*o5tnlna piatfana v notovlnl Itianoorsitl Cena 1 Din Leto V. CXiU. 5tev 118 Maribor, četrtek 28 maja 1931 BnSHBRBHH »IUTRA« ih a a azun neae e n praznikov vsak dan ob 16. ur Kačun prt poSinsm ček zav v LjUbiiam št. 11 409 ‘"'a mesečno oreie-naft v uoravi al' oo oošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra' v Ljubljani, PreSernova ulica št. 4 i o obsuli ivoropcev ^asi tesno naslonjeni drugi ob druge, ^krožetli v eni sami narodni cehni, ki teti samo državna avstrijsko-jugosio-meja, smo v zadnjem deseti tju P1 «a tej strani, mi v svoji svobodni dr-2f)vi le prav mulo poučeni o življen u n kovanju svojih rojakov na Koroškem. O n.ih slišimo ie tu pa tam kakšen glas, ki nam priča, da še živijo, da se po Podjuni, Požu, Zili, ob Vrbskem jezeru itd. še vedno g as slovlnska govorica in slovenska pesem. Mimo tega vemo tudi še to, da se zaman borijo za svoje manjšinske pravice, čeprav so jim že po mirovni pogodbi za amčene. Vse ostalo nam ie — španska vas. In to ni prav, Vsaj rtuše dnevno časopisje bi moralo posvečati slovenski Koroški za Peco in Karaokami več pažnie, uvesti bi moralo 2abo, njene dogodke in probleme , o-sehno rubriko. Prav zaradi tega, ker o pravem življenju in delovanju koroških bratov tako rtialo vemo. nas je obisk igralcev izobraževalnega društva »Kot« iz Sv. Jakoba v Rožu v soboto zvečer tako ze'o presenetil. Pred njihovo igro, besedo in pesmijo smo obstali, kakor da bi se nam nenadoma odprla ta instvena vrata v svet ki ga nismo poznali. Saj skoraj verieti nismo mogli, da so ti predstavljale! likov te »Miklove Žale« zares z one strani Ka-ri,Vankt iz naše tužne Koroške, kjer n: ve£ ne slovenskih šol ne inteligence, kjer skoraj |e slovenskih duhovnikov ni več dovolj! Kakšna silovita moč — smo se vprašali — mora biti v teh preprostih kmečkih ljudeh, da se s tako ljubeznijo oklepajo jetika svojih pradedov in da se hioreio tako visblto kulturno dvigati? Žafeš, ob tem gostovanju Korošcev smo spoznali, da Koroška še ni tako tožila, kakor smo se bali, da kljub vsemu 5e živi v njei duh vekovne slovenske Prošlosti. Spoznali pa smo tudi — in to rta sVojo veliko sramoto — da smo bo izgubljenem plebiscitu skoraj popol-rton j ožabili In jih brezbrižno prepustili njihovi usodi. Češ; Plava:te sami, če morete, če ne — utonite! Prepričani snm inn»«eč. da bi m o*-'j nri merodajnih faktorjih sosednje renuhMke Avstrije kljub ^v7«ra«miren 'n ^.inteljski način vs ' nekaj storiti za te svoie brate. Usoda U hotela da imamo m) nr. „ ih sv.re mdr 5- - In iih imaio oni ori nas, A’’ ni teda prav tako v interesu Avstrlioev da riv;-mo mi Juro Slovan i; v hra' tvu z remi'-a' našimi Nemo! kakor ie v n .š«m, -,ro,fF-n Avstrilcl koroške S'rivence? Tu e po na¥f,m mneniu vse (edronm^ limi sr-?:* a s^venrnv ;n ah*® Jusm Slovanov z Nemci in Nemcev, odnosno Avstrj-cev z nami! Oboi! Imamo v rdi 'ah vsa sredstva, da prisilo drugi dru 'O k skrhi za svoie m,vn;š:np Nnmesto oa, da hi se bdi mh srp-hfpv '-mo mi •iitr-.ppj ,.^n; !<-j,r |irP7 v*ake ^mnenzaePe priznali pravice svoii 1Ctff KI mnirvni rV*nr) 9V0- iim ohvp-»n. ^ svetom postavimo v Mh.rni luči. In nrav P in sko naivno «m0 nr^m,n„n,, <•!,. Kal se pripravlja v Italiji? KRVAVI SPOPADI MED FAŠISTI IN PAPISTI V RIMU IN PROVINCI. — LATERANSKA POGODBA V NEVARNOSTI. RIM, 28. maja. Napetost, ki je vladala že nekaj časa med Vatikansko državo in Italijo, se razvija polagoma v popoln pre lom. Med fašisti in pristaši od Vatikana sprožene katoliške akcije je prišlo že do krvavih spopadov, ki Izvirajo iz Rima in se razširjajo po vsej državi. Na obeh stra neh je opažati veliko bojaželjnost. Določb premirja med Vatikanom in Kviri-nalom nlkdo ne upošteva, kakor da bi ne obstojala lateranska pogodba. Kl ub obsežnim varnostnim odredbam so včeraj množice fašistov napadle o-sredme vodstvo Katoliške akcije ter poslopje popolnoma opustošUe. V pritličju, kakor tudi v r*rve«> in drugem nadstropju, so razbite Yse šipe. Demonstranti so zmetali or>t»!«rVo na cesto in je zažgali. Več sto orožnikov je pozno zvečer s nomoivo vob>Ftva r"*—''n demonstrante. Na Silvestrovem trgu so fašisti se-sliko s panp^em in papeško zastavo. Ve? hJš, v k^fnr!h stannleh) od" ti nrisoči K^topčUo akc!ie, je bho zažga-pMi Demorstraciie prod nanežp in vati-'r-i-tfkj room.-: so sp nadr-peva!« vso noč. Ker listi o dogortMh ne smem nič poročat', se ra’»*!”!p,o mvsod najboh r«z-bur,:,x"' vpst> Tr^ovr^rrio se zatrUile. da e bil ravnatelj vaffkp nojeva organa >Os«efvatore no-nano«, grof defia Tor-"(?. ko !p 'z VatiknPa efo-u ifalhrnska tla, aretiran od poFcEe radi hujškanN -tM fašistom. Do hudih spopadov je prišlo tudi med visokošolci obeh taborov. Fašisti so katoliške študente, ki so prišli na predavanja z znaki, napadli in jih krvavo pretepli ter jih končno vrgli iz poslopja. Fašisti so sklenili, da ne bodo dovolili nobenemu pristašu Katoliške akebe vstop na univerzo. Še slabši je položaj v provinci, kjer so se vršile zadnje dni velikanske proti-katoliške demonstracije in so javno sežigali papeške slike in zastave. V Figliniju je nastopil včeraj oddelek katoliških ko-lesarev s srajcami v papeških barvah in z znaki. Fašisti so jih napadli in krvavo pretepli. Več ranjencev so morali odpeljati v bolnico. Splošno prevladuje mnenje, da se bližajo Italiji veliki dogodki, ki moralo imeti za posledico celo državljansko vojno. Policija je napram nemirom brez ...oči in Ji mora pri vzdrževanju reda pomagati vomštvo. Neki član kraljeve rodbine je osebno posredoval pri vladi in priporočal takojšnjo uvedbo dmlomatičnih podelani z Vatikanom, da se obnovi pre-ndUe in ustvari o znosljivi medsebojni obnosil«. Pokaz^ se je namreč, da se lateranska pogodba obojestransko krši. Ako se ne r>osro*i odstraniti mučne na-ieU~t: med Itahlo in Vatikanom, potem fi"i) do ofieiielpega preloma z Va-4,,'»np«i, kar ra bi nedvomno *mg*o nepregledne posledice za nadaljnji razvoj Piccsroov Ifcalon olove Droti A sirili TRAGIČEN KONEC POLETA BELGIJSKEGA ZNANSTVENIKA V VSE-MIRJE. _ PICCARD IN NJEGOV SpPEMLJEVALEC ŽE GOTOVO MRTVA. AUGSBURG, 28. maja. Včeraj ie | ciji so se pridružili tudi italijanski apa-nrofesor Piccafd končno startal s svo rati. i'm naHšč z a to izgrajenim balonom na polet v stratosfero. Domnevajo no nnazovanilh, da ie dosejje! višino 15 tisoč do 20 thr>č metrov. Do večera ni Pristal, Zraka ima seboj za kakih ln nr. S omf Piceardofn je poletel tu-d« inž Kvnffrr. ' I NO M OST 28. maia. Balon z bru-Sfoj^kim vsencili^trfni prof oorbiti Pic-cardotn. ki se je.dvivnn včeraj, v Aug Ker ima Piccard v .gondoli le za 15 nr zraka in zadostuje v dveh rezervnih steklenicah pripravljeni kisik le za 2—3 ure, se domneva, da sta oba pogumna znanstvenika že mrtva, ker je poteklo že več kot 32 ur, odkar sta se dvienila Po najnovejših poročilih se pomika bahin jueov7hodno od alp proti Jadranskemu .morju. ______ , ...............,'S bnrVU S švbihmsprerrh’evaleerri v stratosfero se nnn-roMr, sinoči ob 23. uri Oclgo^ teu splošnp ra^orožit- SO vidnh UpA P,,,,,,, pmp njj , r t ^O pot -m zonof za niim | Uenp ^"ference? vicarska nen l'a:ih nv«tNiskd Uta ŽENEVA 28 maja. Zasedanje Dru-1 e en ■’ n'i Opiii-itjcpp v'o-i,. d'"-(V-. stva narodov je sklicano za 12. sep- H' U* n- ! -v, .ir i ca izvanredno dobrodelno odvajalno .sredstvo. »Franz Josefova« voda '-e dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sneceri skih trgovinah. Mariborski in dnevni drobiž mariborsko glečaližče REPERTOAR: Četrtek, 28. maja ob 13. uri »Začarana žaba«. Otroška predstava za okoliške šole. Ob 20. uri »Dogodek v mestu Go-gi« ab B. Kuponi. Zadnjič. Petek, 29. maja. Zaprto. Sobota, 30. maja ob 20. uri »Labirint« ab. A. Krstna predstava. Nedelja, 31. maja ob 20. uri »Kavalir Miško«. Znižane cene. Iz prosvetne uprave. Dosedanji šef odseka za osnovno šolstvo pri banski upravi dr. Fr. Kotnik je imenovan za šefa odseka za srednje šolstvo, šef odseka za osnovno šolstvo pa je postal banski šolski nadzornik Andrej Rape. — Sedemdesetletnico je obhajal te dni v krogu svoje rodbine ugledni trgovec Ivan Bregar v Mariboru. Otvoritev telefonskega prometa s Francijo. Od dne 25. tm. ima Maribor otvorjen telefonski promet z vsemi kraji Francoske. Maribor je napram Franciji v drugem pasu, Francija je pa razdeljena v štiri pristojbinske pasove. V prvem pasu so Mulhouse v Alzaciji (Miihlhausen), v drugem Lyon, Metz, Nancy in Pariš, v tretjem Marseille in Pariš, v četrtem Bordeaux, Ihvre, Toulose. Pristojbina za prvi pas je 106.70, za drugi 117.70, za tretji 128.70, za četrti 139.70 Din. V nočnem času so pristojbine primerno nižje. — Maribor se udeleži razstave slovenskih mest. Na zadevno povabilo uprave ljubljanskega velesejma, ki pripravlja za jesenski velesejem poseben oddelek za razstavo slovenskih mest, se ie tudi v Mariboru pod predsedstvom župana dr. Juvana sestavil poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno, da bo tudi Maribor na razstavi častno zastopan. Občni zbor Oremija trgovcev v Mariboru, ki se je pričel 28. marca in se nadaljeval 21. maja, je snoči izčrpal svoj dnevni red in bil končno zaključen. Navzoča sta bila tudi mag. svetnik g. Rodošek kot zastopnik obrtne oblasti ter obrtno - zadružni nadzornik g. Ig. Založnik. Snoči se je bavil zbor predvsem z zapiranjem trgovin, izdajanjem reklamnih koledarjev, pobiranjem darov po trgovinah, z mestnim milijonskim posojilom za gradnjo novih zasilnih stanovanj ter z reorganizacijo gremijalne uprave. Glede zapiranja trgovin bo gremij obvesti vse člane, kedaj imajo na državno nepriznanih praznikih lahko trgovine odprte ves dan in kedaj naj bi se zapirale že opoldne. Reklamni koledarji se pričenši z letom 1933 ne bodo več izdajali, glede nabiranja darov po trgovinah pa je bilo sklenjeno naprositi pristojne oblasti, da naj stopijo v stike z gremijem, predno izdajo tostranska dovoljenja. Gremij bo vložil proti najetju novega milijonskega posojila mariborske mestne občine za gradnjo zasilnih stanovanj pritožbo na bansko upravo. Oskrbniku gremijalne hiše se prizna 4% brutto-nagrada, za re-prezentacijske sodbe pa je bila dovoljena načelstvu vsota 4.000 Din. Gremijalno načelstvo je bilo končno pooblaščeno, da ukrene vse potrebno za čim preglednejše gremijalno knjigovodstveno poslovanje, nakar je podnačelnik g. Berdajs občni zbor zaključil. O »bolgarskih Sokolih v Rimu« je prinesel te dni neki ljubljanski list poročilo, iz katerega zveni gotova tendenca proti Sokolstvu. Zato treba ugotoviti, da se bolgarska telovadna organizacija ne imenuje Sokol, ampak Junaki; daPe nima ta organizacija sokolskega telovadnega sistema, ampak švicarski, in vsled tega tudi ni in ne more biti včlanjena v slovanski sokolski zvezi. ____ Tovorni kolodvor v Hočah j® po dolgi borbi z upravo železnic končno zasiguran in so preddela že v teku. V kratkem se bo pričelo z dovozom grad benega materijala. — Srečke za I. razred 22. kola so prispele v upravo »Jutra« In »Večernlka« v Mariboru, Aleksandrova c. 13 Odhod dveh odličnih oficirjev iz našega mesta. Te dni zapustita naš Maribor dva odlična višja oficirja naše garnizije, ki sta si znala pridobiti simpatije vsega prebivalstva: Karel Dolenc, dosedanji komandant 45. pešpolka, odide namreč za komandanta 48. pešpolka v Plevlje, podpolkovnik Vaclav Dic pa je imenovan za komandanta bataljona 40. pp. »Triglava« in komandanta mesta v Novem mestu. Gospod polkovnik Dolenc je rodom iz Slapa pri Vipavi ter je bil od 16. junija 1928 do 27. aprila 1930 pomočnik komandanta tukajšnjega 45. pešpolka, dne 28. aprila 1930 pa je postal polkovnik koman dant. Podpolkovnik Vaclav Dic je rodom iz Libehova v češkoslovaški republiki, pristojen pa v Maribor. Že kot aktivni avstrijski oficir je bil odločno slovanskega mišljenia, ob prevratu pa se je stavil takoj na razpolago generalu Maistru ter je bil komandant 2. dopolnilne čete v Mariboru. Udeležil se je tudi bojev na Koroškem. Naše prebivalstvo bo ohranilo oba odlična oficirja v najlepšem spominu in pre pričani smo, da bosta tudi onadva odnesla iz našega mesta najlepše vtise. — Plačevanje nadur. Že delj časa se vleče med delavstvom in tovarnarji spor radi plačevanja nadur s 50%nim pribitkom, kakor je to določeno v zakonu o zaščiti delavstva. Ker se nekateri tovarnarji niso hoteli držati te zakonske določbe, so delavci posegli po skrajnem sredstvu in poklicali na pomoč sodišče. Te dni je mariborsko sodišče izdalo v neki taki tožbi tekstilnega delavca prvo sodbo. Šlo je za 50% ni dodatek za 3 leta nazaj v iznosu nekaj nad 2000 Din, kar za delavca veliko pomeni. Sodišče je spoznalo delavčevo tožbo za u-pravičeno in je obsodilo tovarnarja v plačilo zahtevane svote, ker je zahteva v zakonu utemeljena. Pri tem je sodišče v razlogih ugotovilo, da plačilo za nadure ne gre samo onemu delavcu, ki se tej pravici izrecno odpove. — Akademija »Napredka« dne 26. tm. v Nar. gledališču je v polni meri upravičila glas o resnosti stremljenj in podvigov naše nacijonaine omladine tukajšnjih srednjih šol. Zal da naša inteligenca vseh različnih stanov, kj iirna mno gokrat polna usta graje, da se današnja mladina posveča vsemu drugemu, samo ne izvenšolskemu izpopolnjevanju svoje duševne kulture, ni čutila potrebe, se na licu mesta prepričati, kaj dela in kaj nudi naša mladina. Naj se vsi ti zavedajo, da je njihova dolžnost, iskati stikov in zvez z mladino, jo iskati in skušati pritegniti svoji ideologiji. Ako tega ne store, se ne smejo čuditi, če jim mladina zdrkne iz rok in gre svoja pota. Akademi a, koje protektorat je prevzel veliki ljubitelj mladine g. ravnatelj Zupančič, je nudila i v petju moškega zbora pod vodstvom gosp. prof. Švajgerja, i v izvajanjih društvenega orkestra, i v solopetju gdč. Šušter-šičeve, i v klavirskem partu gdč. Pečnikove, i v violinskem solu simpatičnega g. Haasa mnogo umetniško dragocenega. Dramska slika Jevrejinova, »Kulise duše«. znanstveno delo v dramatski obliki, je po svoji zamisli in koncepciji vsekakor nekaj novega in zanimivega. Pod režijo g. Skrbinška so jo dijaki podali prav posrečeno. Prvo dejanje Cankarjeve »Lepe Vide«, te visoke pesmi hrepenenja, nas je vse zaneslo v kraljestvo lepote in sanj. Slavnostni govor »Napredkovega«; starejšine dr. Kostla je v krepko izklesani obliki orisal borbe in težave ter uspehe desetletnih stremljenj Napredkove dru žine. In sedaj ob vstopu v drugo desetletje: mladina, krepko naprej! V. S. Spielmann - Pirc 6:4. Včeraj je bil v Rogaški Slatini končan match med šahovskim velemojstrom Spielmannom in našim ožjim rojakom, ju goslovanskim šah. mojstrom Vasjo Pircem. Rezultat je 6:4 za Spielmanna. 6 partij je končalo remis, od ostalih 4 pa je Spielmann 3 dobil in 1 izgubil. Dasi je naš mladi mojster propadel, vendar pa rezultat priča, da ga čaka še lepa šahovska karijera. — Sadjarski poučni tečaj v Ljutomeru. V nedeljo, dne 31. maja ob 8. predpoldne, priredi v Ljutomeru Društvo sadnih trgovcev, sedež v Mariboru, sadjarski podučni tečaj v hotelu Zavratnik. — Dnevni red je zelo obširen, kajti predavalo se bo o sadjarstvu sploh — kako sad obirati — kar je do danes še zelo pomanjkljivo; sortirati, dovažati ter kako po najvišji dnevni ceni vnovčiti, da dobi sadjar svoj trud dobro poplačan. Sadjarji Ljutomera in okolice, zlasti okraja Štrigova in Prekmurja, iskreno vabljeni in dobrodošli. — Angleški krožek v Mariboru. Enodnevni izlet v nedeljo 31. maja na Boč. Udeleženci se zberejo pred gl. kolodvorom ob 9. uri. Pevski zbor Ferijalnega saveza iz Maribora poje v soboto 30. tm. ob 8.30 zvečer v radiju Ljubljana. Na programu so same narodne pesmi. — Kazni radi ponarejanja vin. Iz Vršca poročajo, da je tamošnje sodišče 27. tm. obsodilo 10 vinskih trgovcev na občutne zaporne in denarne kazni radi ponarejanja in nedovoljenega mešanja vina. Velik prosvetni dan v Beltincih priredi mariborska Zveza kulturnih društev v nedeljo 31. tm. od 9. naprej v sokolski dvorani (»Pri kroni«). Predavala bosta gg. min. v p. dr. V. K u k o v e c o izobrazbi in prosveti kot predpogoju narodnega gospodarskega in splošnega napredka in dipl. agr. En. Šiftar iz Maribora o najbolj akutnih problemih našega prekmurskega kmetskega gospodarstva, nakar bo predvajan še zdravstveno poučni film »Alkohol«. Med tem pa se bo od pol 11. ure naprej vršila tudi prosvetno konferenca za celo Prekmurje. Na tej bo poročal predsednik Zveze o novih ciljih in smernicah v prometnem delu v zve zi z delom za gospodarski napredek, g. šol. upravitelj Gabrijelčič iz Mur. Sobote o stanju prosvetnega dela v srezu M. Sobota, učitelj g. Izidor Horvat pa o istem v srezu Dol. Lendava. Po zadevni razpravi bodo sprejeti sklepi in resolucije s programom za nadaljno prosvetno in gospodarsko delo v Prekmurju. Binkošti v Ormožu! Lepo binkcštno vreme je tudi sicer »mirne« Ormožane izvabilo iz temnih sob v prosto naravo — na hribe. V nedeljo je izletela 25 članov broječa skupina Sokolic in Sokolov na Ivančico. Izlet, ki je bil prvi v večjem obsegu, je uspel nad vse pričakovanje, čeprav je po poti domov pneumatika nagajala. Prihodnji tak izlet je zamilšlien vTrakoščan Manjša skupina izletnikov je ponovno naskočila zeleno Pohorje. »Najmirnejši« pa so tudi to pot ostali doma — ali so se podali kvečjemu za Dravo, kjer je kopalna sezona že v polnem razmahu, čeprav Občina še sedaj ni dala postaviti kabine. Deca se giblje večinoma v Tirševi grabi — to je v letnem telovadišču Sokolskega društva Ormož, ki se baš preureja iz bivše mestne grabe. Ko bo urejeno, nam ga bo zavidalo marsikatero društvo. Dela so v polnem razmahu in se že bližajo koncu. Tudi tu je dela zavlekla mestna občina, ker občinski odbor parkrat radi nesklepčnosti ni mogel izjaviti, kaj name rava napraviti z bazenom, ki ga je po pogodbi dolžan popraviti in pokriti. — V pondeljek popoldne so nas s svojimi bravurami na konjih zadivili Kozaki. Nastopili so ob precejšni udeležbi na sejmišču. Malo poprej pa smo imeli priliko pogledati si kolesarsko' dirko »Kolesarskega in podpornega društva« v Ptuju. Priporočamo omenjenemu društvu, dasi nabavi štoparico, in naj ne odčita' Časa enostavno na žepni uri. Tudi start je bil pomanjkljiv. Gledalcev razmeroma malo — menda radi slabe reklame. Domače Črešnje zorijo... V Linhartovi ulici je začela zoreti lepa črešnj-a. ^ Njen rdeči smeh te zaziblje v lepe sanje. Ta črešnja pa ima svojo »o-pasno«^ konkurentinjo v svoji sestri v Tomšičevem drevoredu, a vse prekaša po svoji prerani zrelosti — kakor vsako črešnja na dvorišču policijske u-prave. Davi so kmetice z Dravskega polja prinesle na trg prve šopke domačih črešenj po ceni Din 1.— šopek. — Desno nogo si je zlomil na Ruški cesti 641etni trgovec Alojzi' Smolej vsled nesrečnega padca na cesti. Z; reševalnim avtom so ga odpremili v splošne« bolnico - IKO Grafski:: Od danes dalje: »■ ■ , M A R O K K O. Najlepši zvočni film z Marleno DIE-TRICH v glavni vlogi. — Krasni na-i ravni posnetki. Union: Od danes dalje: / P O T K S R E Cl. 100 nemški govor, in zvočni velef 100% nemški govoreči in zvočni ve-lehlrn. Jenny JUGO, Fritz SCHULZ, Albert PAULJG, Szoke SZAKAL. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19- 21 uri; ob nedeljah in praznikih ob’ 15.. 17„ 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI Iz zadružništva državnih uslužbencev. Savez Nabavljalnih\zadrug drž. usluŽ-hencev ima svoj redni občni zbor v Ma-riboru. Ob tej priliki proslavi skupno J Nabavljalno zadrugo v Mariboru deset-letnico svojega obstoja. Da manifestira« mo čimbolj našo zadružno zavest, vabimo člane vseh mariborskih v Savezti včlanjenih Zadrug drž. uslužbencev, da se udeležijo: 1. dne 29. t. m. ob 9.25 sprejema delegatov na glavnem kolo-dvoru; 2. dne 30. t. m. ob 20. uri zadru* garskega večera v Gambrinovi dvoran' in na vrtu; 3. dne 31. tm. ob 10. uri svečane seje v veliki dvorani Narodnega doma. — Uprava Nabavljalne zadrug« drž. uslužbencev v Mariboru. — Kmetijska podružnica Maribor in okoliS ima v nedeljo, dne 31. tm. v vinarski it sadjarski šoli občni zbor z naslednjim sporedom: 1. Predavanje dipl. agrono* ma, gospoda Emerika Šiftarja o kmetijskem knjigovodstvu. 2. Poročilo. 3. V°' litev novega odbora in valitev delesatoN za skupščino. 4. Predlogi. Začetek ob 9. dop. Trošarina na pnevmatiko. Važno za Lastnike osebnih in tovornih automobilov, autobusov in motociklov. Mariborska sekcija autokluba obvešča s tem svoje članstvo na naslednjo odredbo Dravske banovine VII-9400-I od 4. 5. 1931, tičoč se trošarine na pneumatiko-Na številna posredovanja Autokluba se Je posrečilo doseči tozadevno razne olajša* ve. Da se ne bi oviral automobilski pro-met s kontrolo o plačilu te trošarine, je dopuščeno, da se ta plačuje pavšalno za leto 1931—1932 in sicer: za osebne automobile Din 500, za tovorne automo-bile Din 2000, za autobuse Din 2000, za 2 kolesni priklopni voz Din 1000, za motocikel Din 100. Lastniki motornih vozil, ki se nameravajo poslužiti te ugodnosti, morajo to prijaviti banski upravi oddelek VII — najkasneje do 31. maja ter plačajo odpadajočo pavšalno trošarino do 30. junija 1931. Dotični, ki se pa ne bodo poslužili te ugodnosti plačanju pavšalirane trošarine, bodo morali plačati po 25 Din od 1 kg teže za že rabljeno, novo in pa tudi rezervno pneumatiko, — Automobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor. — Dva vloma. Sinoči so vlomili v Detičkovo mesnico v Frankopanovi ul. 35 in odnesli cigaret, denarja in nekaj drugih stvari za okrog 500 Din. V mesnico so prišli skozi okno, iz katerega so iztrgali mrežo. Za storilci še ni sledu. — Včeraj tekom popoldneva pa so vlomili v stanovanje Terezije Gradišnik v Vrbanovi ulici ter ji odnesli oblek in čevljev ter perila za krog 3300 Din. V stanovanje so prišli s silo. Tud) tu za zlikovci ni sledu. — Oficirji mariborske garnizije prirede dne 3. junija zvečer v dvorani ir> na vrtu Narodnega doma tovariški večer, na katerega so vabljeni vsi, ki so dobili vabilo za slavnostno zabavo dne 17 decembra. Kdor ni dobil vabila in se želj udeležiti tovariškega večera, naj se obr ne pismenim potom na upravo Oficirske-. ga doma (Vojašnica kralja Aleksandra): \ Pričetek ob 21, uri. Obleka pr.omeaaina. f M a r i b o r u, dne 28. V. 1931. Mariborski V E C E R N I K Jutrs Stran 3. Priprave za iznajdbo naistra-hovitejiega oroija električni žarki. - DOSEDANJE IZNAJDBE IN VRSTE. ŽARKI IN NJIHOV POMEN. SMRTNI Kakor napreduje v zadnjih desetlet-lih obče vsa tehnika z nepojmljivo naglimi koraki, tako si človeštvo izmišlja tudi dan za dnevom nova morilna in uničevalna sredstva. Že v svetovni vojni smo spoznali, koliko more na potek bo-iev uplivati sama gola tehnika. In prav zaradi tega se zmaga tako dolgo ni molj3 nagniti ne na to ne na ono stran. Poiuislimo samo na zrakoplove in aero-?'ane, na podmornice in dalekostrelne jetnšlfe topove, na tanke in na strahot-'e napade s plini! vsa ta bojna, morilna in uničevalna Sredstva pa niso bila nič v primeri s ti-katera moderni znanstveniki šele Jočejo, ah pa so jih — vsaj teoretično — 5e našli. Ta sredstva so razni nevidni Jafki, ki so v javnost! znani pod skup-0lrn imenom »smrtni«. V resnici pa ne |jre samo za »smrtne«, temveč tudi za aruge strahotne žarke. Naj naštejemo sa-jj10 nekatere in orišemo obenem njiho-.e namene in učinke. Že dolgo se bavi-® številni kemiki vsega sveta, posebno P3 ameriški, angleški, francoski in nem-- !,s Problemom posebnih električnih arkov, ki bi mogli na večje ali krajše ^t/ave brez ljudi voditi prometna sred-*‘va: aeroplane, zrakoplove, tanke, avtomobile, ladje itd. In v tem so že toliko Uspeli, da lahko rečemo — ti žarki eksistirajo. Posebno konstruirani avtomobili so že drveli brez šoferjev po cestah in ulicah in številni aeroplani so že brez Pilotov leteli in metali na zemljo bombe. Principi teh žarkov so tedaj znani, uspeli so tudi prvi praktični poskusi, a tistega, kar iznajditelji hočejo, vendar "'ocela še nimajo. Stremlienje drugih :e pa usmerjeno na odkritje takih nevidnih in neobčutljivih Wkov, s katerimi bi se dali na ogromne j^zdalje zaustaviti vsi električni motor-■ ’U magneti. S tem sredstvom bi sovoznik lahko popolnoma izločil iz naftne vojske vse aeroplane, zrakoplo-avtomobile, tanke, motorna kolesa, ^mornice, torpedovke, križarke itd. Da ' se že podvzeli prvi poskusi s takimi žarki in da so bili tudi doseženi neki pozitivni rezultati, je znano, vse drugo pa je še tajnost, ki je širšemu svetu ni mogoče odkriti. Iznajditelji, odnosno njihovi gospodarji in financierji jo preveč ljubosumno čuvajo. Tretje vrste žarki so namenjeni za to, da bi — seveda tudi na daljavo, ker le v tem je njihov praktični pomen — uničili vsako kovino, če bi se posrečilo odkriti jih, bi se z lahkoto n. pr. iz Maribora pokvarile v par trenutkih vse naše železniške proge, razdejali vsi železni mostovi, ustavili in uničili vsi industrijski stroji itd. Skratka — obstalo bi vse, samo ljudje in živina bi še lahko skrbeli za komunikacije, delo, obrambo itd. Toda kaj bi celo ti mogli, če bi naenkrat prišli ob puške, strojnice, obroče na kolesih itd. So pa po’eg teh tudi še žarki, ki uničijo kamen. Pasti bi mogli tedaj tudi kameniti mostovi! Najstrahotnejši pa so poslednji žarki, katerih skrivnost je baje v bistvu že odkril nek ameriški znanstvenik. To so pravi pravcati »smrtni žarki«. Z njimi se lahko na daljavo več milj uniči v najkrajšem času sploh vsako organično življenje, vsako živo bitje. Nič drugega ni treba kakor nameriti aparat na kako mesto ali pokrajino in v nekaj minutah po-mro vsi ljudje in poginejo vse živali od najmanjših do največjih. Niti mušicam in črvom ni prizanešeno! Ti žarki so. v nasprotju z drugimi, mrzli. Strašen njihov mraz zledeni v nekaj hipih kri v žilah in v srcu. človek se zmrznjen zgrudi na tla in nihče mu več ne more pomagati. Naistrašne.iše pa je to, da predre tudi debelo zidovje in poiščejo živa bitja v hišah in utrdbah. Toda tudi ta na!strahotneiša od vseh iznajdb človeštva je zaenkrat še skoraj samo v teoretičnih povojih. S tem pa seveda še ni rečeno, da se v praksi nikdar ne bo upo--abljala. Morda bomo že mi. ki sedaj živimo. priča uresničenja te nepopisne grozote, kajti možnosti tehnike so po sedanjem pojmovanju skoraj neomejene! konferenca za gospodarsko osuajanje seuera V Akademiji znanosti v Leningradu se te vršila nedavno specijalna konferenca 0 vprašanjih gospodarskega osvajanja hrT^t’ Z-*asti pa’ *ca*t0 naj se v to svr' j*?ristijo zrakoplovne zveze. Uvo-, načelnik zrakoplovno-kemične , r.u. ® Kulbas orisal specijalno vlogo le-tals v v Političnem, kulturnem in gospodarskem osvajanju severa. V zadnji dobi se izdeluje podroben načrt zračnih prog na sovjetskem severu. Ravnatelj Arktičnega zav a Samojlovič, znan iz ekspedicije ledolomca »Krasina« za reševanje posadke Nobilov.« zračne ladje »Ita-!ia«, je podal poročilo o sodobnih metodah za raziskovanje polarnih krajev. Aeroplan so na severu SSSR uporabili Prvič leta 1923. Takrat so napravili polet na Novo Zemljo. Zračna zveza z Novo Zemljo je omogočila ne samo hitrejše Predelanje znanstvenega materijala v lem predelu, ampak je tudi omogočila Poglobitev znanstvenih raziskovanj. Ugledni poznavalec severa, prof. Bo-Soraz-Tan, je opozoril na to, da ima sever svojo posebno in veliko^kulturo. Ta kultura je osnovana na vožnji s pasjo vprego, na dobrem poznavanju naravnih bogastev in v sposobnosti, da se najde t'ajboljši način za obrambo človeka pred 2bno. Na severu so velika prirodna boga-stVa. Aeroplan lahko vrši važno vlogo v eksploataciji tega bogastva. Glasom poročila prof. Šmida, ki je govoril kot referent za Kamčatko, so na Kamčatki ogromne količine lososov, kar Predstavlja neizmerno vrednost. Na Kamčatki Je danes krog 200 industrijskih naselbin in več desetin tvornlc za konzerve. Te produkte pa je možno spraviti v Promet samo potom primernih zračnih zvez. Zračna zveza s severnimi ored'di Pa Je najprimernejša in Predstavnik osref,”)e.ea sveta zrako- plovno-kemične družbe Mihelsona je izjavil, da se na Čukotskem polotoku grade v razdaljah po 30 km obsežni prostori za pristajanje avijonov. Poleti v polarne kraje so omogočeni vsled cenosti tega prometnega sredstva. Dočim stane en kilometer železnice 100.000 rubljev, en kilometer ceste 35.000 rubljev, stane ta razdalja po zračni poti (vštevši gradnjo potrebnih objektov na zemlji) samo 2000 rubljev. Krzna s Čukotskega polotoka so se doslej dovažala samo na saneh s pasjo vprego, potovalo se je enkrat na mesec. Zračne vožnje pa bodo enkrat vsak teden. Sovjetska unija ima doslej na severu 40.000 km zračnih prog. Humor inozemztua »Henrik je jako originalen, saj mi pripoveduje stvari, o katerih nisem poprej nikdar nič slišala.« »Za božjo voljo, ali ti je koncem vseh koncev stavil tudi ženitno ponudbo?: * Gospodinja novi kuharici: »Zdi se mi, da imate zelo mnogo prtljage.« Kuharica: »Da, milostiva. Toda, da govorim resnico, vam povem, da komaj vem, kaj imam v svoji prtljagi. Ze mesečo nimam nobene priložnosti, da bi izpraznila’ zaboje.« ♦ Mlada žena: »Med tem, ko je bi! moj moz na potovanju, sem se naučila ku-hati. Stelaže za trgovino z mešanim blagom kompletne ali posamezne kupim. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Plačam takoj«. 1561 Kupim hišo z malim vrtom od 70 db 100.000 Din, levi breg Drave. Ponudbe pod »Levi breg« na upravo »Večernika«. 1560 Upokojenec išče službo sluge ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Ve- gerhika«.____________________________1559 Lep lokal, pripraven za pisarno ali obrtnika, se odda s 1. junijem. Uprava hiš Pokoj. Kavoda, Maribor, Kral'a Petra trg. Krojaškega pomočnika za ftiale komade, išče »Elegance«, Alek sandrova 48. 1565 Rabljene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-va ul. 14. 1566 Pozor! Ne zamudite! Z nakupom zelenjadnih sadik od Din 5.— do Din 15,— za 100 komadov Se priporoča Vladimir Bonč, stojnica na Glavnem trgu pri Marijinem kipu in tudi na Teznu. Maistrova 43. 1534 Sobo in črkoslikanje, vedno najfiovejšl vzorci na razpolagi izvršuje poceni, hitro in okusno Franji Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarne »Astoria«, X Trgovskega učenca ali učenko z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva 2. 1196 AH že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovrat nike tako lepo. da izgledaio kof novi? Dve štirisobni stanovanji, Oprem’jeni z najmodernejšim konfor-tom se odda v najem v juniju Naslov v upravništvu lista. 1522 Nove! Novol Fr. Maseli Podlimbarski §rv "t j T. SOKLIČ)] Maribor £>7 zastopniki se sprejmejo GOSPODI! FRRKJD Cena broš. knjigi Din 140, v platno vezani Din 172 V knjigami Tiskovne zadruge* Maribor. Aleksandrova c. 13 Mf seUl LAJ Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu dobri in poceni platneni čevlji »VIKTORIA" s Šivanimi gumi podplati DETAUNE CENE PO PARU: Številke 24-27 28-34. 35-41. 42-46 Dinar 30*’ 35‘* 50** 60* Oodijo « * tfsen ti*o*inah eevlltv Na velika Oti Palma Zagreb. ooStn> predat 226 Ugodna fazona, elastična hojal Sive. bele in črne za Snlranie In na Spaneo DomaCt lidaltk. 1824 __ ^IMR^SSING VGE Na vsakem podplatu zaščitni znak WIM PASSINS Maribora. v Mariburu. I Kka /VUrihniska tiskarna d. d., predstavnik bi ANKI) UH1CLA