r* N«jT<2ji alofflnald dnemik v ZHniimih državah V«Ua xa m leto ... $6.00 S Za pol lete......$3.00 Za New York celo leto . $7.00 i Za hwiwmlio celo leto $7.00 GLAS NARODA I List slovenskih delavcev y Ameriki. TEUTON: CHelsea 3—3878 No. 239. — Stev. 239. Entered as Second 01>m Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.f under Art of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 12, ! 935. — SOBOTA, 12. OKTOBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLlIi. LIGAJE PREPOVEDALA POSOJANJE OROŽJA V ITALIJO Abesinci zavzeli Adowo in poklali 2500 Italijanov DEPUTIJI 0BD0LŽENI __ UMORA Proti deputijem, ki so u-strelili Mrs. Crempa, je bi!a vložena obdolž-ba umora. Zaporno povelje je izposlovala hči umorjene. SCOTCH PLAINS, N. J., 11. oktobra. — Sedem šerifo-vih deputijev je bilo postavljeni h pod obdolžbo, oja j»o<1 varščino $5000. Vgem so odtisnili prste in sodnik Thompson je postavil vskega pod varščino $5000, katero je plačal nek njihov prijatelj iz Elizabeth, N. J., nakar so bili izpuščeni do prihodnje obravnave. Sodnik Thompson jih je hotel postaviti po*d varščino — $2500, temu pa je ugovarjal državni pravdnik David z utemeljevanjem, da ta varščina ni v nikakem razmerju z Crem-povo varščino $5000 zaradi o-malovaževanja sodišča. Vsled tega je Thompson zvišal varščino na $5000. Zaporna povelja proti sedmim deputijem je izposlovala 10 let stara hči ustreljene farme riee Kamelia s pomočjo newyorškega odvetnika Samuela S. Leibowitza. PREDSEDNIK NA KOKOSOVIH OTOKIH KOKOSOVI OTOKI, 11. oktobra. — V senci velike palme na skalnatem obrežju je predsednik Roosevelt kosil v družbi Angležev, ki na otoku iščejo bogate zaklade, ki so jih skrili morski roparji skozi stoletja. Predsednik je jedel sendviče in fižol, kar je bilo prene-šeno s križarke Houston. Pri kosilu so bili navzoči tudi častniki s križark Houston i n Portland, iskalci zakladov in vojaki države Costa Riea, ki stoje na straži pri iskanju zakladov. Po kosilu so se dve uri razgovarjali in metali kamenje na morske pse, ki .so plavali blizu obrežja. Predsednik je sedel pod palmo, pred njim so bile ^visoke skale, ki padajo v morje, za-dej pa bujno rastlinstvo. Posebno rad je govoril o 110 funtov težki ribi, ki jo je vjel. Na vsaki strani predsednika sta sedela tajnik Ickes in K0NDYL1S JE STRMOGLAVIL REPUBLIKO V kratkem bo najbrže postavljena monar h i-ja. — Gen. Kondylis je regent. — Kralj Jurij je v Angliji. ATENE, Grška, 11. oktobra. — S |)omočjo armade je bila na Grškem odpravljena republika. Po celi deželi je bilo Razglašeno obsedno stanje; brzojavne in telefonske zveze z i-liozemstvom so bile pretrgane, vladna poslopja straži vojaštvo in ministrski predsednik Panavoti Tsaldaris je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu je Tsaldaris zavrnil vsako odgovornost za ta preobrat. Obdržana je bila navidezno parlamentarna vlada. Parla ment je naglo sprejel štiri poglavitne točke: 1. Republikanska u>tava je odpravljena; '2. Monarhifetična ustava iz leta 1911 stopi zoj»et v veljavo. 3. Plebiscit, katerega stavi kralj Jurij kot pogoj za svojo vrnitev, bo obdržan 3. novembra, toda ne l>o odločeval o republiki in monarhiji, temveč bo samo odobril in potrdil sedanji preobrat. 4. Fcldmaršal Jurij Kondylis je prevzel ministrsko predsedništvo in obenem postal regent, dokler se ne vrne kralj Jurij. Vsled preobrata ni bilo nikjer nemirov. Vojaštvo je bilo videti po vseh ulicah in je vzdrževalo red. Preobrat je bil dovršen, ko so poveljniki armade, mornarice in zračne sile zahtevali, da ministrski predsednik Tsaldaris z razglasom postavi monarhijo. Tsaldaris tega ni hotel storiti. Takoj je bilo razglašeno obsedno stanje ic vojaštvo je prevzelo vlado. Kondylis je kralju Juriju poslal poziv, da se vrne v Atene in zasede prestol. Kralj Jurij je bil pregnan iz dežele pred 11 leti. Sestri združeni v smrti. LIBERTYVILLE, 111., 11. oktobra. — Sestri Margery in Margucritte Kruckmann sta bili rojeni istega dne, hodili sta v isto šolo in se enako oblačili. Istočasno se ju je lotila jetika. Včeraj je umria Margery, danes pa Marguerit-ta. reliefni administrator Harry Hopkins . Predsednik bo en dan ostal na otoku, nato pa se bo skozi Panamski kanal peljal v Zdr. države. AVSTRIJSKA POLITIKA PRI LIGI NARODOV Narod 'je mnenja, da mora biti Avstrija bolj hvaležna Ligi kot pa Itali-Madžarska je na- Ji. šla izgovor. DUNAJ, Avstrija, 11. okt. — Četudi vladno časopisje u-dohruje, da je Avstrija v Ženevi nasprotovala Liginemu kaznovanju Italije, je javnost pokazala presenečenje. Klerikalno časopisje se smeje zatrdilu avstrijskega delegata Emerika voli Pfluegla, ki je rekel, da Avstrija iz "hvaležnosti" ne more glasovati za kazen ter ugotavlja, da je Avstrija mnogo bolj dolžna zahvale Ligi narodov, ki jo je izza časa svetovne vojne mnogokrat rešila finančnega i>oloma. A ko bi bil narod vprašan glede tega, bi odgovoril drugače. Italiji more biti hvaležna samo manjšina v vladi, ker se ima v resnici zahvaliti samo Italiji, da ostane na krmilu. Po igriščih dunajskih šol so bili napisi "Heil Dollfuss" in "Heil Hitler" nadomeščeni z napisi "Heil llailc Sellasie". Ko so v neki šoli na Dunaju učenci izvedeli, da je Avstrija v Ženevi nastopila proti kazni za Italijo, so med seboj napravili plebiscit o Italiji in Abesiniji. Izmed 44 učencev jih je 38 glasovalo za Abe-sinijo. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 11. okobra. — Ministr. predsednik Goemboes odobruje avstrijsko opozicijo proti kaznovanju Italije. "Želimo mir in pravico v Evropi," je rekel, "to se pravi pravico za Madžarsko. In prepričani smo, da je naša stvar pravična. V Ženevi smo delali za mir. Kazen za Italijo ne pomeni korak do miru, tem več do vojne. Ko je prišlo vprašanje glede spora med a-friško državo in našimi italijanskimi prijatelji, je madžarska čast in lojalnost prepovedovala glasovati proti Itali-ji-" Glede kritike o njegovemu obisku v Berlinu je Goemboes ironično rekel, da ni vedel, da je v kakir mirovni pogodbi prepovedano madžarskemu ministrskemu (predsedniku obiskati Nemčijo." M0RM0NIV NOVI OBLIKI '1 Madžarska zasleduje rovno politiko do Italije nu-in Nemčije v zvezi s prijateljstvom do Avstrije in Poljske," je rekel Goemboes. BEOGRAD, Jugoslavija, 11. oktobra. — Jugoslovanski vladni krogi zatrjujejo, da bo Jugoslavija Ikot članica Male an tan te izpolnila vse svoje obveznosti, ki jih ji bo določila Liga narodov glede Italije. Vlada je nastopila proti neki sekti v gorah Arizone. — Tam živita dva moška z eno žensko. KINGMAN, Ariz., 11. okt. — Arizona je pričela posta v-no jmstopanje proti nenavadni koloniji poligamistov, ki živi s samotni j>okrajini na -severu Grand Canyona. Trije člani te sekte — ena žena in dva moža — so na 400 milj dolgi, hriboviti poti, da se zagovarjajo pred oblastmi v Kingmauu. Obtožba proti njim so glasi: javni in pohujšljivo intimni od noša j i. Ta naselbina se imenuje Sliort Cr**ek in je na zemljevidu od Kingmana oddaljena sto milj, toda po vijugastih potih je dolga 400 milj. Obtoženci so: J. tT. Spencer, Sylvia Allred in Priee John-tson. Od izida te sodnijske razprave je odvisna bodočnost te naselbine. A ko državno pravd-ništvo propade, bo iz države Utah prišlo v Short Creek najmanj 500 družin, ki žive nu sličen način. Do s^daj so bila štiri postopanja proti njim brezuspešna. Prvotno je bilo obtoženih, šest oseb. Mirovni sodnik vi Short Creek je obtožnico iz tehničnih razlogov kratkoma-lo zavrgel. Okrajni pravdnik E. E. Bollingegr je takoj iz-pcKloval proti njim zaporna I>ovelja, toda predno so jih mogle oblasti prijeti, so zbežali visoko v gore. Več dni so živeli ob suhi koruzi. Nato so dobili novega zagovornika in so prišli k novi obravnavi. — Bollinger je predložil listino, ki dokazuje, da je bil rojen nezakonski otrok. Zagovornik je protestiral z utemeljevanjem, da po i>ostavi v Arizoni ni nezakonskih otrok, sodnik mu je dal prav. Slednjič pa je bil zagovornik vendar-le pripravljen, da prenese obravnavo v Kingman. Obravnavo bo vodil sodnik M. T. Phelps iz Phoenixa. Nekateri člani sekte pravijo, da prepoved imeti več žena, nasprotuje njihovi veri. Poleg tega pa žive vedno s samo eno ženo v isti hiši. 0T0N BI RAD REŠIL EVROPO PRED VOJNO Der Oesterreicher" je objavil Otonovo pismo. List je bil takoj zaplenjen. Morilec se je obesil. PONTIAC, Mich., 11. okt. — V celici tukajšnjega jejniš-nice so našli danes Ferrin^ Rowlanda obešenega. Raztrgal je bil odejo ter spletel vrv iz nje. Zagovarjati bi se moral zaradi umora svojih dveh pastork. Po aretaciji je izjavil: — Otroka sta mi bila napoti in zato sem se ju iznebil. DUNAJ, Avstrija, 11. okt. Pretendent na avstrijski cesarski prestol nadvojvoda Oton j«' objavil svoj predlog, da bo edini mož, ako postane avstrijski cesar, ki bi bil v stanu Evropo obvarovati pred vojno. Nekaj minut zatem je bilo nekaj posebno vnetih moiiar-histov pri oblastih zaslišanih nn je bilo monarhistieno glasilo "Der Oesterreicher" zaplenjeno. Oton pravi v svojem predlogu, katerega je poslal iz svojega izgnanstva na gradu Ste-enoekerzeel v Belgiji: "Ne more biti zdrav del sveta z bolnim srcem in Avstrija je srce Evrope. Zelo oddaljeno motenje Evrope ne bi moglo nadlegovati, ako je Avstrija bila vržena iz ravnotežja. Moj oče je bil voditelj domovine v težkih rabili in z božjo pomočjo želim to biti tudi jaz." DUNAJ, Avstrija, 11. okt. — Nadvojvoda Oton je občini Waidhofen poslal zahvalno pismo za imenovanje za častnega občana. V tem pismu je prvič mesto "v izgnanstvu" zapisal "v tujini". Med drugim pravi v pismu: "Imenovanja za častnega oličana so nekdaj pomenila protest proti krivičnim proti-habsburškim postavam. Sedaj pa hočejo dovesti do moje vrnitve, da prevzamem vlado. Oh, upal sem, da bom na dan odprave postave o mojem izgnanstvu stopil na draga tla domovine. Neka skrbna neodkrito-srčnost, ki krši neodvisnost Avstrije, odlaga dan, ki sem ga pričakoval, toda prišel bo, kakor bo tudi bila ura za moj na/stop vlade." Zadnji stavek namigava na Malo antanto, ki odločno nasprotuje, da bi kak llabsbur-žan zasedel avstrijski prestol, češ, da bi to pomenilo vojno. ZAROTA V SALVADORJU SAN SALVADOR, El Salvador, 10. okt. — Sansalvador-ska vlada je po celi republiki razglasila obsedno stanje, ker je bila razkrita revolucijonar-na zarota. ZLATO NA POTU V AMERIKO CHERBOURG, Franci j a, 10. oktobra. — S parnikom Aquitania in Europa je bilo v Ameriko poslanega zlata v vrednosti $16,500,000, DRŽAVAM, KI SO ZASTOPANE V LIGI JE DOVOLJENO POŠILJATI ABESINIJI OROŽJE IN MUNICIJO NOBENEGA OROŽJA . . . Liga narodov se je podala z vso vnemo na delo. Poseben odbor je predlagal, naj bo državam, ki so zastopane v Ligi, prepovedano podpirati Italijo z orožjem in municijo. Predlog so odobrili zastopniki petdesetih držav. Istočasno je bil pa tudi sprejet predlog, naj bo članicam Lige dovoljeno podpirati Abesinijo z orožjem. Afriški državi, ki je imela doslej le slabo opremljeno armado, bo omogočeno opremiti jo z najmodernejšim orožjem. V Italijo je prepovedano pošiljati: topove, strojne puške, avtomatične puške, bombe in tanke; — bombna letala in submarine; sestavne dele za letala; ognjemete, strupene pline, smodnik in druge eksplozivne snovi. Ligina odredba je tako spretno sestavljena, da Italija niti iz Avstrije, niti iz Madžarske ne bo mogla dobiti vojnega materijala. POSLEDICE EMBARGA Embargo, ki ga je odredila Liga narodov proti Italiji, utegne imeti sledeče usodepolne posledice; — Nobena država ne bo hotela ničesar kupiti od Italije; pošta ne bo hotela sprejemati denarnih pošiljatev za Italijo; turisti ne bodo več potovali v Italijo; inozemske banke bodo prekinile vse zveze z italijanskimi bankami. ITALIJAN. DELEGACIJA ODPOTOVALA Včeraj je odpotovala iz Ženeve italijanska delegacija pri Ligi narodov. Njen načelnik baron Aloisi bo poročal Mussoliniju o položaju. Ce se bo laška delegacija še kdaj vrnila v Ženevo, najbrž niti sama ne ve. Oči vidno Mussolini noče prekiniti vseh stikov z Ligo narodov, kajti vsem so še v spominu njegove besede: — Ligo bomo zapustili le V slučaju, če nas vržejo iz nje. POKOLJ PRI ADOVI Po glavnem mestu Abesinije so krožile včeraj vsakovrstne novice, ki pa seveda niso uradno potrjene. Precej verjetna vest pravi, da so vprizorili vojaki cesarja Haile Selassija ponoči nenaden napad na Adowo, zavzeli mesto ter poklali dva tisoč petsto italijanskih vojakov. Reuterjeva agentura poroča, da je petdeset tisoč abesinskih vojakov pod poveljstvom Ras Seyo-uma zadnjo noč obkoliko Adowo. Abesinci so u-smrtili vso posadko do zadnjega moža. V Rimu pravijo, da so te vesti gole izmišljotine. NEZANESLJIVA POROČILA Kakor ob pričetku svetovne vojne so tudi poročila z abesinskega bojišča zelo nezanesljiva. Poročajo o hudih bojih na severu, o zopetnem zavzetju Adowe in Aksuma, o dezertacijah v masah, o obstreljevanju Harara in Diredawe ter o italijanskem pohodu proti jezeru Tsana. DEZERTACUE Deset tisoč Somalijcev, ki so podaniki Italije, se je pridružilo abesinskim četam v severnem delu Ogaden province. S seboj so vzeli vse orožje, ki ga jim je dala Italija na razpolago. RMENA MRZLICA IN GRIČA Reuterjeva časnikarska agentura poroča iz Aten, da Italijani na Dodekaneških otokih pripravljajo bolnišnice za sprejem "velikega števila" italijanskih vojakov, ki so v Vzhodni Afriki zboleli za rumeno mrzlico in grižo. ____^ :__ New York, Saturday, October 12, 1935 THELAna EST SLOVENE DAILY IN U-8. A, SLAB NAlOOi" Dif la pot l*a -fa Catrt —-----fLM Eft Ivt lack m «lolMo „„.. $7.00 15a pot ktt ...............mm ft-BO 1Tm eelo lato $7.00 Za pal leta Yearly 96.00 MIm Naroda" laMJa nrfrij in pnaUw. brca podptaa la oeebooatf aa ne priobiojejo. Ltena? naj M| triacoreti paMUatl po Money Order. Bri^pfpnlA k^aja naroCnlkor, proximo, da aa -a l^paajiala M^aMBa n—aal. da Mtreje najdbo mtorato. ^eiil KllMi-. stff IM^ ia^aat. New JL : Cflebm ft—SS7I AVSTRIJA IN MAD2ARSKA S stališčem, ki sta ga zavzeli Avstrija in Madžarska napram italijansko-abesinskemu »konfliktu, je Liga narodov po stavljena pred povsem novo situacijo. Avstrija in Madžarska nočeta zrahljati prijateljstva, ki ju veže z Italijo ter nočeta pritrditi kaznim, ki so jih druge države določile za Italijo. Avstrija je reJda, da mora biti Itadiji hvaležna, ker je takrat, ko je bil usmrčeu Dollfuss, takoj poslala svoje vojaštvo na avstrijsko mejo ter s tem preprečila, da niso Nemci vdrli v avstrijsko ozemlje. Madžarska je podala slično izjavo. Liga narodov se ne bo prav posebno ozirala na Avstrijo in Madžarsko, ko 1>o določala kazni za Italijo. Avstrijski in madžarski protest bosta izzvenela v prazno. Za obema državama je brez dvoma Nemčija. Vse je bilo -namreč že vnaprej določeno. Nedavno se je mudil baron von Rippentropp, ki je resnični v nanj i minister Adolfa Hitlerja, na Madžarskem. Rečeno je bilo, da je šel tja na lov, pa je ustrelil kvečjemu le kakšnega diplomatskega kozla. Avstrija, Madžarska m Nemčija se zelo zanimajo za Italijo, ker jim bo mogoče navzlic vsem sankcijam z Italijo uspešno trgovati. Liga narodov je torej pred novimi in važnimi problemi. Z izjemo omenjenih dveh držav in če dodamo še Albanijo, je vas Evropa združena proti Italiji. Edinole Francija se je dolgo obotavljala, slednjič je pa vendarle poteiraila z Anglijo. Na sodu smodnika je baklja. Nihče ne ve, kaj utegne prinesti jutrišnji dan. ; 5 Z BOMBAMI PROTI UBOGEMU NARODU Mussolinijev roparski pohod proti Abesiniji je v polnem teku. Brez napovedi vojne je poslal duce svoje dobro opremljene čete v tujo deželo. Kot vzrok je -navedel, da se je Italija smatrala za ogroženo, ker je Abesinija odredila splošno mobilizacijo. Podrobnosti o položaju na bojišču niso znane. Ve se le toliko, da so imeli Italijani v začetku nekaj uspehov. Moderna italijanska letala so metala bombe na civilno prebivalstvo. Letalci se niso brigali, če je mesto utrjeno ali ne, in "jim ni bilo mar, če je raz bolnišnico vihrala zastava Rdečega križa. Abesinci zaenkrat še ne morejo dosti škodovati moderni laški armadi. Stvar bo pa povsem drugačna, ko se bodo Italijani nahajali že precej v notranjosti dežele. Za vsakim grmom jih bo čakala smrt. Italija se je zanašala, da bo dobivala živila in druge po trebščine iz inozemstva, pa se bo najbrž pre varila. V Braziliji je naročila dvaindvajset tisoč ton govedine. Meso pa ni bilo odposlano, ker noče nobena večja družba prevzeti rizika. Nizozemska je prenehala pošiljati v Italijo petrolej in gazolin. To sta le dva primera. V resnih stiskah bodo pa Lalii tedaj, ko bo Liga narodov uveljavila sankcije proti njim. ŠOLA ZA VESELE D0GO-DIVŠČME V kislih in mrkih dneh, ki jih preživljamo, bi bržčas tudi pri nas tako šolo sprejeli z olajšanjem. Žal ni doslej še nikogar, ki bi jo želel otvoriti. Pravijo, da so nekdaj ljudje na Japonsko m bili tako lesni-kavo resni kakor smo zdaj mi. Premožnejši Japonci so si najemali posebne pripovedovalce, ki so jim spretno znali pripovedovati resne, otožne in mrke stori je. Zdaj je te mode konec in je prišla do veljave čisto druga plat. Priznan in cenjen je tisti, ki ima v svoji duševni zakladnici vedno dovolj dovtipov in veselih, eegavih ter razigranih »torij. . Ta prevrat japonskega okn-toa je podjeten možak izkoristil "GLAS NARODA" požitiato * sfcfcro domovino. Kdor pi ko-ob naročiti • za tvoje sorodnike ali prijatelje,-to< lahko stori. — Naročnina za atfcri karaj slane $7. — V Italijo ljamo. na čisto svoj in izviren način. Ustanovil je — šolo za pripovedovalce veselih povesti. Vodja nove sole je neki Kan Ki-kuči, ki je baje pravi mojster »a tem polju. Takoj ob ustanovitvi se je priglasilo šestdeset učencev, samih mladih ljudi, ki menijo, da imajo dovolj smisla in nadarjenosti za vedro radost in smeh. Avtentično navodilo za Roast Beef bo na prošnjo poslano brezplačno. Samo pošljite dopis, nico na Jacob Ruppert Brewery, New York City Iz Jugoslavije. PO NESREČI USTRELJEN STUDENT BEOGRAD, 26. sept — Notranje ministrstva objavlja: V torek okoli 'Jo je prispela iz Pod gorice v Peč na potu v Dečane skupina 13 nemških študentov beograjske univerze ter tam prenočila. Včeraj okoli 10 dopoldne se je odpravila skupina z avtobusom v Dečane. Ko je prišla na žitni trg v Peči, jo je napadlo več mladih komunistov in jo začelo obmetavati z raznimi živežnimi odpadki in vzkliki: 44Dol fašisti!" Miljutin Petrovič, št>udent prava in Smoredorevske Pa-lanke, ki je tudi potoval z avtobusom v družbi nemških in naših študentov, je skozi odprto okno avtobusa sprožil re vol verski strel v zrak, da preplaši napadalce. Ko je hotel revolver »praviti, se mu jo sam sprožil se enkrat. Strel je zadel v želodec Otona Mackensena, študenta berlinske univerze, in ga nevarno ranil. Ranjenca so ta-koj prepeljali v banovinsko latinico, kjiM* so ira operirali ter mu odstranili kroglo. Po zdravniški izpo\*edbi je njegovo stanje resno. Student Petrovič je svo je dejanje priznal in so ^a še isti dan izročil »reškemu sodniku, ki je takoj uvedel preiskavo. Pri napadu na avtobus je sodelovalo 7 mladih študentov, komunistov. Vse so identificirali in jih takoj izročili sreskemu sodniku. USODNA EKSPLOZIJA V RUDNIKU BOLJEVAC, 27. sept. — V rudniku Rtnju v moravski banovini v Srbiji, v neprosredni bližini Boljevca, se j<> v pretekli noči primerila strašna nesreča, ki je zahtevala, kolikor so mogli doslej ugotoviti, 12 človeških žrtev. V podzemskem rovu je med dolom nenadoma eks- plodiral metan, zaradi česar so se na delavce zrušili tramovi in 1 sloji rude. Rtanj je eden izmed večjih premogovnikov, v katerem je sedaj zaposlenih okrog tisoč delavcev, ki delajo v treh posadili. V premogovniku je zaposlenih tudi mnogo kvalificiranih rudarjev iz Slovenije in je last bratov Milili iz Beograda. V njem pridobivajo premog prav dobre kakovosti. Po noči ji' delalo v rovih okrog 300 rudarjev Razdeljeni so bili po posameznih oddelkih. Na vsa kem kopu jih je bilo po 14. Toliko rudarjev je bilo tudi v rovu, kjer ji- nastala eksplozija. Okrog :;.;;n j«, eden izmed rudarjev zaduhal plin. Naglo je alarmiral tovariše, naj bežijo. Med delavci je v trenutku nastala panika in so pričeli bežati na vse strani, toda le malokdo je ušel katastrofi. Že nekaj sekund po alarmu se je pojavil v rovu najprej majhen plamen, nato pa je nastala strašna detonacija Podrlo se je t ram o v je v rovu in sloji premoga t<*r kamenja so zasuli rudarje. Takoj po nesreči so bili v ro-' ve poslani oddelki reševalcev. Kden izmed lastnikov rudnika, ki se mudi v Rtnju, je sam prevzel vodstvo reševalne akcije. Iz rovov so kmalu prinesli prve ranjence in mrtve rudarje, ki so jih izkopali izpod razvalin. Ranjenih je bilo 23, mrtvih 11. Ranjene so sproti prevažali v mestno bolnico, kjer je v jutranjih urah eden izmed ranjencev podlegel poškodbam. Kakor poroča "Politika", so postali žrtve katastrofe v premogovniku Rtnju: rudniški nadzornik Jakob Oblak, ože-njen; Matej Žabor, Peter Ku-kee, Matija Kočun, oče dveh otrok. T van Grošelj, Ivan Zida-rič, Andrej (Jundelj, Anton Krs tič, Janko Jovanovič, Radomii Krstič in Milorad Stankovič. V bolnišnici je poškodbam pod DIRKALIŠČE NA KOLESIH Ko so se nedavno vršile v Moskvi velike športne slavnosti. je v povorki vzbujalo veliko pozornost dirkališče na kolesih. Dirkališče je bilo na velikem tmeku. Slika je bila posneta, ko je dospel trnek na Rdeči trg. legel Fran jo Prašni kar. Imena ranjencev doslej še niso znana. ČUDEN SLUČAJ BEOGRAD, 22. sept. — Nedeljske "Novosti" poročajo vest iz Sarajeva o nenadni nesreči neke 20letne gospodične iz ugledne sarajevske rodbine. Šla je po ulici in se nenadoma zgrudila na tla. Okoli nje se je nabralo mnogo ljudi. Dekle je tožilo o bolečinah v žalodcu. Odpeljali sojo takoj v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, tla se ji je razvezal popek. NENAVADNA 2IV-LJENSKA POT CKTINJE, 27. sept. — Pred nekaj dnevi je v svoji gorski rojstni vasi (Vkliču v C'rni gori umrl dr. Ante Gvozdenovič, zdravnik in general. Življenska pot tega uglednega nič je bil do zadnjega veder in čil nihče ni vedel, koliko let je prav za prav štel. Nekaj let je preživel v popolni samoti svojega rojstnega kraja. Dosegel je gotovo blizu 100 let, kar se da sklepati po nmogih njegovih doživljajih. V mladih letih je zapustil domovino in se podal v Rusijo. Tam j«* dovršil medicinske študije in postal ugleden zdravnik. Poklic pa je opustil ter stopil v rusko vojsko, kjer je naglo napredoval. Udeležil se je rusko turške vojne leta 1875, naslednje leto pa se je za kratek čas vrnil v domovino. Ko se je vrnil v Rusijo, je spet stopil v aktivno vojaško službo in v rus-kojaponski vojni je dosegel generalski čin. Mod balkansko vojno jo bil spet doma tor so u-deležil vojne kot pobočnik črnogorskega kralja Nikole. Kralja jo pozneje spremljal v emigracijo in v Franciji je bil imenovan za pomočnika ^refio- ralnega direktorja zdravstvene službe, francoske. vojske. Črno goro je nekaj časa zastopal kot poslanik v AVashinžtouu in tudi na mirovni konferenci v Parizu. Po smrti črnogorskega kralja Nikole se je vrnil v domovino ter živel dalje časa v Beogradu. Visokoraslega prožnega starca z lepo črno brado je poznala vsa Črna gora. O njem je krožilo med ljudstvom vse polno a-nekdot. Rojakom je posebno imponirala njegova ljubezen do domačih krajev in velika rado-darnost. Pripovedovali so, da je imel dr. Gvozdenovič ogromno srečo v igri in da je nekdaj v predvojnem času priigral v Monte Carlu v eni sami noči 3 milijone frankov. Milijone pa je prav naglo tudi razdal. Posebno radodarno je podpiral črnogorsko mladino, ki je študirala na tujem. Vse ras svojega burnega življenja je ostal dr. Gvozdenovič samec. Peter Zgaga SMRT ZARADI UGRIZA MIŠI V neki bolnišnici v Rimu je umrl popularni italijanski krotilec zveri Leonardi. Moža je igriznila — miš in mu zastrupila kri. Leonard i ja so dolga desetletja občudovali obiskovalci cir kusov in so so divili njegovemu pogumu ter spretnosti s katero je krotil najbolj nevarne zveri. Bilo mu jo malenkost zapreti se med leve v kletko, dvigati jih na svoje rame, vtikati roko V žrela tigrov, izvajati z medvedi najtežje akrobatske točke. Pri svojih vežbah in nastopih je bil dostikrat požkodovan po udarcu kakšno mogoč ne šape, a nikoli ni pripisoval takšnim pri petljajem posebnega pomena. Pred kratkim je čistil levjo kletko in je v nekom kotu opazil miš. Začel jo je loviti in jo končno ujel, miš ga je pa pri tem ugriznila v roko. Rana je bila tako malenkostna, da jo je zanemaril. Nekoliko dni pozneje pa so se pokazali znaki zastrupljenja. Spravili so ga v bolnišnico, kjer,11111 pa uzdrav-niki niso mogli več pomagati in je umrl. PAPEŽEV OSKRBNIK UMRL RIM, Italija, 10. oktobra .— Edorado Pozolli. ki je bil o-skrbmik papeževega stanovanja .in ki je opravljal svojo službo 60 let pod petimi papeži, je po dolgi bolezni umrl. NaroČite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila iz vrču jemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. v JDQOBUTUO Za I tTS____________Din. 100 $ 5J55 ____________ Din. tO* s 7.S0_________vmn. SM $11.75 _____________ Din. 500 f&JS* __________Din. 1000 «47,00___________Din. 2000 - V ITALIJO Za « 0.35 .......... Lir 100 1 018.29 ____________Lir 200 J $44.40___________________Lir 500 I $88.20 .......... Lir 1000 jj $170.— .......... Lir 2000 | $203.— ...........Ur 3000 I KER 8E Čil?! SEDAJ HITRO MENJAJO 8O NAVEDENE | ' CENE" PODVRŽENE SPREMfEMBI GORI ALI DOLI Ka lsplmaio vetjih meokor kot sgormj navedeno, bodi* v dinar]in att Jttan dovoljujemo fte bolje pogoje. urUČIfliA V AMERIŠKIH DOLARJIH ti hpbflii tO— aarata padali..........11.71 $10.— " " ..........$10-» $10<— " " ...... 010^— $»— - - .......... $21— , $**£- " r - .......... $41.28 $60.— - - ........$01 JO Prejemnik dobi v staram krajo lsplaCtlo t dolarjih. Nojna Nfcatlla Wtojtfea pa* Cable Letter ta pristojbin« $t_ SLOVENK PUBLISHING COMPXNY "GU» Narod*" 810 WBT 1Mb mm MIW YORK. NL_¥. Ženske so začele kaditi cigarete. Ne iz potrebe, ampak zato, ker jim je nekdo natvezil, da je kajenje moderno. C V bi jili kdo prepričal, da je čikanje in šnofanje moderno, bi cikale in šnufale. * Zdaj sem pa prišel na konec svoje pameti — je vzdihnil dragi rojak. — No, posebno dolgo ti ni bilo treba hoditi. — je pripomnila sladka ženica. * Moški ne ostane zato samec, ker je bil v eno žensko nesrečno zaljubljen, pač pa zato, da mu več žensk izkazuje srečno ljubezen. * Nekdo pravi, da je bi bilo v Ameriki dosti boljše, če bi uporabljali nekoliko več vrvi za o-bešanje kot pa za izdelavo ci-£ar. * Prod sodiščem je bila na vrsti vsakdanja zadeva: spor med zakoncema. Spor in pretep. Zaslišane so bile tudi priče, seveda. Nekega fanta je vprašal sodnik: — Torej vi ste slišali, kako sta se zakonca prepirala, in ste videli, kako sta si skočila v lase? — Da, gospod sodnik. Vse to sem videl in slišal. — Kakšen vtis je napravilo 10 na vas? — Name je napravilo tak vtis da se nebom nikdar poročil. * Na odru se j<» predstavljal silen orjak, ki je drobil s prsti konjske podkve in z rokami tr-iral palec debele verige. Ce celo dva konja so bili privedli odnekod, pa mu nista mojrla raztesrniti rok. Vse je strmelo in se čudilo njegovi nečloveški moči. Slednjič je vzel v pest debelo limono in jo stisnil, da je brizgnilo iz nje. Stisnil jo jo še enkrat "111 še enkrat. Nato jo pa rekel: — Slavna gospoda, tistemu, ki za-more iztisiyti iz to limone le še kaplja tekočine, dam petindvajset dolarjev. Tn je stopil z odra ter kazal začudenim gledalcem izžoto limono. Nihče so ni oglasil, nihče se ni drznil tekmovati ž njim. Vsi so vedeli: — Presneto krepko je moral stisniti dedec, kajti kar tjavendar bi ne ponujal petindvajset dolarjev. Nezadnje se je pa oglasil suhljat 111 oži Ček ter mu reče, naj mu da limono. Orjak jo zrl nanj z velikim pomilovanjem. Možiček ni tehtal več kot sto trideset funtov. — O Vam pa dam petdeset dolarjev. — je rekel slednjič,— če iztisnete še eno kapljo iz nje — ter 11111 jo izročil limono. Možiekovi suhljati, koščeni prsti so se ovil i limone. Ni krtove kako stisnil, in glej — iz limone ni pritekla ena sama kaplja, ampak se je kar po-cedilo iz nje. In še "111 še, trikrat zaporedoma. Orjak jo izbuljil oči, kajti kaj takega še ni videl. S kislim obrazom mu je plačal stavo — petdeset dolarjev — ter ga radovedno vprašal: — Kaj pa je vaš poklic, gospod? S čim se bavitei — Pri davkariji sem v službi — je odvrnil možiček ponižno. Ženska vse ve, o prav vse. Ženska ve, kakšna je moda, pozna najintimnejše skrivnosti svojih prijateljic, ve, kaj se godi doma in po svetu, po-«na politiko. Skratka: ženska ve vse. Z eno samo izjetno. Saj si jo že slišal, dragi prijatelj, ko ti je rekla, stokrat, ne enkrat: — No, tega pa res ne vem, čemu sem tebe vzela. G L AS NARODA99 New York, Saturday, October 12, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. *A. r »' ■ IIBB Vseobče sc» misli, tla v trenutkih smrtne nevarnosti vsak človek neizogibno izgubi vso svojo prirojeno ali srečno pridobljeno tlostojanstveuost ter se vede kakor zver. Ljudje so v trenotkih nesreče — če ne omedle ali na dobe histeričnih popadkov — vselej zelo zanimivi. Pojavi se namreč višja napetost razuma in volje, oboje se združi t«*r izbruhne z vso silo, da bi človek rešil in obvaroval svoje lastno ali svojih bližnji kov življenje. Največkrat se nudi taka prilika opazovati ljudi pri požaru. Spominjam se, kako je bil neki ljubitelj in posestnik izredne zbirke porcelana, stanujoč v petem nadstropju, nekdaj prebujen ponoči po novici, da je v kleti izbruhnil požar. Nikakor ni prišel v zadrego. Kakor se je kasneje pobahal sam, je vprašal takoj samega sebe: 4'Kaj storiti!" — In nemudoma je odgovoril sam sebi: ''Treba je predvsem rešiti dragi porcelan!" Tn takoj je zaklenil dvori, od pri na stožaj okno ter začel metati dol na pločnik vazo za va zo, krožnik za krožnikom, skupinico za skupinico, a niti za liip ni prenehal s svojim {»oslom čeprav so mu razbijali po dve-rih in ga vpraševali, ali ne želi, da se začne pospravljati krhke reči ? Niti besede jim ni odgovoril, dokler ni opravil svojega dela. dokler ni zalueil poslednje reči skozi okno. "To se ni končalo posebno srečno," je pripovedoval potem kasneje, 4* kajti izmed "rešenih" reči so bile prav vse na kosce razbite, toda pri tem som imel vsaj priliko prepričati se o svoji junaški hladnokrvnosti v hipu nevarnosti." Pripovedovali so ni i o. nekem mladem posestniku, ki so mu naznanili, da nekako tri verste od njegove kmetije gori stog sena. JUNAK Posestnik — bil je junaška na t ura — se je predvsem spomnil svoje žene. "Treba je neunudoma na to pripraviti ženo. Tako je nervozna, mogla bi se prestrašiti in potem bi bilo zlo." Kakor izstreljena krogla je priletel v ženino sobo, jo zgrabil za roko ter za ječa 1 z nenaravnim glasom: "Manja! Ne ustraši se! Za božjo voljo, ne ustraši se! Edino tega te lepo prosim — ne ustraši se!" "Kaj je! Kaj se je zgodilo?" je strmela žena. 44 Ne bom se prestrašila, samo povoj mi, za kaj gre!" "No tak vidiš! Praviš, da so ne boš ustrašila, pa si že vsa bleda! Le kaj naj počnem? Le kaj naj storim? Zdi se mi, da še zblamim." Zgrabil se je za glavo in so opotokol. "Kje jo Mitja!" jo vzkliknila žena. "Takoj mi odgovori, kaj se je zgodilo z Mitjo?" Mož je mahnil z roko: "Nič se mu ni zgodilo. S pestunjo jo v parku." "Kaj je torej?" "Pri Ličavki gori seno. Samo, za božjo voljo, no prestraši se! No — rotim to!" Žena ga jo pogledala, tlesknila v roko ter se začela krolio-tati. 11 Moj Bog!'' je vzkliknil mož, *4 Dobila jo histeričen napad! Saj sem vedel!" A prav nič ni prišel v zadrego. Popadel je vrč in ne ozira-je se na ženino kriko in proteste, ji je izlil vso vodo na glavo. Tedaj so je žena prenehala smejati ter ura jo pahnila skozi d ver i. Zahteval je ter poslal takoj sla na konju v mesto po zdravnika -- Videla sem sama šo enega junaka. Tudi ta junak je bil posestnik (kakor je videti, še ni ubožnla ruska zemlja); gorel Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj s malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nasaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, d a m o vsakomur brezplačno. Pišite nami SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamd Vse paro-brodne družbe- mu je dom, star, razpal, določen že, da ga prihodnjo pomlad po-dero do tal. Ljudi se je nateklo iz vseh okolnih vasic na posestvo toliko, tla je bilo vse črno. Muži-ki so kričali, žensko javkale. Posestnik pa je stal spredaj pred vsemi, zijal topo v ogenj, pritiskal na svoje prsi neke raztrgane škornje, ki so bili, kakor se je pojasnilo kasneje, last starega vrtnarja. Rešil jih je pred požarom. Posestnik je torej stal in so pačil, kakor bi bil zelo zadovoljen. Ko se je na hiši, do polovice zgoreli, s treskom in grmenjem dimnik porušil, so prestrašene ženske kar na tla popadale ter za vreščalo še glasneje: Oj. (Jospodin! Oj, Bog ti moj! Kaj je to ? Reši in usmili se nas! Tedaj je posestnik, častihlepen in spoštovanja zahtevajoč človek, hotel pokazati tolpi, da je njegov duh silen in stotink milimetra. Konstruk-ter je nazval svojo igračko motor z dvema mušjima silama. MESECARJEVA NEVESTA ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 75 NAJMANJŠI MOTOR NA SVETO Najmanjši motor na svetu je izdelal študent moskovskega zavoda za izvenželezne kovine Jurij Juronin. Moral so jo pošteno truditi, da je spravil skupaj to igraeleo. Njegov motor Začelo se je s poletnim flir-tanjem v Hveresu. Madleni Le-jatovi je bilo všeč nekam čudno obnašanje. Paula Hertaileja. ki ji je izkazoval posebno pozornost s tem, da jo jo jemal na dol^e promenadne sprehode, na vožnje s čolnom in k igram v le-toviŠčarski kazino, iz poznanstva se je razvilo prijateljstvo, iz prijateljstva ljubezen. Mad-1ena Lo jat ova pa se ni zavedela da ga vlečejo k Paulu, ki je bil sin imovitega francoskega tvorni, čarja, njegove duševne moti«je. Mladi tvoričarjev sin i je bil namreč mesečar in to kar so je z njim odigravalo v belih nočeh, ko je sijala luna, jo učinkovalo na Madleno kakor magnet. Letovišča rji v Hveresu, ki so videvali mlada zaljubljenca povsod skupaj, so si privoščili marsikakšno opazko na njun ra-1 čim. Mladeev pa tc ni razdru-žilo. nasprotno, še bolj tesno ju je povezalo v enoto. Podnevi se Hertaileju sploh ni videlo, da je anormalno bitjo. Zanimal se je za sport in vse moderno stvari. V mesečnih nočeh pa jc njegova bolezen tem silne je bruhnila na površino. Plezal je po pročeljih hiš. hodil po žlebovih na strehi, telovadil z zaprtimi očmi na nevarnih prostorih, nekoč je v neki ribiški vasi celo splezal na svetilnik. V takšnih jasnih nočeh, ko so za-razlegajo pesmi zaljubljencov laleč zunaj na morju, ga jo Mad lena pogrešala. Vendar se je vrnil fant z vseh nočnih ekskurzij srečno domov. Ko sta se Ihytaille in Lojatova v začetku septembra vrnila v Paris, sta se zaročila. Zaročnih eim-patij pa nista vživala dolgo, kajti meserčaka je prod kratkim pobrala smrt. Splezal je v neki svetli noči na rob strehe petnadstropne hiše in je treščil sta se zaročilo. Zaročnih sim-do smrti. Lojatova je preživela i svojega zaročenca samo za dva dneva. Po tem času so jo potegnili mrtvo iz hladnih valov Seine. CIVILIZACIJA PRODIRA 4'No, le pogum," jo je prekinil neimenova-nec s sladkostjo, da je ob njej starka osupnili*.. 44Ali sem vam kaj žalega storil? Ali sem vam kaj grozil?" 44Ah ne! Vidim, da imate dobro srce in čutite usmiljenje z ubogim človeškim stvorom. Če bi vi hoteli, bi mi lahko povzročili več strahu nego vsi drugi, storili bi lahko, da bi umrla; namesto tega pa ste mi... malo razširili srce. Bog vam to poplača. Dokončajte delo usmiljenja: oprostite me, oprostite me." 44Jutri zjutraj..." 44Ah, oprostite me sedaj, brž..." 44 Jutri zjutraj se zopet vidiva, vam pravim. Dotlej pa je pogum. Odpočijte se. Gotovo morate biti lačni. Prineso vam kmalu." "Ne, ne; jaz umrem, če kdo vstopi sem; uni-rem. Odvedelite me vi v cerkev... Bog vam bode štel te korake." 44Prišla bode ženska in vam prinese jesti,'* je rekel neimenovanec in jedva je izgovoril, jo tudi sam osupnil, da mu je prišel tak izvinek na misel in se je v njem rodila potreba iskati tak izhod, da pomiri mlado žensko. 44In ti," je nato urno povzel obrnivši se k starki, 44osrčuj jo, da bo jedla; deni jo v t> posteljo spat in če te mara poleg sebe, dobro, če pa ne, lahko spiš eno noč na tleh. Osrčuj jo, ti pravim, in stori, da bo vesela. In da se mi ne bo pritoževala radi tebe!" Rokši se je naglo nameril proti vratom. Luri-ja je vstala in stekla, da ga zadrži in obnovi svojo prošnjo, toda bil je že izginil. 44Ah, jaz reva! Zaprite, zaprite brž." In ko je slišala pripreti duri in zarožljati količek, se je znova sključila v svoj kot. 4 4 Ah, jaz reva !" je vzkliknila vzdihoma. 4 4 Ko-ga bom zdaj prosila? Kje sem? Povejte mi vi, za Boga, povejte mi, kdo je ta gospod... ta, ki ki je govoril z mano?" 44Kdo je, kaj ? Kdo je? Vi hočete, da vam povem. Počakaj, da ti povem. Ker vas ščiti, ste SO prevzeli; vi hočete imeti svoje zadoščenje, jaz pa naj trpim radi vas. Vprašajte njega. Ko bi vam v tem ugodila, bi gospod meni ne naklonil takih lepili besed, kakor ste jih slišali vi." — Jaz sem stara, stara, — je mrmrala dalje med zobmi. — Preklete mladenke, ki jih je lepo videti, naj jočejo ali se smejejo, in imajo vedno prav. — Toda začula je Lucijine vzdihe, na misel ji je prišlo sjiet grozeče gospodarjevo povelje, sklonila se je k ubogi čepeči dekliei in povzela s slajšim glasom: 4'Pojdite no, saj vam nisem nič slabega rekla; bodite veseli. Ne vprašujte me stvari, ki vam jih ne morem povedati; sicer pa bodite mirni in dobre volje. Oh, če bi vedeli, koliko ljudi bi bilo zadovoljnih, če bi ga slišali govorili, kakor je govoril z vami! Bodite veseli, kajti zdaj, zdaj vam prineso jesti; in jaz, ki razumem.. . po tem, kakor je govoril, bo kaj dobrega. In potem zlezete v posteljo in. .. pustite tudi meni kotiček, upam," je pristavila z glasom, ki je bil nehote malo jezen. 44Nočem jesti, nočem spati. Pustite me na miru; ne bližajte se mi ne hodite odtod!" "Ne, ne, glejte," je rekla starka, se odmaknila in sedla na veliko stolieo, odkoder je revico ošinjala s pogledi strahu in mržnje; nato je pogledovala na svoje ležišče, grizlo jo je, da morda vso noč ne bo mogla vanj, in mrmrala je proti mrazu. Toda razveselila se jo ob misli na večerjo v nadi, da bo tudi zanjo kaj. Lucija se ni zavedala mraza, ni čutila lakote in kakor omamljena je imela celo o svojih bolečinah in svojih bojaznih le zmeden občut, podoben slikam, ki jih človek gleda v mrzličnih sanjah. Stresnila se je, ko jo začula trkanje; prestrašena je dvignila obraz in zavpila: 44Kdo je; dobre novice," jo rekla starka; — "Marta je, nese večerjo.'" "Zaprite, zaprite!" jo vpila Lucija. "Ih, brž, brž." je odgovorila starka; vzela je krušni košek Marti iz rok, jo odslovila, spet zaprla in postavila košaro na mizo sredi sobe. Nato je večkrat povabila Lucijo, naj pristopi ter si privošči teh dobrih stvari. Rabila je po svojih mislih najučinkovitejše besede, da bi v re vici vzbudila tek, si)»ala je ploho vzklikov o iz-bornosti jedil. (Dalje prihodnji«.) iiM — *-' ...... Na sliki vidite starega Tibetanea, ki je ostal veren svoji narodni noši, toda jed mu bolj tekne, če jo uživa ob zvokih gramofona. Pa ne samo gramofon, tudi radio je prodrl v najbolj zapuščene in necivilizirane kraje sveta. ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 ! IZ BAGDADA V STAMBUL Izdajalec; Na lovu: Spet na divjem zapadu; 4 knjige, s slikami, 637 strani Rešeni milijoni; Dediči Vsebina: C«» --------------------- Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Nasr v GORAH BALKANA ................................................4 knjige, a slikami. 576 strani KRIŽEM PO JUTROVEM vsebina • * 4 knjige, 598 afinni, ■ slikani ** gimen. zaroka z zaprekami; V golob- Vsehina: njuku; Mobamedauski svetnik Jezero smrti: Moj roman ob Nilu: Kako sem Cen lJM v Melcko romal; Pri Čamarlh; Med Jeridi Cena _________________1.50 WINf.TOV PO DIVJEM SITRDISTANU -„ . .. HUkami 1753 Ux*ni 4 knjige, 594 strani, a slikami ^J1*' 8 Biram Vsebina: Vsebina. Amadija; Beg iz JaCe; Krona sveta; Med Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; dvema ognjema Cena .......................LM NSo-dl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na PO DEŽELI SKIPETARJEV nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans 4 knjige, S ■>{l"-1. 577 strnil' Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win- Vsebina: netova °P°roka Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridlt; C®®* ........................ Ob Vardarju Cena ____________________1.56 . ___ ZUTI j SATAN IN IŠKARIOT * knjige, s Bilkami, 597 strani f 12 knjig, s slikami, 17§4 strani Vsebina: Vsebina: z medvedom; Jama draguljev; Kon- Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevar- čno —; Bih, ln njegova poslednja pot noBti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Cena ....................f.gf Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. "8125 VABT) D1" New York, Saturday, October 12, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IK V. 3. GREHI OČETOV Roman v dvehrzyezkih Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 63 PAPEŽ, ČIGAR ROD ŠE ŽIVI V SLOVENIJI Nato pride jutro, ki je prineslo čudovito lepo vreme. Oborožena z lahkimi gorskimi palicami korakava v modri jutranji senci ob jezeru in proti hribom. Ob dovetih se vstaviva v neki gostilni, kjer sva počila in zajtrkovala. Mlado dekle, ki nama je streglo, nama klepeče s svojim naglim jezičkom, kako pridno obiskujejo to leto letoviščarji planine in da se je že zgodaj zjutraj tudi pripeljal mlad par. Ko se odpraviva v breg, hodiva najprej med bukvami po precej strm: poti, ki pa polagoma postane položna, ter prideva do planšarske koče. V koči najdeva prostorno sobo, ki je bila poleg običajnega planinskega orodja opremljena s čisto pomito mizo in dvema dolgima lesenima klopema. Pred plapolajočim ognjem na odprtem ogajisču, stoji . novembra: Kuropa v. Bremen Cliamplain v Ilavre Iti. novembra: I le de France v Havre Hex v (ienoa 20. novembra : Washington v Ilavre Majestic v Cherbourg 1ES. novembra: Lafayette v Havre 28. novembra: Kuropa v Premen 2!>. novembra: Ilerengaria v Cherbourg novembra: Champlain v Havre Conte
  • Presenetite svoje rojake v stari domovini in preživite l»oži«"ni večer v njihovem krogu. Potujte na enem teh orjaških br/.>-parnikov. ki so tako priljubljeni Jugoslovanom. MAJESTIC - 6. decembra Tod osebnim vodstvom >1. S. Ekerovira. i) K Ki i AQUITANIA — I Z L E T 14. decembra P«m| osebnim vodstvom A. Marcusa Potujte veselo in brezskrbno imhI vodstvom izkušenega spremljevalci, ki se bo brigal za vse vaše |Nitrelie na |Mttovanju. — Izvrstna domača kuhinja. Prtljaga čekirana do vašega eilja. Za podrobnosti in prostore st- <»l'riiite na lokalnega agentu ali na CUNARD WHITE STAR 25 Broadway. New York VA2NO ZA ZADNJE PISMO MARIJE ANTOINETTE Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA* (Dalje prihodnjič.) 216 West 18th Street : : : New York, N. Y. Štefana Zweiga življenjepis-ni roman o nesrečni francoski kraljici Mariji Antoinetti ni popolen, ker pisec ni čital zadnjega pisma kraljice preti usmrtitvijo. Pismo se je našlo šele zdaj v knjižnici grofa Henrika Apponija v Oponicah blizu Pieštanov. Marija Antoinet-ta ga je pisala princesi Elizabeti v celici, iz katere so jo odvedli na morušče. Pismo se glasi: "Tebi, draga sestra, pisem to zadnje pismo. Pravkar sem izvedele, da sem obsojena na smrt a ne na sramotno smrt, s kakršno kaznujejo zločince, temveč na smrt, ki mi bo zopet pomagala r.ajti Tvojega brata. Zelo obžalujem, da bom morala osta-viti svoje otroke." h kateri se je vedno priznavala Kraljica piše nadalje, da bo in pristavlja, da ne ve, če ji bo umrla v rimsko-katoliški veri. kdo podelil zakramente za umirajoče, ker Ji ni znano, če ji bodo dovoliti duhovnika. Potem ko prosi oproščenja za vse gre- NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d4 kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga d«n m tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto t» ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega dela in stroškov, ta 1o Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopnik« v Vašem kraju ali pa katerema izmed zastopnikov, kojth, imeni so tiskana t debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tud» druge naselbine, kjtr je kaj na ših rojakov naseljenih. CALIFORNIA : San Francisco. Jaesb COLORADO: Pueblo, Peter CnUg. A. Saftl* Walsenbnrg, M. J. 6vuk INDIANA: Indianapolis. Loots Ban teb ILLINOIS: Chicago, J Bevčlč, J. Lnkanleh Cicero, J. Fabian Mary (Chicago. C leers Id Illinois) BamhU-b. Joseph Ff*% življenju, sklepa nesrečna Marija Antoinetta: 4'Zdravstvuj moja draga, ljubljena sestra ! Želim, da bi ti to pismo izročili! Srčno objemam Tebe in svoje otroke!'* Pismo je dobil v roke nekdanji francoski preiskovalni sodnik Focuier-Tonville, kateremu ga je bil prinesel jetniški prof os Paul. Pri sodniku pa je dokument obležal. Sele revolu-cijonar Courtois, ga je po dolgem času odkril in ga je prodal Ludoviku XVIII. Toda tisto pismo je bilo falsificirano! Kajti Courtois je prodal original za ogromno ceno v inozemstvo, kjer so ga zdaj odkrili. Vešča-ki cenijo pismo na dvajset tisoč dolarjev in našel se je že A- meričan, ki je pripravljen plahe, ki jih je storila v svojem čati to vsoto, če mu ga izročijo. Jollet, ▼at La Salle. J. Spellcb Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. linger. Jacob Resulk. John Slsps'.k Girard. Anton Narode Lorain, Louis Balant, John še Warren, Mrs. V Raehai Toungstown. Anton K Ike'J OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brongbton. Anton Iparee Clarldge, Anton Jerlna Conemangh. J. Bresevec ExDort. Loute Sapantii Parrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaadn Greensburg, Frank Norsk Johnstown, John Polsnts Krayn. Ant. TanSelJ Luxerne, Frank Balloeh Manor. Frank Demshar Midway. John 2nst Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshsr Steelton, A. Hren Turtle Creek. Ft. Sehlfrcr West Newton, Joseoh Jot an WISCONSIN ! Milwaukee. W«t Allla. Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: , Rock Sprlnga, Diamond vllle, Joe Bollch Aha* js prejeL ImUpAi rsj» ■ tapte pripmiMMi UPRAVA "OLAB NAMOUA"