IZHAJA OB PONEDELJKIH. SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-7», TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, PONEDELJEK, 12. JUNIJA 19*1 ŠT. 67 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA tMT KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO REZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nekateri problemi uveljavljanja ekonomskih enot isca NAJPREJ USTVARITI — POTEM ŠELE DELITI Na zadnjem plenumu Okrajnega sindikalnega sveta Kranj, ki je bil prejšnji petek, so razpravljali jjrcdvsem o nadaljnji decentralizaciji delavskega samoupravljanja oziroma o uveljavljanju oblik neposrednega upravljanja v delovnih kolektivih. Iz razprave povzemamo, da novi ekonomski pogoji, zlasti sistem delitve dohodka, predstavljajo najbolj odgovorno nalogo in možnost za poglabljanje sistema samoupravljanja. Pri uvajanju ekonomskih enot pa smo včasih več ali manj zašli na slepi tir, ker smo to pojmovali in obravnavali preveč s tehnične stran', premalo pa smo se zavedali, da imajo te novosti tudi globok družbeno politični pomen. Vzporedno z uvajanjem decentralizacije delavskega samoupravljanja so se pojavila tudi mišljenja, da s tem ne bomo uspeli. Te težnje so se kazale tudi v jeseniški Železarni. Vendar so poznejši uspehi pokazali, da so bili vsi ti pomisleki odveč. Delavci po ekonomskih enotah namreč niso razpravljali samo o tem, kje bodo dobili sredstva, temveč tudi to, kako jih bodo ustvarili. Tudi trditve, da bodo nekatere centralne službe več ali manj ovirale decentralizacijo delavskega samoupravljanja, so se pokazale neumestne. Uvajanje ekonomskih enot poteka dokaj ugodno tudi v tržiških podjetjih. Sestanki, M jih je pripravila sindikalna podružnica tovarne »-Peko« zadnje dni meseca maja, so pokazali, da se proizvajalci živo zanimajo za življenje in delo podjetja in da so tudi zelo zaninteresirani za to, da se obratni delavski sveti čim prej izvolijo. Ker pa vsem proizvajalcem še ni znano, kako bodo delali in kakšne pristojnosti bodo imeli ti sveti, bi bilo smotrno pripraviti več seminarjev in razgovorov o teh vprašanjih. Ena izmed slabosti razprav po naših ekonomskih enotah je tudi v tem, da nehote več ali manj razpravljajo samo o osebnih dohodkih, medtem ko vse ostale probleme zanemarjajo. Nekateri udeleženci zadnjega plenuma OSS so bili mnenja, da bi se moralo po ekonomskih enotah bolj načrtno razpravljati o delovni storilnosti. V nekaterih naših gospodarskih organizacijah se še vedno kaže premalo interesa za uspešno poslovanje in nadaljnji razvoj podjetja, kar je značilno prav za tiste delovne kolektive, med katerimi je Še mnogo ljudi, ki "se ukvarjajo tudi s kmetijsko proizvodnjo. Prešernova rojstna hiša je te dni močna obiskovana. V Vrbo prihajajo dijaki in druge skupine iz vse države, pa tudi od drugod PRISRČNO IN SKROMNO PRAZNOVANJE VELIKE DELOVNE ZMAGE Kranj. 11. junija Delovni kolektiv -komunalnega podjetja Vodovod iz Kranja, je danes proslavljal doslej prav gotovo svoj največji delovni uspeh. Otvoril je nove delovne prostore. Pomanjkanje le-teh je doslej najbolj zaviralo celotno dejavnost podjetja. Slavnostna otvoritev -katere so se udeležili tudi številni predstavniki družbenih organizacij, je bila združena tudi s Proslavo ob 20-letnlci revolucijo. Na proslavi so govorili predstavniki delavskega upravljanja, otroci članov delovnega kolektiva Vodovod so recitirali, kot gost pa je nastopil moški pevski zbor iz Du-Pelj pod vodstvom Eda OSabnika. Kolikšnega pomena so novi prostori za kolektiv, lahko najlaže ilustriramo ž nekaterimi številkami. Medtem ko je podjetje imelo v letu 1956 okoli 40 milijonov dinarjev celotnega dohodka, je ustvarilo samo letos v prvih štirih mesecih nad 52 milijonov dinarjev dohodka. Torej je dohodek povečalo za 34,1 •/«, medtem ko se je kolektiv v istem obdobju povečal le od 28 na 41 članov. Vsekakor pa bi bili uspehi podjetja tudi v preteklem obdobju še večji, če delavcev pri delu ne bi ovirali neurejeni prostori. Današnja proslava delovne zmage pa prav gotovo pomeni prelomnico v nadaljnjem razvoju komunalnega podjetja Vodovod. Celoten kolektiv je prepričan, da se bo šele sedaj lotil številnih nalog, ki ga čakajo in da jih bo šele sedaj lahko izvedel tako, kot si že dolgo želi. Drugo vprašanje, ki je neposredno povezano z ekonomskimi enotami, je tudi delitev dohodka po delu. Nekatera podjetja so se tega vprašanja lotila z odgovornostjo in prav pri tem dosegla že vidne uspeh. Konkretna praksa pa je pokazala, da teh problemov ni mogoče reševati z enostavnimi in primitivnimi stališči ter merili, temveč da to terja sodelovanje vseh proizvajalcev. Povsod tam, kjer so načeli obravnavo delitve dohodkov s tega stališča, so se delovni kolektivi razgibali in izoblikovala so se tudi že pnvi stališča. Vse te razprave pa so dobile svojo konkretizacijo tudi v oblikovanju ekonomskih enot, decentralizacije sredstev in upravljanje. Člani plenuma OSS Kranj med delom na zadajem zasedanju (3. janija) Tiskovna konferenca na Poljanah nad Jesenicami 000 udeležencev SE BO 4. JULIJA ZBRALO NA POLJANAH — PRIPRAVE DOSLEJ NAJBOLJŠE V TRŽIĆU — NA ZBOROVANJU BO GOVORIL ČLAN IK CK ZKS BORIS ZIHERL BLIZU 6000 UDELEŽENCEV PARTIZANSKEGA MARŠA Poljane nad Jesenicami, 10. junija. - Danes je bi odbor za proslavo 20. obletnice ljudske vstaje Kra Gorenjskem, ki bo na Poljanah nad Jesenicami 4. so konferenci med drugimi tudi prisostvovali: pred Milan Regouc, sekretar ObK ZKS Jesenice Ivko sedraJk ObO SZDL Jesenice Roman Tržan, Man pr ZB Franc Konobcij-Slovenko, tajnik odbora za pr sedniki občinskih odborov za proslavo. 20-letnlce v solne na konferenci je najprej pozdravil France men sestanka nato pa prepustil besedo Slavku Be nem odboru za 20-letmico ljudske vstaje. Ta je go festaciji. Za njim je govoril Jože Vari o nekaterih tovariš Kavalar razložil program proslavljanja, Ja hodi, Franjo Klojčm&k Je pripovedoval o partizanski Mežaklji. Udeleženci posveta so si ogledali tudi no proslavljanju. la t« tiskovna konferenca, ki Jo je pripravil Okrajni nj, o pomena in pripravah na osrednjo proslavo na julija. Poleg predstavnikov posameznih uredništev, sednik OO SZDL Martin Košir, sekretar OO SZDL Saksida, predsednik ObLO France Treven, pred-cdsedstva OO SZDL Slavko Bezroik, sekretar OO oslavo 20-1 et niče ljudske vstaje Janko Prežel j, pred-staje in predsedniki občinskih komisij LMS. Pri-Treven, predsednik ObLO Jesenice. Poudaril je po-zniku, predsedniku propagandne komisije prt Okraj-voril o pomenu in vlogi tiska ob tej veliki rna.nl- pogiavjih iz boja Jeseniškega delavstva. Za tem je nko Prezelj je seznanil prisotne s partizanskimi po- kurirskl poti, Ivan Vovk pa o prvih borbah na vi spomenik, ki ga grade in ga bodo odkrili ob V tej dolgi zeleni dolini zdaj v napol sončnih in deževnih dneh pojejo lopate in kladiva ter pripravljajo vse potrebno za proslavo, ki se bo pričela že 28. junija in bo trajala vse do Dneva borca — 4. julija. Stari in mladi od vsepovsod bodo prišli v to zeleno dolino, ki se končuje na eni strani v nizkih gričih s svetloze-lendmi macesni na drugi pa v strmih pobočjih Obrance — od vsepovsod bodo prihajali in se spominjali vseh trdih let vojne, se spominjali naših sedanjih uspehov, a obenem tudi vseh tistih prvih majev, ki so jih preživeli morda tod v tej dolini ali pa so jim o njih pripovedovali drugih Vsa Gorenjska bo na nogah. Na sam Dan borca bodo od vsepovsod prihajale Partizanske kolone, ki bodo že nekaj dni prej preplavile vso Gorenjsko; ljudje iz tovarn, šol iz vasi in kmetijskih zadrug bodo napolnili to tiho do- ljane so kraj, kamor se radi vračamo s spomini na revolucionarno preteklost in so kraj našega ponosa. V njihovem okrilju se je izklesala revolucionarna misel generacij, ki so se žrtvovale za socialistično revolucijo in s svojim bojem in delom odprle pot v življenje generacij, ki je že postala gospodar na svojem in ki bo ustvarila svet po svoji človečnosti in ustvarjalnem prizadeva lino, se srečali in spomnili tistih | nju. Tak svet — svet poštenih in dni, ki smo jih prebrodili. Te Po- ustvarjalnih ljudi — bo najlepši Kaj je pokazala anketa o poklicih med mladino? Veliko izbire LE ZA NEKATERE POKLICE JE VEC PRIJAV KAKOR PA PROSTIH UČNIH MEST spomenik ogromnim žrtvam, ld jih je delovno ljudstvo dajalo.na svoji težki, s krvjo in znojem ter z neomajno vero v srečno prihodnost človeštva tlakovani poti — z vero v komunizem. V začetku letošnjega leta so poverjeniki za poklicno usmerjanje mladine izvedb" v osnovnih šolah v kranjski občim" anketo o tem, za kakšne poklice so se odločili mladinci, ki letos zaključujejo obvezno osemletno šolanje. Nekateri učenci so bili tedaj še neodločeni oziroma bodo še menjali svojo odločitev, zato Izvedena anketa ne more dala neke dokončne slike, lahko pa služI kot prepo-trebna orientacija za poklicno usmerjanje mladine. Delno Izboljšanje, vedno nestanovitno. vendar Letos zaključuje obvezno šolanje v kranjski občini 786 učencev in učenk; od tega v petem razredu osnovne šole 29, v šestem 81. v sedmem 198 in v osmem razredu 496 mladincev. V teh što- '' 1 vilkah niso upoštevani podatki štirih manjših šol, kjer zaključuje šolanje okrog 20 učencev. Iz navedene ankete je razvidno, da se je od 766 anketirancev 67 mladincev odločilo, da bo kljub dovršeni šolski obveznosti nadaljevalo šolanje v osnovni šoli, medtem ko se je za študij na gimnaziji odločilo 90 učencev, za šolanje v raznih srednjih šolah 206 učencev in za učenje poklica 272 učencev. Doma na kmetiji namerava ostati pet mladincev, trideset pa se jih bo takoj vključilo v delo oziroma v proizvodnjo, 96 anketirancev pa ob času popisa še ni bilo odločenih. Od skupnih 206 mladincev, ki so se odločili za šolanje na srednjih strokovnih šolah, se namerava vpisati na tehnično srednjo šolo 49, na ekonomsko srednjo šolo 26, na odministrativno šolo 48, na učiteljišče in vzgojiteljsko šolo 21, na zdravstvene šole in na šolo za farmacevtske tehnike 22, na šolo za tehnične risarje 6, na gozdarsko šolo 8 in na srednjo pomorsko šolo prav tako osem, Praznovanje se bo pričelo že 28. junija, ko si bodo na Poljanah nad Jesenicami taborniki in planinci postavili tabor. 1. julija bodo prispeli na Poljane Koroški Slovenci. Pravo praznovanje pa se prične pravzaprav šele v ponedeljek 3. julija. Zvečer bodo svečano odkrili novi spomenik, ki predstavlja skupino ljudi, ki so se tolikokrat v zgodovini Poljan shajali tod in menili o svojih prihodnjih nalogah. Spomenik . obsega pet skal, ki stoje v krogu. Na eni izmed njih pa bodo vklesani verzi Mihe Klinarja. V mraku bodo povsod zagoreli kresovi, obenem pa se bo pričel tudi partizanski miting. Po mitingu bodo ob številnih manjših tabornih jognjih stari borci pripovedovali ! o svojih borbah. Na sam Dan medtem ko želi 18 učencev nada- i borca - na dan 4. julija - bo vsa ljevati šolanje na nekaterih drugih srednjih strokovnih šolah. Za uk se je odločilo, kakor smo že navedli, 272 učencev. Do izvedbe ankete pa je bilo prijav-ljanih 472 prostih učnih mest. Iz te primerjave je torej razvidno, da ima mladina v kranjski občini velike možnosti izbire poklica. Problem nastaje le v treh primerih in to za učenje poklica avto-(Nadaljevanje na 2. str.) Gorenjska že navsezgodaj na nogah. Budnice in letala Alpskega letalskega centra iz Lesc bodo vsem delovnim ljudem Gorenjske naznanjala pričetek velikih praznovanj. S številnimi izrednimi vlaki, avtobusi in kamioni bodo ljudje iz vse Gorenjske odhajali na to veliko slavnost. Menijo, da se bo na ta dan zbralo nad 40.000 Ijwđi z vse Gorenjiske. Ob pol (Nadaljevanje na 2. strani) OBRAZI POIflUl "x..-A'l'jas;^jfi||.: Na uBci sem srečal prijatelj*, pipo, zato je prav čudno, da vi- §f Zaklepetala sva se, si izmenjala dim kar dva skupaj), jaz se ner- I nekatere misli in ura je bUa de- vozno prestopam po hodniku, I vet. Še prijateljski stisk roke... dokler se ne odločim, da stopim 9 Na vratih le vedno listek k znancu in se vrnem na urad 1 »Pridem takoj!* Listek sta pto- po dvanajsti uri. Takrat, vsaj ta- I seče ogledovala se dva starejša ko sem upal, ne ho več listka na 9 ||| \ moiaka. Njima sem se pridruiil vratih. 'J le jaz m biti smo trije. Prva dva Oh trinajsti se vrnem. Začudeno pogledam — listek še vedno na vratih, le mojih starih znancev ni bilo več. Verjetno sta obupala. In spet čakam in čakam. K a- f§ zalca na uri sta se nevarno bUza- M ?AJŽ JU aaf>UCm T"™™1** W — ' Tedaj zasUšim korake po stop- S ll Z« "4' /l£f nf°- "* fS**2 PTlm° Prepričan sem, la je to 1 >Pndem tako}l*Jhate btla osem. pnjatelfa m... Toda ^ hodniku se pojavi stari E J,?V ""L . • scm r Cikamo in čakamo. Moia jez- hiSnik in z vrat odstrani listek. § pogledam po mestu m se čez čas no kadha pipi (malo jih je, mi Posedam na uro — seveda, dve | sine v glavo, ki danes še vlečejo je že in uradne ure so končane. ~ Pridem takoj! vrnem. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA BOJI NA SUTJESKI Na današnji dan, 12. junija le ta 1943. je glavnina enot Narodno osvobodilne vojske prebila usodni obroč na Sutjeskl. S tem se je končalo obdobje najhujših in odločilnih bojev, ki so stopnjevali v prvem polletju 1943 v okviru četrte in pete sovražne ofenzive Hitler je bil že v decembru 1942 izdla ukaz, naj končno obračunajo s -Titovim kraljestvom« v Jugoslaviji. Tajne in obsežne nemške priprave, ki 6o temu ukazu sledile, so bile označene z operacijami »Taks I«, -Vais II« ter z šifro -Operacija švarc«. Koncem maja je v taktičnem ©bkoljevanju enot NOV sodelovalo približno 115.000 vojakov izbranih nemških, italijanskih in bolgarskih enot, ki so se po potrebi posluževale tudi aviacije. Žarišče bojev se je bilo preneslo postopoma iz območja Neretve proti Sutjeskl. Enote NOV so imele okrog 18.000 borcev, ki pa so bile že skrajno izmučeni in stisnjeni v tri kot Piva-Suijeska —Zelengora. Njihovo izčrpanje, pomanjkanje hrane in municije je dopolnjevala še bolezen tifusa. Partizani so prenašali nadčloveške napore. Končno so se 11. v večini pa 12. in še 13. junija skoraj vse enote prebile iz obroča preko Zelengore proti Jahorini. Obkrožena in razbita je bila le Tretja divizija. Celo Nemci, ki so skrajno neradi priznali ta neuspeh, so potrdili 3.134 mrtvih, medtem ko so njihove resnične žrtve bile mnogo večje. Vsi ti boji so bili pod neposrednim vodstvom vrhovnega komandanta NOV maršala Tita. Strah pred tiskano besedo Italijanski orožniki so 12. junija leta 1941. javljali iz Ljubljane, da »•so iz številnih in dobro obveščenih krogov zvedeli, da se iz dneva v dan širi dejavnosti razpredene komunistične organizacije po vsej Sloveniji zlasti pa v Ljubljani in okolici. Komunisti razpolagajo tudi z periodičnim časopisom v slovenščini, ki nosi naslov Slovenski poročevalec. Komunisti zbirajo tudi orožje in strelivo.« Obroč na Rašici I bataljon Kokr&kega odreda in IV bataljon Gorenjskega odreda sta bila 12. junija 1944 obkoljena na Rašici. S kamioni se je pripeljalo v Mengeš, Vodice Smlednik in Gameljne kakih 3.000 Nemcev, ki so začeli obkoljeva-nje. Ob spretnosti komandanta Leopolda Skraba-Vanja sta se bataljona umaknila brez žrtev čez Smledniški hrib. Kljub temu so prišli znova v boj s sovražnikom naslednji dan v Vogljanski gmajni. Končno so se partizani umaknili brez žrtev na Sen turško goro, Nemci pa so imeli 6 mrtvih in 8 ranjenih. nji*/' ' . fliiiniiiniiiiniuMiiniiiM Ljudje in dogodki Sestanek v septembru s Neki angleški novinar je pred zave. Razen tega »o se govorni- goje mora izpolnjevati vsaka iz- tovnem tisku. Značilno Je, da je kratkim napisal, da človeštvo lahko pričakuje mir od druge ►►konference na vrhu«, na kateri sicer ne bo sodelovala -velika četvorica«, ampak vrsta državnikov Izvenblokovskih držav. M Izrekli za krepitev tistih po- venblokovska država. Izvenblo- bilo pozitivnih ocen veliko več B aitivnih sodobnih tokov, ki na- kovske države morajo dosledno kakor negativnih. Tako na pri- jg sprotujejo svetu »labilnega mi- zastopati In v svoji praksi uve- mer list Tribuna da Imprensa v ru«, političnim krizam, pretre- ljavljati politiko neodvisnosti in Rio de Janeiru piše, da ustano-som, tekmovanju v oboroževa- nepovezovanja z bloki in ispri- vitev nove struje, ki ne priznanju In sr>Io"nemu pojavu hladne čevati jasna stremljenja in na- va -tragične alternative« izbire vojne. Razprava v Heliopolisu pore, da to politiko In njena med Vzhodom in Zahodom, mar-je nadalje pokazala, da je bilo osnovna načela uveljavljajo v več si prizadeva za aktivno ko-i lo spoznanje angleškega novi- poglavitno, pozitivno obravna- svojih edno^h z drugimi drža- eksistenco, pomeni za človeštvo narja je nedvomno odkrilo tež- vati vrpašanja nepovezovanja z vami. NRdalje ne more nobena veliko. List poudarja, da je neko krizo, ki je odraz politične bloki in odrediti vlogo politike neangažirana država biti v več- vtralistično strujo treba razliko-dokritne razdeljenega sveta na lzvenbIc"k9vsWh držav v polltlč- stranskih vojaških paktih. Ta vati od nevtralizma. Nevtrali-l i i^A t • nem *'vU*,nju sodobnega sveta, pogoj pa vključuje pripadnost k zem zaskrbljeno opazuje nara-ava nasprotujoča si tabora in Nevezane čržave so postale ve- dvostranskim obrambnim zve- ščanje hladne vojne, oborožcval-naKazuje pozitivno smer v raz- Hka moralna sua. Te države se zam, če le-ti ne posegajo v spo- no tekmo in atomske poskuse, i *JJ? PMJMttie misli, u lahko strinjaj0> fla Je fc;,tvo nPp0VP. pad velesil. To pomeni na pri- toda nevralizem ni neaktiven 1 I #wi . KrtnK?PrM ti i zovanJ"a z b,okJ Podlega za eno- mer, da položaj nekaterih arab- kot so klasične nevtralne drža-g privede svet v obdobje blaginje ten svct. osnova za urejanje skih držav, njihova pripadnost k ve. Nevtralizem meni, da se mo- g m in miru. mednarodnih sporov in problc- medarabskemu paktu o kolektiv- raj« narodi izogniti sovjetske- j V Heliopolisu, kjer potekajo mov pa so načela pozitivne mi- tivni varnosti, ni element, na mu in ameriškemu taboru in g priprave za sklicanje konferen- roljubne koeksistenoe. Krepitev podlagi katerega ne bi mogle ustvariti silo, ki bo delala proti % ce voditeljev lzvenblokovrklh dr- politike ncpovczovanla z bloki veljati za izvcnblokovske drža- vojaški katastrofi. Ta sila sku- B žav, so pretekli teden opravili vedi do uresničitve davno za'.e- ve. Ce na kratko ponovimo, so ša biti protiutež samomorilski g veliko delo. V splošni razpravi lenega cilja, da bi se OZN kot bistvene značilnosti: dosledna politiki taborov. Dejavnost teh B so nniprrj določili obeležja, po svetovna organizacija v celoti politika nepovezovanja z bloki, držav je neodvisna In zavestna. B katerih se Izvenblokovske drža- otresla vpPva velesil, ki jo po- država ne sme pripadati voja- Na seji, na kateri so razprav- jjf ve razločujejo od drugih. gosto uporabljajo kot tribuno za škim zvezam In se mora odločno Ijali o kraju sestanka šefov iz- |g Udeleženci konferen- mci^rboino obračunavanje. Ta- borili, da bi čimprej ukinili In venblokovskih držav, so sklenili, jI ce so s tem položili pozitivne ko IM OZN lahko poslala tisto, odpravili tuja vojašna oporišča da bo sestanek 1. septembra le- §g temelje političnemu razvoju v kar bi morala biti — učinkoviti na nacionalnih ozemljih. Kakor tos v Jugoslaviji. Izvolitev Ju- f§ svetu. Temelji novega sveta so inrtrum?r.t za ohranitev svetov- sodijo v Kairu, bodo na osnovi goslavije pomeni veliko čast In §f sodelovanje, mir in blaTin.Ia. - noga miru, noro:;!vo svobode, inko določene definicije določili, največje priznanje, £1 ga je de-p Konferenca -na vrhu« voditeljev varnosti, neodvisnosti In enako- katere države bi lahko povabili ležna naša politika v mednarod-g izvenblckovsklh držav je tako prsvn^il vreh narodov. na konferenco voditeljev. nih odnosih. Tako se bodo v sep-ff urmerjena h krepitvi elementov, V široki razpravi so do sedaj Kajpada je razprava v Kairu tembru v Jugoslaviji zbrali vsi jj| ki povezujejo ne pa lo-čujcjo dr- že nakazali, katere osnovne po- naletela na širok odmev v sve- največji zagovorniki miru. Miittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Pred proslavo Poljanah (Nadaljevanje s 1. strani) devetih bodo prišle na Poljane tudi posebno motorizirane kolone, ki jih pripravlja Okrajni odbor LT — skupaj okrog 600 vozil. Samo pol ure za tem bodo številni mladinci, mladinke in stari borci, udeleženci 100 kilometrskega partizanskega marša prikorakali na Poljano. Te partizanske edinice, skupaj pet kolon, bodo odšle na pot že nekaj dni prej; kolone bodo marširale skozi številne partizanske kraje in povsod se jim bodo priključevali stari borci in ostali — tako da bo prišlo v teh partizanskih kolonah na Poljane blizu 6000 ljudi. Ob 10. uri se bo pričel slavnostni del proslave. Združeni pevski zbor z vse Gorenjske bo zapel Internaciona-lo. nakar bo zbranim govoril član Izvrš. komiteja Centralnega komiteja Boris Ziherl. Po slavnostnem govoru bodo prvič izvajali odlomke Kantatc, ki jo je uglns-bil Radovan Gobec, besedilo zanjo pa napisni Miha Klinar. Kan-tato bodo izvajali združeni pevski zbor iz vse Gorenjske in godba na pihala. Nato bodo izpustili golobe, ki bodo ponesli pozdrave s si a vnosi i po vsej Gorenjski. Zelo zanimiv bo tudi nastop letal Alpskega letalskega centra. Popoldan bo na Poljanah šah z živimi figurami nato pa zabava s plesom. KAKO JE S PRIPRAVAMI? Posvetu so prisostvovali tudi predsedniki občinskih prlpavljal-nlh odborov za proslavljanje 20-letnlce ljudske vstajo. Povedali so, da so vso priprave v teku. Povsod se pripravljajo na množične odhode na Poljane. Kljub temu pa so menda s pripravami najdlje v Tržiču. Tu so med drugimi žc uspešno rešili problem 3. julija. tod pa na Kredarico inTriglav. Iz Triglava se bo spustila v Planiko, Vodnikovo kočo, Ravne in na Koprivnik, potem preko Bohinjske Bistrice v Mencingerjevo kočo in na Crno prst. Iz Črne prsti bo krenila na Petrovo brdo in na Porozen odtod do bolnice Franje; dalje na Crni vrh nad Idrijo, Davče, Prtovč, Kočo na Ratitovcu, Rovtarico, Dražgoše, Blegaš, Stari vrh, Lubnik in nato preko Planice v Kranj. Vse te planinske postojanke bodo opremljene s posebnimi žigi, skupno jih bo 46! Za vse, ki bodo v prihodnosti prehodili to pot, so pripravljene posebne značke. Omenili smo tudi že 100-lilome-trske partizanske pohode na proslavo 20-letnlce ljudske vstaje. Stari partizani, mladinci in mladinke, obvezniki predvojaške vzgoje, člani športnih organizacij, bodo v dneh od 2. do 4. Julija marširali po gozdovih Gorenjske, kot nekdaj med NOB. Prešernova brigada bo odšla iz Kranja, Ko-kršiki odred iz Tržiča, Škofjeloški odred iz Škofje Loke, Bohinjsko-* Jeseniški odred iz Bohinjske Bistrice in Cankarjev bataljon, ki pa so bo združil z Bataljonom VDV, bo odšel iz Jesenic. Vsi ti oddelki nosijo imena kakor nekdaj partizanske enote, ki so se borile v teh krajih in jim poveljujejo tudi nekdanji komandanti teh odredov. O marših bomo 8« poročali. Za zdaj naj povemo, da bodo opremljeni z radijskimi prenosnimi postajami in tako v zvs-z is štabom, ki bo vodil vse operacijo iz Kranja in se bo nato preselil na Poljane. Vsa Gorenjska bo proprežena s kolonami in kurirji. Vsekakor bo proslava na Poljanah nad Jesenicami velik epo-min naših nekdanjih borb, a obenem manifestacija naših eeda- Na račun so prišli vsi, tisti na pločnikih in tisti, ki so končno -odrešeni«. Ženske so nosile čevlje t visokimi petami, moški pa dežnike. Upamo, da po njih ne bo v edno deževalo Odkritje spomenika Ta dan je namreč delavnik. Do- nJih uspehov, ki jih beležimo iz menili so se, da ga bodo nekje j dneva v dan. Zato na Dan borca nadoknadili, nekje pa šteli v red- vsi na Poljane nad Jesenicami. Na tiste Poljane, kjer so včasih nekje pa ni dopust. Doslej računajo z udeležbo 2000 ljudi iz Tržiča na Poljanah. Predvidevajo, da bo prisostvovalo proslavi več kot 40.000 ljudi z Gor<*njske in Slovenije, od tega 12.000 iz Jesenic, 10.000 iz radovljiške občine, 8.000 iz Kranja, 3.000 iz Škofje Loke itd. Obenem s temi pripravami potekajo tudi priprave na 100-kilo-metrske maršo in na Gorenjsko partizansko Kurirsko pot. Že 18. junija bodo odšli prvi mladinci, člani gorenjskih planinskih društev na Gorenjsko partizansko kurirsko pot, ki v celoti meri blizu 400 kilometrov in za katero računajo da traja hoja po njej 14 dni. Ta skupina bo do 4, Julija to pot prehodila in bo tudi prisotna na svečani proslavi na Poljanah nad Jesenicami. Gorenjska kurirska pot bo začela v Kamniku nato pa bo šla na Veliko planino, Korošico na Kamniško kočo odtod preko Cojzove koče na Krvavec odtod v Kokro, dalje na Kal išče, Storžič, Dom pod Stor-žičem, Kofce, Prevale, Dom v Dragi, Valvazorjevo kočo pod Stolom in v Pristavo. Iz Pristave bo krenila na Crni vrh nato v Ravne, v Zg. Radovno In Krmo, od- pred vojno prihajali najzavodnej ši, kamor je prihajal naš mladi osveščeni proletanat — na Poljane — kjer so padli prvi streli lu kjer smo na obronkih Mežakljt beležili prve borbe v Sloveniji. Jure K obal Godešič, 11. junija Danes je osnovna organizacija Iz Godešič pri Skofji Loki odkrila i«rpomenik prvoborcu Ivanu Fran-ku-Zrinjskemu, ki je padel v spopadu z Nemci na tem kraju 7. julija 1943. leta. V tem spopadu so ujeli tri njegove tovariše — Karla Kebra, Metoda Cemetiča in tovariša Longa. Vse tri so kasneje Koncert opernih melodij Hrušica, 11. junija V organizaciji DPD -Svoboda^ Hrušica je bil sinoči na Hrušici koncert opernih melodij, ki so ga izvajali orkester in solisti jeseniške Glasbene šole ter komorni zbor jeseniške Svobode. Domači poslušalci, ki so imeli prvič tako kvaliteten koncert v svojem kraju, so.izvajalce nagradili z navdušenim aplavzom. Vsekakor največje priznanje pa »o dali svoji domačinki, solistki Rini Brunovi. »S pesmijo skozi viharje« Kranj, 16. junija - Včeraj popoldne je bila v Prešernovem gledališču v Kranju pionirska prireditev pod naslovom -S pesmijo skozi viharje«. Najboljši pionirji-dekl amaterji iz skoraj vseh šol v kranjski občini so predstavili 45 najznačilnejših del 9 partizanskih pesnikov, in tako prihazali medvojno kulturno dejavnost, ki kljub težkim pogojem ni utihnila. Prireditev je lepo uspela in je prav škoda, da je bila slabo obiskana. I ustrelili v Begunjah kot talce. Le Francu Lcskovcu-Cvetu je tedaj uspelo pobegniti. Svečanega odkritja spomenika so se poleg vaščanov iz Godešiča in okoliških vasi udeležili tudi predsednik ObLO Skofja Loka -Jože Nastran, podpredsed. Okrajnega odbora Zveze borcev Kranj Milan Zakclj in drugI zastopniki ljudske oblasti in družbenih organizacij lz Škofje Loke. Spomenik je odkril Janez Križaj-Fcllks. V tihem gozdu ob spomeniku se je zbralo nad 450 ljudi, katerim je govoril Franc Križaj-Stefan. Poudaril je doprinos vaščanov Godešič med NOB, nato pa so tovariša Ivana Franka-Zrinjskega in ostale padle partizane počastili z eno-minurnim molkom. Po govoru je pevski zbor KUD Bratov Križaj iz Godešiča zapel nekaj partizanskih pesmi, ki so jim sledile recitacije. Zadnji športni rezultati TENIS Triglav (Kranj) : Olimpija (LJubljana) 0:3 — moški Triglav (Kranj) : Olimpija (Ljubljana) 2:1 — ženske NOGOMET I. zvezna liga Sarajevo : Velež 2 : 2 Beograd : Crvena zvedza 1: 2 Rijeka: Hajduk 1:2 Dinamo : Vardar 6 :1 Split: Vojvodina 2:0 Radnički : Partizan 2 : 4 II. zvezna liga (zahod) Triglav : Železničar 111 naš RfizGouoR Kot med brati Minuli teden je bil v Skofji ke so odšli na Lubnik in v tam- leta 1943. Kmalu za tem smo z zavezniško komisijo prišli na 1 Loki 43-letni Guerrino Zanatel, kajinji hosti našli ostanke polit- Imeli hude boje z Nemci v Fur- jugoslovansko ozemlje, preko | delavec iz Gorice, nekdanji ko- komisarja, ki jih bodo prepeljali lanljJ in Beneški Sloveniji, kjer Brd, Soče in Tolmina smo prišli | mandant italijanske partizanske v njegovo rodno mesto Videm, smo ae tudi največ zadrževali v okolico Blegaša in v škofjelo- S enote — Garibaldijeve divizije, Ob tej priliki smo naprosili vse do decembra 1944. leta. Kot ško hribovje. V okolici Blegaša B ki se je zadrževala od decembra komandanta nekdanje Garibal- komandant I. brigade sem s sv o- smo doživeli zadnjo nemško j= 1944. leta do aprila 194S v ško/- dljeve divizija, da nam pove, Ji mi borci doživel precej borb.« ofenzivo. Ker terena nismo po- g jeloških hribih med slovenskimi kako je bilo tiste dni, ko so se »Kako to, da ste potem prišli znali, smo pri prebijanju' nem- B partizani. V Skofjo Loko je pri- italijanski partizani zadrževali v naše kraje?« Škega obroča izgubili precej B šel po šestnajstih letih, t name- v okolici Blegaša ln škofjeloških -Ob koncu 1944. leta Je anglo- borcev. nom, da poišče grob, kjer je po- hribov. Takole nam je začel ameriška vojska gnala Nemce Med slovenskimi partizani smo s kopan politkomisar "te divizije pripovedovati: po Italiji navzgor proti Lombar- se počutili kot med svojimi bra- M Gluseppe Tonizzi, ki je padel v »V Garlbaldijevo divizijo, ki diji in Furlanijl. Nemška arma- ti. Kljub mrazu, lakoti in ne- g zadnji nemški ofenzivi aprila Je štela v začetku preko 1800 da se je umikala proti nam. Ker preslanim hajkam smo bili kol g 1945, v okolici Blegosa. Skupaj mož, sem stopil po kapitulaciji se mi nismo mogli upirati to- ena velika družina,« Je dejal = s predstavniki ZB iz Škofje Lo- italijanske vojske v septembru likšni vojski, smo v sporazumu Guerrino. ANGOLA PRED VARNOSTNIM SVETOM — Varnostni svet je sprejel resolucijo, ki poziva Portugalsko, da mora takoj ustaviti teror proti domačinom v Angoli in omogočiti pododboru, ki ga je izvolila Generalna skupščina OZN, da prouči položaj v tej portugalski koloniji. Za resolucijo je glasovalo devet Članov Varnostnega sveta, med njimi ZDA in Sovjetska zveza, medtem ko sta se Velika Britanija in Francija glasovanja vzdržali. Portugalski predstavnik je »besedičil«, da ima portugalska vojska nalogo »vzpostaviti r»d in varnost«, cilj vojaških operacij pa da je »boj proti teroristom«. Izjavil je, da je sprejeta resolucija »nezakonita«. RAZGOVORI POČASI NAPREDUJEJO — Predstavnik francoske delegacijo na francosko-al/.irskih pogajanjih v Evianu je izjavil, da je ureditev alžirskega problema »se vedno precej daleč«. Sef alžirske delegacije Krim Belkasem je ponovno obrazložil stališče svoje vlade do večine vprašanj, o katerih so govorili. Rekel je, da je treba vprašanja, ki jih bo zajel referendum o Alžiriji, poprej proučiti in razjasniti, »da bi bilo glasovanje ne le popolnoma svobodno, ampak tudi popolnoma zavestno. Konferenco so preložili, da bi lahko proučili osnove, na katerih bi se ra/.rpava lahko nadaljevala. NEREDI V ZANZIBARU — V neredih, do katerih je prišlo v zadnjih dneh na otoku Zanzibar, ob vzhodni obali Afrike, je bilo po uradnih podatkih ubitih 65 ljudi, medtem ko je bilo 400 ranjenih. Zaradi neredov je iz glavnega mesta tega otoka pobegnilo kakih 4000 ljudi, ki iz strahu pred novimi neredi Se vedno nočejo nazaj v mesto. Neredi so nastala zaradi izida volitev. Na otoku sta dve politični strank'-' Nacionalistična stranka, ki je arabskega porekla in »Afroširazi«, ki ima največ članov mer! afriškim prebivalstvom. Po objavi volilnih rezultatov — zmagala je arabska Nacionalistična stranka — je prišlo do oboroženih spopadov, katerih žrtve so bili pretežno prebivalci arabskega porekla. Britanske oblasti »0 intervenirale. Razglasili so stanje pripravljenosti in določili policijsko uro. Precej ljudi so zaprli. NEMIRNI ŠTUDENTJE — V studentskih nemirih, ki so izbruhnili hkrati v Cilu in Braziliji, je bilo v Santiagu de Chilc ranjenih 50 študentov in policajev, medtem ko je v brazilskem mestu Recife vojska zasedla fakultete. Neposredni povod za spopad med študenti in oblastmi v Rccifu, je bil sklep državnih oblasti, s katerim so prepovedali akademijo na pravni fakulteti, kjer naj bi govorila mati kubanskega ministra za gospodarstvo Ernesta Guevare. Študentje so vzllc prepovedi orgnnizirali predavanje. Študentje so zahtevali tudi boljše pogoje šolanja In modernizacijo pouka. Studentski neredi v Cllu so najprej izbruhnili v Copiapu in Valdiviji, potem pa so se razširili na glavno mesto. BERLINSKO VPRAŠANJE — V zvezi z uradnim sporočilom, da je ministrski predsednik HruSčev izročil na Dunaju predsedniku Kennedvju spomenico o berlinskem vprašanju, je bilo te dni precej ugibanj o vsebini poslanice. Sovjetska vlada pa je te dni zopet opozorila zahodne vlade na nezakonita vmešavanje organov Zahodne Nemčije v zadeve zahodnega Berlina. V sovjetskem zunanjem ministrstvu so izročili francoskemu veleposlaniku izjavo sovjetske vlade, ki opozarja na to, da bo v začetku junija v zahodnem Berlinu zasedala vrsta odborov Bundestaga, 16. junija pa da namerava v tem mestu zasedati Bundesrat. Podobni noti so izročili tudi britanskemu in ameriškemu veleposlaništvu. PRVE SPREMEMBE V VLADI ZDA — Zaradi neuspeha na Kubi je sedaj prišlo do prvih sprememb v ameriški vladi. Pomočnika državnega sekretarja za Latinsko Ameriko Adolfa Berla, ki ga je bil predsednik Kennedv imenoval pred petimi meseci, je zdaj na Kennedvjev ukaz zamenjal univerzitetni profesor in bivSi diplomat Kari Spaeth. Berlu pripisujejo znaten del odgovornosti zato, da je bil sprejet sklep o invaziji na Kubo. Napovedujejo tudi spremembe t vodilnih položajih v ameriški obveščevalni službi. Veliko izbire (Nadaljevanje s 1. strani) I kot polovico učencev in učenk se mehanika, za katerega se je pri- je sicer odločilo za poklic P° javilo 28 učencev, ob času ankete | svoji volji, še vedno pa so pogosti tudi primeri, da i ankete jih je bilo 96 in tudi takih, ki V°" klicne odločitve niao v skladu .* njihovimi željami. Prvi kakof drugi potrebujejo poaaoi. pa je bdlo prijavljenih samo sedem učnih mest. Podoben primer nastaja tudi za krojaški in frizerski poklic. Izvedena anketa kaže tudi na to, da je mladina, ki si izbira poklic, zelo različno motivirana. Več ZANIMIVOSTI § MLADA RAST 20 NAGRAD ZA NAJBOLJŠE NALOGE Na natečaju za najboljšo nalogo o pozami varnosti, ki ga je razpisala okrajna Gasilska zveza za Gorenjsko, je sodelovalo s svojimi nalogami 88 učencev |z gorenjskih osnovnih Šol. Njihove naloge so bile izbrane izmed 2400 nalogr,- kolikor so Jih učenci napisali v ta namen, poslane naloge je posebna strokovna komisija OGZ pregledala in SO najboljših nagradila s 1.000 do 3.000 dinarji. Nagrade bodo prejeli učenci: Marjana Vončina, Tatjana Retsel, Majda Balderman, Joža Bergant in Marija Zaje iz osnovne šole »Tone Cu-far« iz Jesenic; Joža Sifkovič iz osnovne šole Kranj-Primskovo; Marinka Naglic in Tone Dolinar iz OS Preddvor; Pavle Lužan, Liphar Vid, Janez Gros in Učenci 3. c. r. OS »-Lucijan Seljak« Stražišče; Glegorlč Marija, Tatjana Kobi iz OS -Stane Žagar«; Marija Kunšič in Anton Marolt iz osnovne šole Bled; Helena Kogoj in Cveta Pristov iz OS Gorje pri Bledu; Stanko Oblak iz OS Srednja vas pri Bohinju. Partizan pripoveduje Poper ga je mi ... Preden smo se lotili naloge, ki sem jo dobil, sem bil v bunkerju. Ta je bil zgrajen pod ja-siimi nekega kmeta na Mišačah. V bunkerju je bilo že mraz. Ko sem hodil po snegu, me je zeblo, da sem kar šklepetal z zobmi. Bil sem slabo oblačen in obut, zato sem težko gazil na novo zapadli sneg, ki se mi je zdel se bolj mrzel, kakor je bil. Ko sem se malo oddaljil od samotne kmečke hiše, ki jc stala na robu gozda, je blizu mene zašu-melo listje. Pogledal sem skozi daljnogled, ki sem ga vedno nosil 6 seboj. Opazil eern temne če- Čudežni hrast d. Martini vrbo Na Martin/vrhu so imeli v starih časih starega pastirja, ki je v tamošnjih rebreh pasel ovce. Nič drugega ni imel, ko usmiljeno srce in pastirsko palico. Vsako jutro je skozi vas grede piskal in piskal na vrbovo svirko, da so gospodarji spustili ovce iz ovčnjakov, in zbrano čredo segnal na zelene rebri ter jo pasel do večera, ko je ovce spet prignal v vas. Za pridno ovčarjenje pa dobrosrčni pastir ni dobil nobenega plačila, razen hrane danes pri tej, jutri pri oni hiši in strehe nad glavo, ko je nočeva}, zdaj v tem, zdaj v onem ovčnjaku. Četudi je imel stari ovčar pastirsko palico, ni niti enkrat udaril niti ene ovce, saj so ga vse ubogale in šle za njim, kadar je dvignil palico in zapel: •Oj, ovčice, le za menoj, da se ne bo katera izgubila ali si negi-co zlomila!* Ko pa je stari pastir umrl, so ga vašćani pokopali, njegovo pastirsko palico pa dali mlademu pastirju, ki se jim je vdinjal za ovčarja. Ta pastir pa je bil surovež, da malo mu podobnih. S pastirsko palico je pretepaval uboge ovčke, da so prestrašeno blejale in se bežeč pred zlobnežem izgubljale v hosti, tam pa so jih davili volkovi in lisice. In glej! Palica, ki }e nekoč čudežno privabljala ovčice v čredo, je nekega dne na vsem lepem izgubila dobrotno moč ter se v rokah zlobnega pastirja še sama spremenila v zlobo: Cesar koti se je hudobni pastir dotaknil z njo, vse je v trenutku okamenelo. Zlobni ovčar, ki tega ni vedel, pa je ovce, ki so se prtd n;im po-tkrile v hosto, pretepaval in pretepaval, da je vsa čreda okamenela. Ves preplašen jc pastir pritekel v vas in povedal gospodarjem, kaj se je zgodilo. Le-ti so odšli za njim v hosto in ko so videli, kaj jim je zlobni pastir nahudil, je najstarejši kmet potegnil palico pastirju iz rok in ga oplazil z njo po hrbtu, da jc še ta okamencl. . . Pripovedujejo, da od takrat na Martinjvrhu ni več ovac. Pastirska palica, ki so jo vašćani staremu pastirju zasadili v grob, pa je oživela in se razrasla z> mogočen hrast. Pojdite na Martinivrb in poiščite v bli/nji hosti skale, ki so tamkaj ostale od nekdanje ovčje črede in hudobnega pastirja! Ce boste našli še večii hrast, ki je zrasel iz čarobne palice dobrotnega pastirja, pa mu odsekajte eno samo vejico in si iz nje napravite pastirsko palico, pa boste lahko srečno pasu ovce, kakor jih je nekoč pasel stari dobrosrčni ovčar! Lojze Zupane ZanimlDiisii P BREZ BESED Pionirji — miličniki Kranj — Pri kranjskem avto-moto društvu je med najdelav-nejšimi sekcijami pionirska sekcija. Prav te dni smo lahko opazovali pionirje — prometne miličnike, kako so na najvažnejšem križišču pred Domom JLA urejali promet. Pionirček — prometni miličnik mi je povedal, da se jih deset menja pri urejanju prometa. Po teoretičnem pouku o prometnih predpisih v šoli sedaj najmlajši prometniki žo praktično preizkušajo svoje znanje. Seveda pod nadzorom in nasveti prometnega miličnika. Vseh deset omenjenih pionirjev je iz Pionirskega odreda -Stane Kovačič« iz Osnovne šole Kranj—Primskovo. GRELEC ZA ODPRTE PROSTORE V institutu za izkoriščanje plinov Akademije znanosti ukrajinske SSR so izdelali grelec z infra rdečim* žarki za ogrevanje delavcev, ki delajo pozimi na odprtih prostorih. Zemeljski plin, ki izgoreva v tem grelcu, segreje na 150 do 200 stopinj Celzija keramično os, ki oddaja infrardeče žarke, ti pa nato s pomočjo reflektorjev lahko ogrevajo na odprtem prostoru površino 6 do 8 kvadratnih metrov, v zaprtih prostorih pa površino do 20 m3. Taki grelci so predvideni za servisne postaje, za avtomobile in traktorje ter za taljenje zamrznjenih zemljišč. UMETNI METEOR Ameriški učenjaki so napravili poizkus, ki. mu ni primere. Umetni meteor je letel s hitrostjo 40 tisoč kilometrov na uro. Z umetnega poligona na otoku Callops so izstrelili sedemstopno raketo vrste -Traiblazer T«, ki bi morala dati fizične podatke v odnosu na ultra-hiter pole telesa skozi našo atmosfero. Raketa je bila iz- streljena v vitMno 280 km 8 pomočjo prvih treh stopenj. Ostale štiri faze so bile uporabljene takoj ena za drugo v času, ko jo raketa začela padati proti zemlji. Dosežena jc bila predvidena hitrost 40 tisoč kilometrov na uro. Raketa, ki je bila pri tem uporabljena, jo bila izdelana že pred dvema letoma in je visoka 17 metrov. MILIJONI V CRNIH OCALAH Po podatkih, ki so jih objavili ameriški časopisi, nosi približno 80 milijonov Amerikancev sončna očala. V glavnem nosijo očala iz estetskih razlogov, -ne pa da bi z njimi zaščitili oči pred soncem. Zato večina misli na to, kakšne okvirje bo izbrala, manj pa razmišljajo o tem, kako Jim stekla odgovarjajo v zdravstvenem pogledu. Seveda največ koristi od tega imajo tovarne sončnih očal, ki predvidevajo, da bodo samo letošnje leto prodali okrog 170 milijonov komadov. Celotne potrošnje domaČe tovarne ne bodo zmogle, zato bodo nekaj milijonov komadov uvozili iz Mehike. lade. Vzel sem odlomljeno vejo, ki je bila kot nalašč poleg mene in se začel oddaljevati od gesta-povcev. Za seboj sem posipal poper, da bi me psi ne izvohali. Skril sem se za bližnjo skalo. Ko sem se že dobro namestil, sem opazil poleg sebe človeka. Hudo sem se prestrašil. Toda ko sem si ga dobro ogledal, sem spoznal, da je tovariš, s katerim bi se moral sestati. Na ves glas sva se za.sme-jala. Toda kmalu sva zopet zaslišala lajanje. Pogledal sem okoli. Nenadoma mi zastane dih. Pod nama je korakala kolona nemških vojakov s temnimi čeladami. Spoznal sem jih. Na drugi strani skale je bila majhna dolina, skozi katere je mogoče priti v vas Dobravo. To dolino sem poznal do zadnjega grmička, saj je Dobrava moj rojstni kraj. Zavalil sem se v dolino, tovariš pa za menoj. Slišala sva nekaj strelov, toda potem je spet vse utihnilo. Medtem, ko sem jaz odšel, je bil na-š bunker izdan. Minirali so ga- Naenkrat jc za nama zopet za-pokalo. Tovariš se je pognal naprej in skočil na bližnji t koden j. Sledil sem mu. Za seboj pa eeoi še vedno po*rc«d poper. Komaj sem se malo zakopal v seno, že sem zaslišal pasji lajež. Pes se je zaganjal v sosodnji skedenj, v katerem jo bil moj tovariš. Nemci so ga dobili. Groza me je stresla. Mrtvega so privlekli iz sen«. Snm ko jo ustrelil, sam ponvslil in že sem hotel skotiti s skrednja, toda pravočasno sem se premIslil, Pes se je približal mojemu skednju, toda kmalu je odšel s solznimi očmi in kihanjem, ker je preveč vohal. Poljubljal in jedel sem poper od vesolja, čeprav ga prej nikoli nisem maral. Zakasljal sem, a sem so takoj domislil, da me je poper rešil in da me sedaj ne sme izdati. Toda takrat so Nemci že odšli. Kmalu sem zaspal od utrujenosti, toda smrt tovariša me jc tako presunila. da nisem mogel tega pozabiti dolgo, dolgo časa. Dogodek je po pripovedovanju Ivana Brtonclja-Johana za gladio pionirjev šole -Staneta Žagarja« zapisala Ana Zupan, učenka 7. a razreda DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Še en oreh Prvo obdobje Pionirskih iger, ki je bilo pred kratkim zaključeno in v katerem so pionirji proučevali preteklost domačega kraja, je vzpelo preko vseli pričakovanj. Čeprav se je sedaj že začelo drugo obdobje, bodo pionirji z začetim delom nadaljevali, posebno pa še v okviru zgodovinskih krožkov. Drugo obdobje nosi naslov -Moj kraj danes« in bodo pionirji v njem proučevali graditev noše socialistične domovine, predvsem še razvoj svojega domačega kraja. Čeprav je ta nalogo nekolike telja od nalog v prvem obdobju, upravičeno lahko pričakujemo, da ji bodo pionirji kos. Pionirji bodo Sli v Rog V četrtek bo 240 slovenskih pionirjev odšlo na partizanski pohod v Kočevski Rog; med njimi bo tudi 30 pionirjev m Pionirskega odreda Jožeta Zupana-Ježka iz osnovne šol« Koroške Bele. Na pohodu bodo nosili ime Jesemike Cankarjeve čete. AUSC Dnevnik taboriščnega zdravnika Hudo mi je, da sem spravil kolegice, ki so popolnoma nedohžne, v tako mučen položaj. Saj so postavile pravilno diagnozo. Toda na kako »široki bazi« bi zatiral dr. Mengele epidemično bolezen trebušnega tifusa, če be mu priznal, da je diagnoza zdravnic pravilna? Naslednjega dne mi sporoče pomirljivo vest, da je dr. Mengele zdravnice sicer res ozmerjal, drugega pa se ni zgodilo nič. , Z dr. Mengelejevim razburjenjem, da zaradi napačne diagnoze niso mogli ohraniti pri življenju dveh bolnic, sc ukvarjam še dolgo. Nerazumljiv mi je cinizem pri zdravniku, ki brez pomislekov pomori dnevno na tisoče zdravih ljudi. Kmalu nato prejmem od dr. Mengcleja povelje, naj ga takoj obiščem v pisarni F. Skoro si oddahnem, kajti to povelje me za nekaj ur reši morečega vzdušja krematorij ev. In svež zrak mi bo po smradu v secirni dvorani in v krematorijih prav gotovo dobro del. Razen tega se veselim pogovora s kolegi v taborišču F, ki so me ob mojem prihodu tako ljubeznivo sprejeli. Hitro napolnim še svoje žepe z zdravili in zapustim območje krematorijev. Esesovska straža si zapiše mojo številko. Počasi korakam proti taborišču F ob žični ograji taborišča žensk. Do golega ostrižene ženske v raztrganih oblekah so začuda podobne druga drugi. Strahotna slika. V duhu gledam pred seboj svojo ženo, svojo štirinajstletno hčerko, z njenimi bujnimi kodri, v obleki, ki je tako pazila nanj in ki si jo je izbirala s toliko ljubezni. Trije meseci so pretekli, odkar smo se ločili ob Judovski rampi. Kaj sc je medtem zgodilo z njima? Trije meseci so v koncentracijskem taborišču neskončno dolga doba. Kljub temu sem trdno prepričan, da sta še tu. Toda kje? Za katero neštetih žičnih ograj? Nerešljivo vprašanje! Do obzorja nič drugega kot bodeča žica, betonski bloki, svarilne table. Ali je sploh še kaj drugega na svetu ali pa je postal ves svet eno samo koncentracijsko taborišče? Prišel sem do vrat taborišča F. Ob vhodu v sobo voditelja bloka opravljata službo esesovski Unterschar-fiihrer in neki esesovce. Stopim pred malo lino stražnice, potisnem nazaj rokav in javim, po predpisu: »Moja vtetovirana številka je A-^8450«. Pri tem se zablišči moja ročna ura. Nošnja ročne ure je v KZ hud greh. Jaz sem imel od dr. Mcngeleja posebno dovoljenje, da smem nositi uro, ker sem jo potreboval pri svojem poslu. Unterscharftihrer plane ves divji iz stražnice ter zatuli nad menoj: »Kaj imate iskati v taborišču F in kako si drznete nositi zapestno uro?« Trije meseci taborišča so dobra šola za občevanje z esesovci, zato dobro vem, kako sc taki stvari streže. Ne da bi sc ganil, stojim pred njim, mu pogledam v oči in mirno odgovorim: »Ničesar ne iščem tu. Prihajam na povelje dr. Mengcleja; govorili hoče z menoj, če pa ne morem noter, sc vrnem v krematorij in mu to telefonično sporočim.« Ime Mengele ustvarja čudeže. Vse trepeta pred njim. Esesovec je kot bi trenil krotak kot jagnje. Ljubeznivo me vpraša, koliko časa nameravam prebiti v taborišču F, ker mora to zapisati. Pogledam ha zapestno uro, ki je esesovec sploh ne vidi več, ter rečem: »Zdaj je deset, do dveh popoldne bom opravil.« Potem potegnem iz žepa zavojček cigaret in mu jih nekaj dam. Z veseljem jih vzame in me kar prijazno odslovi. Zdaj moram naprej k Mengeleju. V predsobi počakam, dokler me ne odvedo v lepo urejeno delovno sobo. Vse stene so pokrite s tabelami, ki kažejo stanje v koncentracijskem taborišču Auschvvitz v raznih razdobjih. Na steni visi v lepem okviru velika slika Himmlerja. V sobi sede trije ljudje: dr. Mengele, Hauptsturm-fiihrer Thilo, višji kirurg in Obersturmfuhrer dr. VVolff, šefzdravnik za notranje bolezni. Mengele pojasni VVolffu, ki me še ne pozna, da sem i zdravnik v krematorijih. i DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI 0 Charles MeCormac 30 e iz sineapuRĐ -Ne. Bil jc orjak, toda to jc tudi vse, kar vam lahko povem. Vem, da je nešteto britanskih ujetnikov na Javi. največ Iz Malaje. Številne ladje leže potopljene v Malaški ožini in čete, ki Jih niso pobili, so skoraj vse v ujetništvu.« -Ali veste karkoli o ladji z imenom .VVakefield'?« sem hlastno vprašal. -Dve ladji - ,WcstpoInt' in ,Wakefield' — sta izpluli iz Singapura hkrati. Eno so precej potopili; nihče pa ne ve, kaj sc je pripetilo z nrugo, toda Japonci zatrjujejo, da so jo pozneje potopili v Indijskem oceanu.'« -Domnevam, da jc Avstralija še svobodna,* Je Don cinično zagodrnjal. -Oh, da,« je odgovoril Nang Sen. -Vsaj za zdaj. Toda Japonci trde, da ni več daleč dan, ko bodo zasedli Avstralijo in Novo Zelandijo.« Nihče izmed nas sc ni nasmehnil. Po naglih japonskih uspehih, ko so osvojili Malajo, Javo In Sumatro, nas nobena stvar ne bi mogla več presenetiti. Don sc jc nagnil k Nang Senu In rekel: -Odkrito nam povejte, kakšne so možnosti, da 6c prebijemo v Avstralijo.« Toda že dejstvo, ko je rekel, da naša pot v Avstralijo le ni popolnoma nemogoča, nas jc navdalo z upanjem. V kampOngu smo ostali dva dni in se počasi okrepili in odpočili. Naša lica niso bila več tako upadla in Roy ni več zrl v nas z motnimi, vročičnimi očmi. Ženska nam je vrnila oprane obleke; še so sicer obdržale madeže vpiiega potu in umazanije, vendar niso več smrdele. Tudi rane so se nam naglo celile. Rano zjutraj tretjega dne se je Nang Sen povzpel po stopnicah v našo kolibo. »Danes bom odpotoval v Palembang,« je rekel. »Greste z menoj?« »Kako boste potovali?« je vprašal Don. »8 tovornjakom. Prostora bo za vse štiri. Peljal bom gumijeve zvitke, pa se lahko skrijete pod njimi.« Palembang je ležal, kot nam je bilo znano, na obali, na skrajnem južnem koncu Sumatre; nadaljnji korak na poti proti Avstraliji. Okoji poldne nas je Nang Sen ođvedel na livado ob robu kamponga, kjer je gruča kramljajočih domačinov šarila okoli starega tovornjaka. Težko je bilo dognati, kake barve je. »Kaj pa je to?« sem ga vprašal. -Chrvsler. Dobil sem ga od Japoncev.« »Od Japoncev?« -Da. Rekel sem jim, da sem svojega izgubil med boji. Vedel sem, da si želijo, da bi jim zbiral kavčuk, pa sem zato domneval, da mi ga bodo dali. Japonci me imajo za zelo zanesljivega človeka; menijo, da sem njihov prijatelj In Jim vse nesem na nos. Res jim vse povem, toda le tisto, kar hočem, da vedo,« se je zasmejal. Spravili smo se na avto in legli na pod, domačini pa so nas pokrili z zvitki debelega, surovega kavčuka. Nič kaj prijetno ni dišal. Nang Sen je vžgal motor, menjal prestavo in odropotall smo. V starem Šklepetajočem vozilu, ki je poskakovalo po džungelski cesti, smo potovali večino dneva. — Vročina pod kavčukom je bila na hipe tako neznosna, da nismo več vzdržali; pa smo zavoljo tega vsake pol ure premaknili težke zvitke in globoko vdihavali sveži zrak. Proti večeru Je Nang' Sen zapeljal tovornjak s ceste v gosto grmičevje in na mehko vlažno zemljo, ki je morala biti v bližini kakega močvirja. Tnkaj Je stal dragi kampong; med kupim kolib so brezbrižno pohajkovali domačini, prepasanl okoli bokov In s senčnimi pokrivali na glavah. Slekli smo prepoteno obleko in občutili hladno svežino zraka, ki Je oblival našo mokro kožo. Nang Sen nam je s tremi drugimi Kitajci prišel naproti in na« z nasmeškom predstavil kot svoje prijatelj«. — »Moji rojaki bodo poskrbeli za vas,« je povzel. »Jaz moram zdaj oditi, a sc bora precej vrnil. Po petrolej grem k Japoncem kaki dve milji proč. Greste z mano?« -Hvala.« Nang Sen se je nasmehnil, se vljudno priklonil in se povzpel za krmilo. Z glasnim ropotom se je Chrvsler počasi premaknil in poskakujoč oddrdral po temni džungelski cesti. -Kaj praviš o Nang Senu?« sem zalepetal, ko se je tovornjak oddaljil. -Prijazen deček,« je zamrmral Don. -Na dobri nogi je z Japonci. Kaj pa, če nas je, denimo, potegnil za nos in zdaj pripoveduje Japoncem, kdo smo?« »Na verjamem. Lahko bi jim to že sporočil.« »No, pa recimo, da je z njim vse v redu.« Ko smo se tako stoje menili, sc nam je približal mož s poševnimi očmi In z izbočenimi ličnicami, kot je to navadno pri Kitajcih, »Jaz ne bi bil v skrbeh, gospodje« nas jc nagovoril v dovršeni angleščini. »Nang Sen je zelo dober mož. Japoncev ne moremo potolči v odprtem boja, toda vsi čakamo dan, ko bo prišlo naše ljudstvo; potem sc bomo spoprijeli z njimi.« -Kitajci?« sem vprašal. »Da. Kmalu bo tu CangkajŠek; potem sc bomo borili.« Odpravili smo se proti kolibi, pred kttero je bila miza. obložena s skledami riža. Don. Rov In Skinny so sc hlastno vrgli na jed, jaz pa ?em se zapletel v pomenek z nsš'm kitajskim gostiteljem. »In ljudstvo na Sumatri?« sem ga iznenada vprašal. -Se bo teplo skupaj z vami?« »Njim je malo mar, kdo jim vlada. Mislijo samo, kako se bodo prebili iz dneva v dan. In če jih ne trpinčijo, so kar zadovoljni. Japonci so se naučili te lekcije, pa skuhajo bltl zdaj prijatelji z njimi.« »VI kajpak niste Kitajec. - Govorite kot kak Anglež.« Zasmejal se je. »Na pol Kitajec, na četrtino Anglež in Malajec. Pravi pravcati božični puding.« mm Zazrl sem se v njegove hlače, segajoče do glež-njev. In v ohlapno svileno oblačilo, pod katerim sem zaslutil prožno telo. -Vse prej kot božični puding.« sem rekel. Donaldson jc potisnil stran skledo z rlžcm in se pridružil razgovoru. »Ce te prebijemo do Jave,« jc povprašal, -kakšno možnosti imamo?« »Ne'vem zanesljivo, kako je v južnem flelu. Na severu bo kajpak vse v redu; obvestili jih bomo o vas.« -Obvestili? O nas?« -Da. Prijatelje Imamo tam.« Don si je zamišljeno pogladil brado. »Cemu to pravzaprav bnrite?« Mladi Kitajce ga je pređimo pogledal. -Za neodvisno Novo vzhodno Indijo.« Nang Sen se je vrnil zelo pozno; svetoval nam ,ic, naj ostanemo naslednji dan v kampongu. da se bomo odpočili od potovanja; povedal nam je tudi, da bo v vasi poroka In da sc lahko pridružimo svečanosti. To Je bilo kot nalašč, kajti bili smo že pošteno trudni In otrpli od peturnega čepenja v tovornjaku. Prej ka smo zaspali, smo se pomenkovali o sprejemu v kampbngu. Don jc zatrjeval, da je belje, če bi potovali naprej na lastno pest, kajti ni zaupal Nang Senu in se jc bal, da nas ne bi zapletli k»r na lepem v kakšne politične spletke. Skinnjr. pa je rekel, d* so jc pogovarjal z nekim starim Kitajcem v kampongu in da je, čepraf ga rti nič prida razumel (nam je bilo Jasno, saj smo dobro vedeli, kakšna jc Skinnyjeva indonezijščtna), razbral, da jc neki drug Evropejec — baje nekrjpe-hotnl major - obiskal vas že pred tedni In da mu Je tedaj Nang Sen pomagal. -Ti Je povedal, kako se Imenuje?« Je vprašal Don. »Ne. Samo za njegov čin je rekel,« Je pojasnil Sklnnv. Sklenili smo, da bomo tvegali in ostali v vasi. Kmalu smo trdno zaspali. I 1 g CP »Gorenjski tisk« redakcija »Glasa« RAZPISUJE DELOVNO MESTO STENODAKTILOGRAFA (inje) za delovno mesto tajnice v redakciji. POGOJ: perfektno obvladanje stenografije in strojepisja. Nastop službe takoj. Ostalo po dogovora. Vse informacije v tajništvu ČP »Gorenjski tisk« Kranj. * ' " ' . DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU RAZPISUJE OSNOVNE KOMERCIALNE TEČAJE za izobraževalno sezono 1961/62 naslednje tečaje in šole: za strokovno usposobitev kadrov, ki so zaposleni v komercialnem oziroma računovodskem sektorju. 1. tečaj: Organizacija podjetij s korespondenco (56 ur) 2. tečaj: Osnove knjigovodstva z gospodarskim računstvom (72 ur) 3. tečaj: Stenografija (192 ur) Pouk bo predvidoma v večernih urah 2-krat tedensko po 3 ure. ADMINISTRATIVNO ŠOLO za odrasle, ki naj ui. .sobi administrativni kader za ustanove in podjetja. Sola ima dva semestra po 18 tednov. Pouk bo 3-krat tedensko od 16. ure dal;e. Slušatelji dobijo z zaključnim izpitom diplomo o dovršeni dvoletni administrativni Soli. Pogoji za sprejem so dovršena osnovna ali nižja strokovna *ola in redna zaposlitev. VIŠJO ADMINISTRATIVNO ŠOLO za odrasle, ki so v r~." -~n ^^i^>.mter v drugih delih tekem zaigral) 4 s takim poletom, kot so zaključili i prve polčase, potem bodo njihove \ zmage izdatnejše in razlika, ki J prav lahko odloča o končni raz-vvrstitvi, pozitivna, i Prvi so sinoči načeli koš go-\ctje, ki so izkoristili enega izmed i dveh prostih metov, ko je sodnik J v 3. minuti dosodil osebno napako Bohincu. Triglavani so izenačili in povedli prav tako s prostima me-K toma, nato pa se jim je odprlo, " tako da so si do konca polčasa za-čgo'ov'li 11 točk prednosti. 0 Ce bi Triglavani v drugem delu y nadaljevali vsaj tako kot so za- Sčeli v prvem, bi v včerajšnjem dvoboju popravili negativno raz-, liko v koših in prišli »na čisto«, ^ vendar pa moramo žal ugotoviti, (da so Kranjčani drugi polčas iz-' gubili z 12 : 21. Rečani so začeli res ofenzivno in dosegli koš za košem. V 8. minuti so si priborili že točko pred- 0 nosti. Tehnični vodja Triglavanov ^je zahteval minuto odmora, po ''njem pa so spet gostje dosegli 6 prvi zadetek. To je bila njihova f dvanajsta točka v drugem polča-f su, medtem ko Kranjčani niso do-f segli niti ene! V 10. minuti so goli stje spet potisnili žogo v obroč — 1 rezultat 22:19 za Kvarner. i Ko je v igro vstopil Klavora 11 (Triglav); zamenjal je Stružnika, I > so se dogodki pričeli odvijati dru-(Igače. Morda ne zato, ker je začel igrati prav Klavora, čeprav je bil res odličen in brez dvoma najboljši v domači postavi; pač pa so Triglavani zastavili vse sile in v treh minutah dosegli vodstvo 23 : 22. Tudi preostalih 7 minut so vzdržali v vodstvu, čeprav jim je predla trda in so morali pred koncem zadrževati žogo. Pet sekund pred koncem, ko so imeli Triglavani žogo v polju in dve toiki prednosti, sije trener Kvar-nerja zamislil posebno taktiko, ki pa mu ni uspela, ker je bilo pet sekund le premalo. Zahteval je namreč minuto odmora, po katerem dobijo žogo tisti, ki so »tirne out« zahtevali. Tako so s strani metali žogo gostje, dobil jo je »center«, vendar so časomerilci odpi-ska1! konec tokme še preden je ta prišel pod koš, kjer je nameraval izsiliti osebno napako ali pa doseči zadetek, po katerem bi moštvi igrali poda1 j Jak Gostinsko in trgovsko podjetje DELIKATESA Kranj razpisuje NATEČAJ ZA NOVO FIRMO (NAZIV) PODJETJA Pismene predloge pod šifro je poslati upravi podjetja Delikatesa do 25. junija. Predlagalci naj pišejo predloge v kopiji, katero obdržijo in se z njo izkažejo pri dvigu nagrade. Izid natečaja bo objavljen v Glasu. Za firmo, ki bo izbrana, dobi predlagalec NAGRADO 20.000 din. Poleg tega bodo še trije udeleženci natečaja prejeli nagrado po 5.000 din. Gostinsko in trgovsko podjetje Delikatesa Kranj namerava spremeniti firmo zato, ker sedanja označuje le trgovsko dejavnost, čeprav v sestavu podjetja sedaj prevladujejo gostinski obrati. Novo ime naj bodisi z eno besedo označuje gostinsko in trgovsko dejavnost, ali pa naj se uporabi turistično ali kakšno drugo ime. V sestavu podjetja so sedaj sledeči obrati: Restavracija in kavarna Park, Hotel, restavracija in kavama Evropa, Trgovina Delikatesa, Bife na Majstrovem trgu, Bife Kino Storžič, Kolodvorska okrepčevalflica, Gostilna Kokra in Gostilna Šenčur. Tudi letos so šli udeleženci kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« skozi Kranj. Zmagovalca pa sta bila Janez Zirovnik in ljubljanski Rog I. republiška ženska odbojkarska liga KRANJCANKE NA POHODU ZA TOČKAMI Triglav : Jesenice 3 : 1 POSLOVANJE ZAVODA PRAVNE POMOČI ZA OBČINO JESENICE Zavod Služba pravne pomoči za območje občine Jesenice daje pravno pomoč državljanom, družbenim organizacijam, stanovanjskim skupnostim in hišnim svetom — z 1. ustnimi pravnimi nasveti, 2. sestavljanjem listin (pogodb, oporok, izjav in drugo), 3. sestavljanjem vlog (prošenj, tožb, pritožb in drugih zahtevkov), 4. zastopanjem pred rednimi sodišči. Zavod bo posloval od 15. junija 1961 na Jesenicah, Cesta Bratstva in enotnosti št. 1, II. nadstr. vsak torek in četrtek od 15. do 19. ure. Kranj, 11. junija Dopoldne so na odbojkarskem Igrišču v Savskem logu mlade kranjske igralke, ki letos prvič tekmujejo v prvi republiški odbojkarski ligi, gladko premagale svoje vrstnice z Jesenic. To je za Kranjčanke pričetek pohoda za prvenstvene točke, saj je ta zmaga zanje prva v letošnji sezoni. |IZe v preteklem kolu, četrtem po I) vrsti, bi kmalu pripravile največje presenečenje, ko so v gosteh pri vodećih Sežančankah izgubile z najtesnejšim rezultatom 2 :3. Z današnjo zmago nad Jeseničanka-mi so se Trlglavanke pomaknile na lestvici za dve mesti navzgor — za Sežano. Novo mesto in Kamnik. Jesenice: PAJEVIC. SMOLEJ, ZAJC, ZUPAN, BABIC, LAJMlS in SMUKAVEC; Triglav: PURGER, VRHUNC, TRILER, BRADASKA, VRA-NJEK, PLEMELJ, OGRIS in KALAN. V prvem setu so domačinke z odlično Purgar j evo na čelu in z njenimi zaključnimi udarci zmagale na razliko. Pri gosteh je bila najboljša Zajčeva. - 16 :14. Jeseničanke so izenačile po dobro zaigranem drugem setu; posebno se je izkazala Smolejeva 7 lepimi servisi. — 8 :15. Po drugem odmoru je v velikem slogu zaigrala Trilerjeva (Triglav). Z mreže je z močnimi udarci dosegla nekaj dragocenih točk. — 15 :8. Se tretjič so se domačinke Izkazale z zanesljivo igro, čeprav so bile mnogo bolj utrujene, kot ruti ni rane nasprotnice. Kombinacije Purger — Vranjek — Triler so bile v zmagovitem setu res izvrstne in učinkovite. — 15 : 9. J. Z. Jugoslovanska loterja Poročilo o žrebanju srečk 11. kola, ki jc bilo 10. junija 1961 DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU RAZPISUJE naslednji sistematizirani delovni mesti: 1. delovno mesto strokovnega sodelavca za družbeno-ekonomsko izobraževanje 2. delovno mesto strokovnega sodelavca za poljudno-znanstveno izobraževanje Za razpisani delovni mesti je potrebna višja ali srednja stopnja izobrazbe, interes na področju izobraževanja odraslih in organizacijske sposobnosti. Ponudbe pošljite na naslov: Delavska univerza Kranj, Park Svobode 2. Razpis velja do izpolnitve delovnih mest. JESENIČANI ODSTOPAJO? Jesenice, 11. junija Jeseniški kegljači so se danes v okviru I. kola CUPA Jugoslavije pomerili s kegljači Radničkega iz Beograda. Rutinirani domačini so zmagali za 303 keglje. Jeseniški kegljači imajo vse možnosti za osvojitev \dragocenega pokala, vendar bodo verjetno morali odstopiti od nadaljnjega tekmovanja zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Tesna zmaga Jesenice, 11. junija Sindikalna organizacija Jeseniške železarne je sinoči priredita mednarodno košarkarsko srečanje med moškima vrstama jeseniške železarne in ASKO Villach. V izenačinl in lepi igri so domačini zmagali s tesnim rezultatom 45 : 43 (19:16). e so zadele lčnicami dinarjev 0 400 1080 20.400 1110 20.400 79330 80.400 1 400 01181 40.400 18861 40.400 30141 50.400 38131 40.4^0 48981 300.400 520681 800.400 715121 1,000.400 02 800 12 800 22852 40.000 70702 60.800 730732 500.000 03 l.n01 23 800 83 flOO 413 3.000 833 5.000 20193 60.000 63703 81.000 541343 2,00-i.oon 14 1.000 6614 21.000 16014 ,101.000 69014 101.000 95 1.000 15165 60.000 21235 100.000 0471J 5 4.000.000 56335 100.000 85455 100.000 46 800 986 3.000 506 5.000 54206 200.000 74916 60.000 81856 60.000 749186 500.000 776626 800.000 02477 40.000 38097 40.000 44197 40.TO9 49817 80.000 53737 60.000 55157 40.000 59837 8TJ.0OO 08 2.000 88 800 98 800 118 3.000 85828 80.000 92008 42.000 09 800 169 3.000 959 10.000 09219 60.000 15749 60.000 19499 40.000 20909 60.800