ob morju, rob Balkana, brez vsaj približno modernih obmorskih pristanišč. Odločno moramo obsojati vladno grožnjo, podano v »Frem-denblattu«, ki pravi, da še ne ve, če bi se dalo Dalmaciji tistih beraških 1,900.000 K za gospodarsko povzdigo, ker so Dalma-tinci v opoziciji. Bienerth je izjavil, da vlada ne bo izvajala nikakih posledic, če se tudi sprejme dr. Šusteršičev predlog, ker ne more izvesti, kar je nemogoče. V današnji konferenci klubovih načelnikov namerava baje Bienerth izjaviti, da če bo vlada poražena pri glasovanju, glasovaiva ne bo smatrala za nezaupnico. Povedati tudi namerava, da če zbornica ne odobri proračuna, vlada tudi ne razpiše ponudb j za zgradbo javnih poslopij na Primor- ! skeiu in v Dalmaciji. Ugibanj jc torej jako I veliko. Tisti krogi, ki drže sedanjo proti-slovansko vlado, se bodo že še prepričali, da v ustavni (?) Avstriji ni mogoče vladati proti Slovanom. »Slovanska Unija« najbrže ne izpremeni svoje taktike, pa naj stori vlada, kar hoče. Storila ne bo ničesar proti dostojnosti zbornice, da bi tako omogočila kak protiustaven čin vladi in njenim mogoč-njašklm strankam. Avstrija jc res država zagonetk. Ustavo imamo, državni zbor imamo, a vlada sodi o sebi, da je več kot ustava, več kot parlament. »Slovanska Unija« je že po svojem dosedanjem nastopu dokazala, da mora delati državno politiko parlament in da jc vlada le parlamentov izvršilni činitelj. Tega se navadi že še tudi bivša večina. Nič ne de. ako bo bivša večina danes imela zopet kako čudežno večino. Boj združenih Slovanov za koristi Bošnjakov in Hercpgovcev, ki sta ,ga vodila predvsem dr. Šusterišč in dr. Krek, ostane zgodovinski. Zgodovinski pa ostanejo tudi opetovani porazi sedanje protislovanske vlade. PROTI AVSTRIJSKA DEMONSTRACIJA V MILANU. Dne 6. t. m. so se v Milanu pričele slavnosti povodom oOletnice, ko se je vzela Lombardija naši državi. Velik škandal se je pripetil pred spomenikom kralja Viktorja Enianuela, ko so korakala društva s povešenimi zastavami pred .spomenikom. Socialistično društvo pa ni povesilo zastave, marveč jo je v znak protesta zastavonoša obrnil. Množica je na to pretepla socialiste in jim raztrgala rdeči prapor. Tudi anarhistom so raztrgali prapore. Da so demonstrirali tudi proti Avstriji, je pri liubeznjivih naših zaveznikih samoobsebi umevno. Avstrijski konzulat so stražili .močni infanterijski in kavalerijski oddelki. POMNOŽITEV FRANCOSKEGA VOJ-NEGA BRODOVJA. Mornariški svet je sklenil, da vzdrži svoj program, po katerem bo imela francoska mornarica leta 1909 45 oklopnic. Stroški, tri milijarde frankov, se razdelc na tri leta. BELGIJA VELESILA. V Antwerpnu se je 6. t. m. Belgiji slovesno priklonila Kongo - država. NEMIRI V ANGLEŠKI INDIJI. Nemiri ob severnozahodni indijski meji so resnejši, kakor Angleži priznavajo. Proti vstašem so pripravljene tri brigade. TURČIJA PRIPRAVLJENA ZA VOJSKO. Iz Carigrada se poroča, da ima Turčija za vsak slučaj pripravljeno armado in mornarico, ker noče dopustiti, ko za-puste velevlasti Kreto, da jo zasedejo Grki. Turki imajo že izdelane načrte za slučaj vojske z Grško. Znanost in umetnost. * Za tamburaše! »Bom šel na planince.« Potpuri slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor zložil Marko Bajuk. Cena .3 K. Založila »Katoliška bukvama« v Ljubljani. Tamburaši, veseli boste te nove zbirke. Lep šopek, povit iz deseterih narodnih pesmi, ki so preprosto, pa vendar ne enolično, ampak ponekodi kar živahno harmonizirane. Celo lahke imitacije je gospod Bajuk poizkušal semtertja; tudi prehodi oz. med- in poigre se kaj lepo utrinjajo v eno celoto. Seveda kakor tamburaški zbor ni umeten orkester, tako tudi skladb zanj ne moremo meriti s stališča visoke umetnosti; to pa lahko rečemo: g. Bajuk je storil, kar se je storiti dalo za tamburaški zbor s posameznih pesmi, ki se tudi posamič lahko igrajo. Gotovo je pa, da bo ta potpuri kot tamburaška skladba prav dobro učinkoval. Dnevne novice. + »Sauherdenton« je zopet pri »Narodu« na celi črti zavladal, odkar gre z jnoralično kvaliteto liberalne stranke vedno bolj navzdol. Zdaj niti »Mladosti« ne pusti »Narod« več pri miru in v svoji Včerajšnji notici dobesedno pravi, da se ne samo v mladeniški, temveč v celi »klerikalni« organizaciji zbira »izključno le meščanski in kmečki ksindel«. Tak ton se sam obsoja in nam ni nič druzega potreba kakor ga vidno pribiti, da nikomur ne uide, s kakšnimi sredstvi se je začela liberalna stranka zopet bojevati. Le ena reč nas veseli — da namreč liberalci tako pridno »Mladost« bero: morebiti se vendar ne bodo vsi pogubili . . . + Otvoritev Turške železnice. Cesar je naznanil železniškemu ministru, da se namerava udeležiti otvoritve Turške železnice, ki se otvori v prvi polovici julija. + »Edinost« jc postala prešerna kakor kaka krnečka krčiriarica, ki se jc /. leti dokopala do svitlih pctic. Ponuja nam M100 kron letne podpore za obmejne Slo-vcncc, čc ji dokazano, ua dobiva od ljub- ljanskega župana Hribarja po 50 gld. podpore na leto. Mi prešerni tetki »Edinosti ■ seveda ne moremo pokazati pod nos pobotnic. ki jih Hribarju najbrže ni dajala za njegovo velikodušno letno podporo; vendar [m ostanemo pri tem, da je Hribar z denarjem podpiral »Edinost«, to pa ne morda kot obmejen list, marveč kot list, ki mu je bil osebno na razpolago. Hribar, pa tudi dr. Tavčar, se lahko muzata, ko citata prešeren poziv »Edinosti«, ki jc bila bogato subvencionirana od obeh, zlasti ob času bitke z dr. Mahničem. Dr. Tavčar se je sicer kmalu obrnil od dvojezične tržaške tetke, zvitemu Hribarju pa je ravno ta dvojezičnost bila vedno jako simpatična. Zato je tudi njegova — čeprav zmanjšana — podpora redno prišla. Seveda pa »Edinosti« ne moremo prav nič zameriti, da je sprejemala to podporo, saj jo ie sprejemala od somišljenika. Zamerimo ji le hinavsko dvojezičnost, ko se dela, da ji je narodnost vse in da tu ne pozna par-dona. V resnici pa jc ravno tako liberalna ko »Slovenski Narod« in bi bila moral" kar odločno zavzeti se za Hribarja in liva" liti njegovo pogodbo z Nemci. Toda, kaj ne da, s to barvo se vseeno ne sme na dan med primorskimi Slovenci, a Hribarja napasti---to pa po vsem tesnem dolgo- botnic. ki jih Hribarj uriajbrže ni dajaia za •letnem prijateljstvu vendar nc gre! + Kaj je »Tovariš« zamolčal. Z zadovoljstvom poroča, da ie deželni šolski svet sklenil resolucije na vlado glede občeval-nega jezika ter pravi, da je bilo to le mogoče, ker se je pomnožilo število slovenskih zastopnikov v deželnem šolskem svetu. Zakaj pa »Tovariš« ne pove, kako je to, da to preje ni bilo mogoče, ko je narodno-napredna, reete liberalna stranka poslala Ncmce v deželni šolski svet, in zakai je zamolčal, da je te resolucije stavil član deželnega Šolskega sveta gosp. Jarc, ne pa kak liberalec. Seveda, če bi to storil kak Hribar, to bi bilo hvale, ampak to so storili ti črni brezdomovinski klerikalci! — Štrajk v ajdovški predilnici. Minolo nedeljo je delavstvo predilnice v (AjdovSčjini proglasilo splošen štrajk. Vzrok so neugodne razmere, zlasti pa postopanje tovarniškega vodstva. Minoli teden je vodja prisilil nekega delavca, ki je .odbornik N. D. O., da se je odpovedal delu, poterti je pa dejansko napadel nekega Čodniojstra. Delavstvo je na to potom centrale N. D. O. sestavilo zahteve: povišanje plače, odstranitev dveh delavstvu sbvražnih članov vodstva in sprejetje obeh odpuščenih delavcev nazaj v delo ter te zahteve predložilo glavnemu vodju. Rok za odgovor je bil določen na nedeljo ■do 11: ure dopoldne. Popoludne istega dne ,ie priredila N. D. O. v Ajdovščini društveni shod. na katerem so govorili dr. Mandič iz Trsta in drugi. Ker vodstvo tovarne ni dalo nikakega odgovora, je bil .proglašen splošen štrajk. Štrajka vse delavstvo — okolu 300 oseb. V Ajdovščino so takoj komandirali orožništvo, a mir se doslej ni kalil. — Prekrasno monštranco v gotskem slogu za novo blejsko župno cerkev jc razstavil g. svetnik pasar Iv. Kregar v oknu »Katoliške Bukvarne«. Umetniško dovršeno delo v tehničnem oziru in dragocena tvarina vzbuja obče občudovanje. Srebro, zlato in dragoceni kameni so iz-večine darila raznih dobrotnikov. Vse je pristno, nič ponarejenega. Izredno lepi so tudi emajlk zlasti oni štirje (po bayronski šoli), ki obdajajo lunulo. Izborno delo ■hvali mojstra in kaže lep napredek slov. umetnosti tudi v tej stroki. Brez dvoma bo monštranca stoletja v radost in ponos lepi blejski župniji. — Razstavljena ostane do srede opoldne. Prijatelji lepe umetnosti, ne pozabite si je ogledati! — Ogenj. V nedeljo, 6. t. m., popoldne ob 4. uri, je_začelo goreti v Dolnji Prekopi, občina Št. Jernej na Dolenjskem. Sedmerim gospodarjem je uničil ogenj •vse, le enemu je ostala hiša. Pravijo, da so zažgali otroci. Šentjernejska požarna bramba je prva prihitela z obema brizgal-nama in zabranila nadaljno razširjenje Ognja. Pomagala ji je kostanjeviška. Lo-kaliziran je bil ogenj v kratkem, vendar so Šentjerneja' ostali celo noč na pogorišču in gasili ostanke. Škode je okolu 40 tisoč kron, zavarovalnina je seveda le mala. — Smrt v tuMni. V Čikagi je umrl Slovenec Jožef Stalcar, star 86 let. 1— Izgini je. Dne 3. t. m. popoldne izginil je 32 let stari božjastni, včasih malo slaboumni Alojz Pakiž vulgo Gašperjev, dninar, iz Ribnice. Oblečen je bolj temno. Vsakdo se prosi, da njegov prihod v kak kraj, takoj županstvu v Ribnici naznani, da se bo moglo dalje potrebno ukreniti. — Friedjungovi dokumenti falzifikati. Hrvaški listi trdijo, da se je Nastič iz;avil, da so Friedjungovi dokumenti falzifikati. Beležimo. Obravnava bo stvar pojasnila. — Morilec Foedransperg pomiloščen. Cesar ie pomilostit Julija viteza Foedransperga. ki je v Trstu umoril pevko Fabrv. Smrtna kazen je Foedranspergu spremenjena v dosmrtno ječo. — Opera v Zagrebu. Zagreb zopet dobi opero, ker je ban obljubil viSjo subvencijo. — V svrho raziskavanja premogove žile ob kranjsko-hrvaški meji osnoval se je v Črnomlju za ta okraj odbor, ki bo z denarnimi sredstvi omogočil nadaljno zasledovanje. Lastnika sedanje žile v Ku-želju in Kuželjevem ostaneta tudi nadalje na svojem svetu neovirana posestnika. — Orožniško puško našel je cestar Janez Bevec, ležečo ob cesti med Cirkla-■mi in Krško vasjo. — V korikftirzu je kmetijsko društvo v Dolenji Dobravi. — Dne 2., 3. in 5. junija 1909. je pomotoma izostalo pri oglasu » k j uč a v -n i č a r s k a delavnica« ime Janko C a g r a n , na kar opozarjamo cenj. čita-telje. — Tvrdkam, ki izvažajo v Rumunijo, je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled več važnih odredb rumunškega finančnega ministrstva, za-devajočih carinsko uradno postopanje glede blaga, ki se uvaža v Rumunijo. Na željo se te odredbe tudi dopošljejo. Štajerske novice. š »Siidmarkine« slavnosti v Gradcu so potekle na znani »nemški« način. Udeležil se jih je tudi oficijelno »oče« slovenskih kmetov v ptujskem okraju pek in poslanec O r n i k. V odbor je poleg drugih voljen ptujski odvetnik PI a c h k y, v nadzorstvo ormoški odvetnik dr. Del-p i n , trgovec Schober v Marnberku in odvetnik dr. Ambrožič v Ljubljani. — Predlog, da bi se »Siidmark« postavilo na napredno stališče, se je odklonilo, ni se pa odobrila ustanovitev kršč. soc. podružnice »S.« v Gradcu. š Slovenski deželni poslanci so pri zadnjem posvetovanju sklenili, vplivati v Gradcu na to, da se že letos vpeljejo jesenske šolske počitnice. š Nemci napadajo Slovence. Iz Maribora poročajo: Ko se je v nedeljo neka mala družba vračala iz veselice v Narodnem domu domov, so jo brez vsakega povoda napadli Nemci in precej občutno ranili dva Slovenca. Sploh so se včeraj cel dan Nemci vedli tako izzivalno, da se je le hladnokrvnosti Slovencev zahvaliti, da ni prišlo do večjih spopadov. Ako bi v Ljubljani kak Slovenec napadel Nemca, ■kričalo bi vse nemško časopisje, tako je pa vse prav. š Graško časopisje napada Ploja, da je utajil v budgetr.em odseku Časopis, kojega si je izposodil v čitalnici poslanske zbornice. š Umrl je v Rogoznici pri Ptuju gosp. Ognjeslav Brenčič. š Pokončajte metulje, sicer bode gosenic vedno več! Uporabljajte v to mladino! Primerne mrežice se dobi v vsakem številu v državni učni delavnici za koša rstvo pri Sv. Barbari v Halozah. Komad velja 20 vinarjev. liubljanske novice. lj NedeijskS počitek v gostilnah. Uslužbenci in uslužbenke v vseh ljubljanskih gostilnah, v katerih je v nedeljah več kot tri ure dela, dobe odslej nedeljski počitek. Kjer so v nedeljah take razmere, da tak počitek v nedeljo ni mogoč, morajo uslužbenci in uslužbenke dobiti med tednom počitek, ki mora trajati neprenehoma 12 ur, ali pa dvakrat po 6 ur, med to pa ne sme biti vštet nočni čas. Gostilničar, ki bi takega počitka ne dal, bo kaznovan z globo od 10 do 1000 kron, ali' z zaporom od 24 ur do 3 mesece. lj Glasbeno društvo »Ljubljana« za Aljažev dom. Kdo ima smisel za resnično delo in kje vlada strankarski šovinizem, to se je zopet pokazalo v nedeljo. — Glasbeno društvo »Ljubljana« priredi veselico v velikem obsegu v korist nove stavbe porušenega Aljaževega doma in res se blesti s svojo nenavzočnostjo premnogo onih, ki bi morali v prvi vrsti priti. Ni treba sicer rekriminacij, kajti prostori Uniona so bili kljub temu polni. Povdarjamo le, da sc »bratska« pevska društva niso odzvala niti s pičlimi deputacijami, da, »Glasbena Matica« je priredila celo izlet h klanškim jezerom. To se je zgodilo seve iz sanic nestrankarske prijaznosti. Tudi od »Slavca« ni bilo nikogar blizu, dasi je bila to res splošno narodna prireditev in dasi »Slavec« za svojo bodočo slavnost trdi, da je treba »bratstva« in »sloge«. Kako to v dejanju mislijo njegovi člani in pristaši, niso pokazali samo preteklo nedeljo, ampak že opetovano, posebno, ko nekateri tako radi vpijejo na pevce »Ljubljane«, da so »farški«. To smo morali pčvedati, da se nam ne bo zamerilo, ako bomo ob takem Obnašanju vsakemu, ki se ga tiče, kvitirali milo za drago. — Med navzočimi smo opazili dež. poslanca prof. Jarca in dr. Lampeta, dež. poslanca Mandelja in dr. Zajca, podravnatelja dež. uradov dr. Zbašnika, predsednika »Slov. Matice« dr. ilešiča; dr. Tominška; skladatelja Davorina Jenka in Parmo, in še mnogo gospo- dov iz uglednih krogov. Uspeh veselice same pa je bil dober, dasi sta neprijazno vreme in mala vstopnina grozila z defi citom. Največje zanimanje vzbudil je na stop »Ljubljane« v veliki dvorani, ki je bila na mah prepolna z galerijami vred ko je nastopil zbor, ki to zanimanje res v polni meri zasluži. Med občo pozornostjo je nastopil moški zbor »Ljubljane« in iz vajal Aljaževo »Zoro« ter Juvančevega »'Pastirja«. Zbora sta znana in morda je ,bilo ravno to povod, da se nista s tisto vnemo izvajala, kakor se je pričakovalo ter sta tudi oba solista g. Kovač (tenor) in g. Bukšek (bas) nastopila nekoliko rezervirano. Vendar je zbor pokazal, da razpolaga z izbornim matenjalom, kater opravičuje ob vztrajnosti in rednem pohajanju pevskih vaj najlepše in tudi naj smelejše nade. Želeti bi bilo več umerje nosti v prednašanju, čistosti v intonaciji preciznosti v ritmiki in jasnosti v dekla maciji. Z veseljem konštatujemo tudi napredek v vsakem oziru in ta nam jamči da nismo optimisti, če trdimo, da bo čez čas ta zbor vsem umetniškim zahtevam tako zadoščal, da bode ponos svoje domovine ter v tem večji meri zaslužil viharno odobravanje, s katerim ga je odlikovalo občinstvo. Moškemu zboru sledila sta dva mešana zbora in sicer Medvedov »Nazaj v planinski raj« ter dr. Krekova »Slika«. Z* oko se je vzradostilo nad tem pestrim mladim življenjem, ki se je deloma v narodnih nošah pojavil z ženskim zborom na odru. Koli'ko večje je bilo naše veselje, ko so zadoneli po dvorani ti sveži in čili sre-brnozvoki glasovi, da je odmevalo iz njih navdušenje za idealno stvar. Isto življenje je šinilo v moški zbor, tako, da smo imeli izreden užitek. S tako vervo kot se je tu pel Nedvedov »Nazaj« ga je bilo še redko slišati. Skladba je znana. Na novo, menda sploh prvič se je izvajala Krekova »Slika« — povsem modern, naravnost te zak zbor, kateri s svojo obilo hromatiko in neobičnjimi modulacijami povzroča to liko težkoč, da ga zmorejo le zbori, ki razpolagajo z muzikalno inteligentnimi močmi. Izborno izvajanje te skladbe je dokazalo, da razpolaga »Ljubljana« z muzikalno inteligenco, katere ji danes ne morejo odreči njeni najzagrizenejši nasprot niki. In če bode možki zbor sledil ženskemu v vztrajnosti, vnemi in rednem pohajanju vaj, potem nima »Ljubljana« več daleč do — vrha. Čast zboru in vzorno požrtvovalnemu pevovodju g. A n to -n u S v e t k u ! »Slovenska Filharmonija« je svirala na vrtu. Splošna sodba je bila, da je bila godba prelena, za ljudsko veselico premalo živahna in pa da nima skoro nič discipline. Po vsaki točki so godci se porazgubili z odra. Kakor vemo, naša društva nikdar niso vpraševala o ceni godbe — za ned. veselico je plačala »Ljubljana« godbi skoro 300 K — zahtevamo pa za tako svoto disciplinirano in malo milostljivejšo godbo. Pohvaliti moramo dražestne prodajalke šopkov in razglednic, pa tudi še mladega Ladija in voditeljice raznih paviljonov. Naša vino-trška prvaka gg. Alojzij Zajec in Balon sta darovala izborno kapljico, ki se je pridno prodajala, poleg tega pa so še darovali gospa Jeglič, gg. Cascio, Kavčič, Trn-koczy, Piccoli, Šebenik, za kar jim bodi iskrena zahvala. V veliki dvorani se je po deveti uri zvečer razvila živahna zabava ob zvokih pristne kmečke godbe, mnogo občinstva pa je pohitelo tudi 'k zanimivim in vsega priporočila vrednim kinemato-grafičnim predstavam podjetja »Pathe«. lj Brivnice bodo odprte na sv. R. T. dan samo do 9. ure dopoldan, na kar se slav. občinstvo opozarja. lj Bolgarski car se je te dni mudil na Reki. Reški župan dr. Vio ga je v nedeljo spremil do St. Petra, nakar se je car Ferdinand odpeljal mimo Ljubljane na Dunaj. lj Prostovoljne dražbe košnje na Barju in v ljubljanski okolici so se z včerajšnjim dnem pričele. Letos bo dovolj sena, koder so bili travniki zadostno pognojeni, seveda ne samo z domačim, nego tudi — z umetnim gnojilom. Kdor ima travnikov odveč, da košnjo v najem. Dražba donese, pravilno vodena, navadno lepe uspehe. Glede letošnje koše je to znano, da bo sena dosti in tudi lepo bo, če do Kresa suša ne pritisne. Ij Letošnje stavbe in pomanjkanje delavcev. V mestu (kakor v okofici letos ■manjka zidarjev. Ker so drugod bolje plačani, gredo drugam. Naravno. Zato za-,ostajajo dela pri več novih poslopjih v mestu. Hišni posestniki se jeze nad podjetniki, ti zadnji pa se jalovo izgovarjajo, da ni dovolj delavcev prišlo v Ljubljano, dočim stavbni podjetniki molče, če jih kdo .prime zaradi izkoriščanja delavcev še pri sramotni plači! Izsesavalo se je hišne posestnike dovolj ob — potresu, delavci pa imajo biti dostojno in pošteno plačani. lj Konj splašil. Včeraj dopoldne se je splašil konj na Tržaški cesti hlapcu Mihaelu Snoju ter dirjal po Blciweisovi cesti, » kjer je zadel z vozom v dva drevesa in ju poškodoval, od tam na Marije Terezije i cesto, kjer je zadel v že zaprte prečnice ' na prelazu in tam potem obstal. Konj se je bil ustrašil brzovlaka. Ij Skušnja moškega zbora »Ljubljane « jutri zvečer ob 8. uri. lj Olepšavanje hiš v mestu se jc to spomlad vendar enkrat pričelo. Nekatere hiše po ljubljanskih ulicah so v takem zanemarjenem stanju, da je uprav škandal. ■Malo barvila in malo malte stane, pa se da vse očediti in olepšati, pa šc za te malenkosti nekateri gospodarji ne dajo par krajcarjev iz žepa! lj V Kolodvorski ulici so zdaj Kušar-jevo podrtijo do tal podrli in materijal odstranili. Predilna ulica in Kolodvorska se s tem znatno olepšata. lj Semenj. Dne 2. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 651 konj in volov, 206 krav in telet, skupaj 857 glav. — Kupčija je bila pri konjih dobra, ker so prišli po nje Lahi, pri goveji živini pa po-voljna. Cena goveji živini je bila od 58 do 70 h kg žive vage. lj Slovenska Filharmonija koncertira jutri v sredo na vrtu meščanske pivovarne A. Dekleva, Sv. Petra cesta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. lj Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani priredi skupno z pomočniškim odborom slov. trg. društva »Merkur« v sredo, dne 9. junija 1909., ob 9. uri zvečer v areni »Narodnega doma« skupni sestanek po § 2. s sledečim redom: Pozdrav; stanje trgovskih sotrudnikov z ozirom ua vladajoče prenapete razmere; imenovanje razsodišča; slučajnosti. — Z ozirom na to, da se gre za lastne stanovske pravice, pridite vsi in pokažite s tem, da se zavzemate za svoje koristi. Cerkveni letopis. c Vič-Glince. Obletnica posvečevanja naše župne cerkve se bo, kakor vse kaže, obhajala slovesno. Povod temu je, ker bo prevzvišeni knezoškof na dan sv. Antona ■našim malim prvič tukaj delil zakrament svete birme. Pripelje se presvetli k nam •v soboto, 12. t. m., ob 9. uri dopoldne. Po sprejemu bo šel iz cerkve v posamezne razrede tukajšnje ljudske šole, kjer bodo šolski otroci sprašani krščanski nauk. V soboto zvečer bomo razsvetlili okna, katoliško slovensko izobraževalno društvo z našimi »Orli« bo pa preskrbelo bakljado in podoknico pred župniščem. Štejemo si' v veselje in čast, da bomo imeli prevzvi-šenega nadpastirja ravno na godovni dan •v svoji sredini in mu lahko ustno izrazili svoja voščila. V nedeljo bo prevzvišeni .začel s svetim opravilom ob 9. uri. Popoldne se odpelje na birmovanje v TomišeJj. Dohodninski davek1" so nameravali uvesti v ameriških Združenih državah, a \ je predlog propadel. Stavka zidarjev v Pragi. Stavbeni podjetniki v Pragi so sklenili, da ustavijo delo pri njih podjetjih, ker so zahteve stavkujočih zidarjev nesprejemljive. Vsled tega ostane brez dela 6000 zidarjev. Razne stvari. Moderne Edisonove hiše. Vlivanje poslopij. Znani izumitelj Thomas A. Edison je naznanil v časopisju, da je sedaj dovršil vse potrebne priprave, tako, da mu bode mogoče graditi konkretne stavbe in hiše, katere bodo veljale po 1200 dolarjev. Te hiše bodo ravno take, kakor so kame-nitne, samo razlika med njimi in kamenit-nimi bode ta, da bodo prve veljale, kakor rečeno le po 1200 dolarjev, dočim veljajo ravno take hiše, ki so pa iz kamna od 20 do 30 tisoč dolarjev. Pripomniti se mora, da je v 1200 dolarjih, katero svoto bode ■veljala Edisouova hiša, vpoštet tudi oni denar, katerega se izda za napeljavo plina, elektrike in vodovoda v hišo. Nadalje bode vsaka hiša imela tudi centralno parno kurjavo. Delavci, ki bodo izdelovali take hiše, bodo dobivali navadne unijske plače. Edisonove hiše bodo stale na lotih, ii merijo 40X60 čevljev, toda velike bodo e po 25X30 čevljev, oziroma tolike, ka- -t>eCilli i^Si^i o&fille, cuel'1'ice, pečeta, -viallii". Š^atiiHi mobe-l/i, znatno niianz cene. ^oicS\ii oclcleCeli -u pr-t>e S —11 ■ BBBBBBBBBDBBHHaBBIlHilBHBSHSBHSBiiBBBBBBSnHBBBBnaiJBlBBBBBBBBBBBBBBBB * H n ■ ■ n ■ n a R ■ m b n > ::: zalega ::: j moff^ \n ek^ilj eblel^ Ljubljana, f)uerni trg 3 ?cdražnica: Dcue me^to, Qlauni trg. ; lj i; ;,.. _m> 1422 100 1 B IBBnilEBIBBBBBnBISRIBIBII B B ■ 1SV!B3!!BB9RnBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBB mm\m- BB?iwsi»W3asffiriJ!rwjsTa D! Zahvala. Podpisani se zahvaljuje v svojem, kakor tudi v imenu svojega sina sfav. podpornemu društvu delavstva ljublj. tobačne tovarne, ki je bilo tako dobro, da je oddajalo moji umrli ženi v najhujši bolezni bolniško podporo. Obenem potrjujem, da sem prejel vse do vinarja in se še prav posebno zahvaljujem vsem tistim ženskam ljublj. tobačne tovarne, ki so ji dcnašale tako marljivo bolniško podporo. Ljubljana, dne 8. junija 1909. FRANC DEŽ M AN 1595 mitniški paznik. kosilne stroje, svetovno znane kot najboljše amerikanske stroje sedanjosti priporoča prva slovenska veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani \ Istotam se dobijo tudi vsakovrstni drugi stroji, kakor slamo-reznice, mlatilnice, čistilnice, vratila, preše za sadje in dr. in dr. DEERIIfG DEERUIG- Nova tovarna stolov in parketov :: na Duplici pri Kamniku :: sprejme rja kateri se razume na ,,Vollgatter". Po dogo voru sprejme se tudi v akord. Vzame se tudi izdelovalec parketov, ki se razume na vseh strojih za izdelovanje parketov. Plača 1555 po dogovoru. 3-1 sprejme stalno Jos. Arko, acetilenski instalater ter zaloga karbida, Ribnica Dolenjsko. 1569 3—1 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. Zraven farne cerkve se odda v najem zaradi bolezni, z zalogo že stara pod zelo ugodnimi pogoji. Gotovine zadostuje 1000 K ostalo se lahko na mesečne obroke odplača. Proda se tudi dva lepa psa, brakirja. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«. 1591 3—1 V[dobrepoljski župniji se je zgubil rjav, dolg, nizek pes-jazbečar Videli so ga tudi v Mali Hačni. Kdor bi kaj vedel o njem, naj takoj sporoči upravništvu »Slovenca«. Dobil bo dobro nagrado. 1593 2—1 :bJI Za Šport ln promet. Zaloga koles Pucb, (SM. Globus. Regent ln mm Specialnih zcamli ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emajllranje, : ponlklanle ter popravila : solidno in oeno. Karol Čcmernlk Ljubljana, Dunajska c. St. 9. IZPELJAVA vseh poslovnih iransakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa slavna in stranska mesta tu- in inozemstva. MENJALMIČNA DELNIŠKA DRUŽBA * M ri^nro t OSREDNJA MENJALNICA: 9 ItlE^EkK* UM* DUNAJ I., WOLLZEILE 1. 7tiiro> Baden,ČeškaKamnica,ČeškaLipa,Brno,flloravskiZum-r UuiU&illtt. berg,MSdling,NoviJičin,Plzen,Praga,Liberce,Cvitava. NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. ^ Zavarovanje proti Mi pri Mit srečk in vreHn. papirjev. y Prospekte in cenike premij zastonj in franko. Podružnice Ljubljanska kreditna tolika ¥ Ljubljani Stritarjeve uiice 2 Podružnice Si3lHef» Celovec Solflet. Celovec 1 - 3n Trst sprejema vloge na knjJžIce In na tc- /jSH I/ O/ koči račun ter je obrestufe po čistili rfflt /2 /0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzu. In Trst 1 » Delnfi&ka glavnica -| - K 3,000.&00. Rezervni Sond K 300.000. . |