Leto XVI.
V Celju, dne 10. avgusta 1906. 1.
Štev. 92.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
UredniStvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se Se vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in, druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvo. plačuje se vnaprej:
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inserirasje znaten popust.
Uspehi občine Kokarje za pravice slovenskega jezika.*
Ker se med nami Slovenci žalibog splošno sliši pesimistično in neutemeljeno govorjenje, ki diši skoro že po nerazsodnosti, da se s slovenskim jezikom ničesar ne doseže, da naši poslanci za slovenski jezik ničesar ne store, da moramo najprej ves vladni sistem izpremeniti, če hočemo za svoj jezik kaj doseči, naj se začne od zgoraj t. j. na Dunaju oziroma v Gradcu za naše pravice delati, posamezniki in občine ne morejo ničesar doseči, češ. z glavo se ne da skozi zid itd. itd., zato si dovoljuje županstvo Kokarje, ki se je postavilo z ozirom na obstoječe zakone na optimistično stališče, priobčiti svoje uspehe za pravice slovenskega jezika. Pri tem kje treba upoštevati, da je bil zakon za ravnopravnost jezikov izdan za državljane, a ne za oblasti ii^ za uradnike, iz česar sledi:
1.	da ima občina pravico v imenu svojih občanov zahtevati od vseh oblasti v področju slovenske govorice oziroma tudi od deželnih in državnih uradov na Dunaju slovensko dopisovanje.
2.	Da ni .neobhodno treba v dosego pravic slovenskega jezika intervencije državnih poslancev, ker je državni zbor tak zakon 1. 1867. že itak sklenil, temveč občina se naj kot zastopnica državljanov sama pritoži. Take pritožbe dosežejo pozitivne uspehe. Državne poslance odpravijo le s prijaznimi — besedami.
* Da se nazori o pravicah slovenskega jezika bolj razbistrijo in da bi se pri nas v tem oziru začelo bolj delovati, naj blagovolijo drugi listi te članke ponatisniti, oziroma tva-rino uporabiti. Pripomnimo, da bomo nadaljevali članke pod gorenjim naslovom v neprisiljenem razporedju.	Op. ured.
3.	Vladinega sistema nam v dosego jezikovih pravic ni,' neobhodno potrebno izpreminjati, temveč prepričati ga je treba s piitožbami občin, da se preko naših pravic ne sme v naših uradih uradovati niti v državi vladati.
4.	Da se dosežejo uspehi, je treba začeti od spodaj t. j. pri posameznikih in v občinah. S tem se ovržejo znani izgovori nasprotnikov, da slovenske občine same ne žele slovenskega ura-dovanja, ker se ne pritožujejo zaradi nemških dopisov in ker tudi same po nemško dopisujejo. V vseh slučajih povprašuje ministrstvo, kaj občina v ti zadevi želi. Delovanje od spodaj
t navzgor sloni na naravnem temelju. Dežela in država namreč obstoji iz samih občin. Kakoršne so občine, približno taka je dežela in dižava. Občina naj bodo same proti sebi pravične, potem ji bodo tudi oblasti bolj pravične.
Mi se mammu učiti določbe - te--meljnega zakona, posebno njegov člen XIX. izrabljati tudi v imtlemr'v vsaKem
dopisu, v vsakem društvu, v občini itd., šele potem se bodemo zdeli politično zrel narod. Iz malega raste veliko. Same malenkosti tvorijo veliko celoto. Po celoti nas ceni vlada in sosedni narodi. Drugi narodi se ravnajo tako.
I.
Ob nastopu novoizvoljenega župana Jerneja Šeštirja je v letu 1904. vrnila občina Kokarje celjskemu glavarstvu ves naborniški elaborat s pritožbo, da se nahajajo v njem samo nemške tiskovine in da so tudi izpiski iz krstnih, oziroma mrtvaških knjig dveh knezoškofovskih župnih uradov samo nemški in da župan ne more tega akta izročiti tajniku v izdelovanje, dokler ne bodo v njem slovenske tiskovine itd. in da on ne more ničesar podpisati, kar ni v slovenščini tiskano ali pisano.
Glavarstvo je dalo na to župana povabiti na uradni dan k politični ekspozituri v Mozirje, kjer se mu je na vse- mogoče načine prigovarjalo, naj opusti svojo zahtevo, tudi žuganja ni manjkalo, toda župan je izjavil pismeno v zapisnik, da vstraja v smislu člena XIX. državnega temeljnega zakona pri svoji zahtevi in da se hoče pritožiti na namestništvo v Gradec, oziroma še dalje na notranje ministrstvo, če se mu ne bode ugodilo. To je pomagalo. V kratkem so se morale doposlati občini slovenske tiskovine, ki so ležale pri glavarstvu zaprašene v shrambi, sicer bi ne bila dobila država iz te občine nobenega mladeniča na vojaški nabor. Odgovornost za to bi bila seveda zadela glavarstvo, zato se je moralo županovi zahtevi ustreči. Od tega časa sem dobiva občina in vsi trije župni uradi, namreč: na Rečici. pri Sv. Frančišku in v Nazarjih. katerjli farni deli spadajo v občino ■ okarje. vse za naborniški elaborat potfebne tiskovine v obeh jezikih, ki se od vseh imenovanih uradov spisujejo samo v slovenščini.
II.
Tudi v črnovojniških zadevah je bilo celjsko glavarstvo do leta 1904. dopošiljalo župnim uradom pri Sv. Frančišku, na Rečici in v Nazarjih samo-nemške tiskovine, od katerih sta jih dva urada po nemško izpolnjevala, a samo eden v slovenščini.
Občina Kokarje je nato zahtevala od glavarstva za* sebe in za vse tri imenovane župne urade slovenske tiskovine ter mu je župan Jernej Šeštir že naprej naznanil, naj si prihrani trnd, ga še kedaj pozivati na uradni dan ter je dal dostaviti: „Vse, karkoli se dopošilja občini Kokarje, mora biti v smislu člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. broj 142. drž. zak.
tiskano in pisano v njenem uradnem t, j. slovenskem jeziku, sicer odklanjam vso odgovornost za izvršitev."'
To naznanilo je pomagalo, od tega časa naprej dobivajo vsi trije prej našteti župni uradi in tudi občina Kokarje vse črnovojniške tiskovine v obeh jezikih, ki se spisujejo samo v slovenščini.
Tako se učijo gospodje uradniki pri glavarstvu, da slovenski jezik ni zato tu, da bi ga oni prezirljivo zame-tavali po prašnih omarah pisarn, temveč, da spada on na mizo ne samo občin in župnih uradov, ampak tudi na mize vseh pisarn pri glavarstvu, in da vstaja iz zahtev občin po slovenskem uradovanju vedno nujnejša potreba po ustanovitvi slovenskega vseučilišča na dan, da dobimo konečno akademično izobražene, slovenščine popolnoma zmožne uradnike.
SvetOYno-politicni pregled.
Ruski dogodki.
Prememba v ministrstvu
je izvršena. Trgovsko ministrstvo je prevzel Filozofov, poljedelsko ministrstvo Vasilčikov. Višji prokurator sv. sinoda postane dosedanji podminister Izvolski, ker je Samarin, ki ga je hotel ministrski predsednik postaviti na to mesto, na očeh tako bolan, da te ponudbe ni mogel sprejeti. Ostali port-felji ostanejo v rokah sedanjih ministrov.
Program ruskega ministrstva.
Program ruskega ministrstva obsega tri. točke, agrarno vprašanje, židovsko vprašanje in reformo sodišč. Agrarne zadeve so prilagodene z nekaterimi izpremembami Goremykino-vemu programu.
Proračun za leto 1907.
„Novoje Vrernja"1 poroča, da vlada
LISTEK.
Kopališče Rogatec-Slatina in njega okolica.
Cenjeni bralci „Domovine"', blagovolite me spremljati po kosu slovenske zemlje, kjer se vedno oblastneje šopiri tujec.
Rimljani so poznali zdravilno moč več vod v bližini Slatine: Rimske toplice, Krapinske toplice (aquae vivae), Varaždinske toplice (aquae Constan-tinae, aquae Jasae). Slatina se najbrž ne sme ponašati z rimskim znanstvom, čeravno je bila štacija mansio Ragan-done, ker leži danes uro hoda od Slatine trg-Rogatec, že za rimskih časov precej znamenit kraj. Ob današnjem kopališču Slatina so gotovo često korakali rimski trgovci in vojaki po cesti
iz Ptuja mimo današnjega četrt ure južno od Slatine ležečega sela Čohalo in cerkve Sv. Trojica v Celje. Ostanki te stare rimske ceste so se še pred 20 leti videli v selu Lašče v fari Sv. Peter na Medvedovem selu.
Slovani so se naselili v VI. stoletju v teh krajih, njihova narodna pripovedka pravi o Slatini sledeče: Živina je zasledila izvirek v kotlini gozdov in hodila posebno rada sem pit. Ako se je pastirju zgubilo živinče, je takoj vedel, kje ga mora iskati. Zvirek je obrnil nase pozornost pastirjev in ti so se prepričali, da mora biti kisli vodeni okus ona privlačna sila, ki vabi živino, da daje tej vodi prednost pred vsako drugo. Znanstven dokaz to ni, a mogoče je, da se je zgodilo tako. Slučaj je okoličane zopet lahko opozoril na zdravilno moč čudnega izvirka. Vsled posebnega kislega okusa so imenovali Slovenci vodo Slatino (slano
vodo) in to ime razširili sčasoma tudi na kraj. Ker je pa bilo v knjigi usode zapisano, da bode nad svobodnim slovenskim kmetom za dolgo vrsto let zapovedoval nemški grajščak, so prišli tujci v deželo ter prekrstili Slatino v Sauerbrunn. (Tako že v Newer Wasserschatz, ki ga je izdal leta 1581. Ta-bernaemontanus). In ker je blizu trg Rogatec, so imenovali Slatino po njem Roitscher - Sauerbrunn, (tako že dr. Gründl v Roitschoerene leta 1687.) Slovensko in nemško ime se je ohranilo do danes.
Tudi nam pripovedka pravi, da je okoli 1.1640. neki hrvaški grof Zrinski na lovu do vira Slatine prišel. Ta Zrinski je grof Nikolaj Šubic, ki je leta 1649. postal hrvaški ban.
Ta je bil na vranici in na jetrah bolan. — Ko je prišel do izvira Slatine utrujen in žejen — je pil, se čutil okrepčanega — : pije večkrat in se
ozdravi. Zaslediti se ne da. je li grof Zrinski Šubic se s Slatino v Rogatcu zdravil — ali je slatino s seboj vzel, in se na Hrvaškem zdravil. Istega grofa je potem 1. 1664. v Koršanskem logu v Medjimurju na lovu divji merjasec umoril. Da se je Zrinjski-Šubic z kiselico ozdravil, se je razvedelo. To mariborski fizik dr. Gründl pripoveduje v „Roitschocrene"' 1. 1685 in pravi, da je to slišal od dr. Sobraita, domačega zdravnika cesarice Eleonore, soproge Ferdinanda III.
V tem času je bil izvir Slatine z vrbovim ali jelševim štorom zavarovan.
Leta 1685 in 1686 je v rogaški Slatini glad razsajal; ker pa voda želodec in čreva snaži, so se kmetje, ki so zdravilno moč Slatine poznali, — nje ogibali.
Dr. Sorbait vzame kiselice — Slatine s seboj na Dunaj in je z njo veliko bolnikov ozdravil. Pisal je tudi v
ogorčenje. Mnogo oseb je pobegnilo v Srbijo.
—	Puiit Evropejcev" v Afriki.
V Kapstadtu je več tisoč brezposelnih Evropejcev provzročilo punt, ki se je iz mesta potegnil v kmetske okraje. Puntarji so skušali pridobiti množico za veliko ljudsko ustajo. Oblegali so gubernatorjevo palačo ter zahtevali, da mora država preskrbeti vsem brezposelnim redni zaslužek. Ker se njihovim zahtevam ni ugodilo, naskočili so gubernijo. izropali trgovine in poklali več trgovcev, ki so se jim zo-perstavili. Policija ni bila puntarjem kos ter se je morala poskriti.
—	Prestolonasledstvo ua Nizozemskem. Iz Haaga poročajo, da se pripravlja zakon glede prestolonasled-stva. po katerem bodo upravičeni k prestolonasledstvu soprog kraljice Vi-ljemine, princ Henrik in njegovi sorodniki. Princ Henrik bo proglašen kraljem in sovladarjem.
—	Parlament ua Filipinih. Dne 27. marca 1907 se vrše na Filipinih volitve v poslansko zbornico, ki bo tvorila skupno z gosposko zbornico filipinski parlament. Gosposka zbornica bo obstojala iz članov dosedanje filipinske komisije, ki sestoja iz Američanov in domačinov in jo imenuje predsednik Zedinjenih držav, v poslanski zbornici pa bodo od ljudstva voljeni zastopniki, ki bodo imeli bolj posvetovalno kot odločevalno pravico. Takšen način vladnega sistema so uvedli Američani tudi na otoku Por-toriko in se tam baje dobro obnaša.
Združene države so imenovale Moorhedda generalnim konzulom v Be-lemgradu.
—	Kitajska vlada zahteva, da mora vse tuje vojaštvo zapustiti kitajsko ozemlje.
Dopisi.
,y«tV
Iz Sevnice. Dne 31. julija je prišel okrajni glavar Nobile de Vistarini, gotovo na povabilo svojega sorodnika Julija, v Sevnico poizvedovat o nedeljskih izgredih. Da so nemškutarji s frankfurtarico, ki je pri šolskih slav-nostih prepovedana, povzročili vso zadevo, tega menda ni zvedel; naj Julijo, ki nosi v desnem žepu siidmarkine in v levem Ciril-Metodove žveplenke, prižge svečo pravičnosti s Ciril-Meto-dovimi žveplenkami in naj ravna po predpisih, kojih pa menda sam ne pozna. Najmanjša krivda slovenskega učitelja ima za nasledek disciplinarno preiskavo, toda hudodelci in pretepači imajo proste roke.
Julijo se je že dvakrat proslavil tukaj v Sevnici: pri ustanovitvi „Čitalnice" in ob njeni petindvajsetletnici. Njegova ljubezen do Slovencev je šla
tako daleč, da je vkljub temu, da niso imel službo vršeči orožniki nobenega povoda podati obvestilo, on „osebno" dognal, da so po izjavi llletne nem-škutarske deklice Slovenci, baje žalili avstrijsko zastavo. Luteranski pruski sorodniki tega plemenitnika gojijo menda veliko ljubezen do črnorumene zastave ? !
Kako in kaj je vse poizvedoval, nam sedaj še ni znano, a pripomnimo, da nas je le enkrat speljal na led. — Pri svojih „gostih" izletih v Winkle-jevo tovarno naj bi raje poprašal, kako se ravna z delavci, in čul bi marsikaj kar bi utegnilo zanimati „okrajnega glavarja".--
Radi par privandravcev, ki so vse naše gozde opustošili, naše kmete v uboštvo spravili, naše otroke z mržnjo do naše slovenske zemlje zastrupili, naj bi mi Sevničani vzdrževali nemško šolo; tega ne doživi nikdar Julijo; prej mu pokažemo pot za Taxom. — Sevničani, Slovenci, odprite vendar enkrat oči!!!
Iz Kozjega. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Kozjanski okraj je priredila dne 29. junija t, 1. veliko ljudsko veselico v gozdu blizu Kozjega. — Velikansko število obiskovalcev te veselice je omogočilo, da se je razvila prav pristno-domača zabava in vsak gost se gotovo še z veseljem spominja prijetnih ur, katere je prebil v senčnatem gozdu ob zvokih polno-številne rogaške godbe, ob milih glasih šentpeterskih pevcev.
Radosten je povdarjal gospod dr. Jankovič kot predsednik te podružnice pri pozdravu udeležencev, da je pose-tila veselico izredno velika množica iz najrazličnejših krajev ter pozdravil vrle Šentpeterčane in Rajhenburžane, ljube goste iz Sv. Vida. navdušeno kmetsko ljudstvo sosebno iz Bučke fare, domačine in druge goste.
' Navdušeno in povsem poljudno je govoril gospod dr. Ferdo Kunej ljudstvu o namenu družbe sv. Cirila in Metoda in živahno odobravanje je pokazalo, da se gospod govornik ni trudil zaman.
Povdarjati pa se mora z žalostjo, da k temu vsejedno lepemu uspehu gozdne veselice duhovščina iz Kozjega samega in najbližje okolice vsaj z besedno vspodbujo pač ni trohice žrtve doprinesla lepemu namenu, in čuditi se je moralo vse, da se ta prečastita duhovščina, ne vem ali slučajno ali namenoma te veselice tudi osebno ni ndeležila — izvzemši častni izjemi iz Sv. Petra in sosebno prečastitega g. župnika iz Buč, ki ni samo sam došel, ampak tudi dovedel s seboj častno število svojih faranov k redki slavnostni priliki, v našem okraju.
Osebnosti med njimi ali drugimi
predloži proračun za leto 1907 državni dumi, čim se duma sestane: Vsem ministrstvom bodo dovoljeni za januar in februar posebni krediti, dokler državna duma ne odobri proračuna.
Ruska vojska.
Ruska vlada namerava baje v očigled vedno se ponavljajočim puntom v armadi in da jo pomiri, znižati službeno dobo za pešce, topničarje in mornarje.
Splošni štrajk.
Zadnja znamenja splošnega štrajka so izginila. Vsi časopisi zopet izhajajo.
Kongres kadetov.
Petrovjevič, član stranke kadetov, je sporočil nekemu poročevalcu, da priredi stranka kadetov septembra meseca v Moskvi kongres.
—	Carinski spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Ta spor nekako miruje sedaj in se noče ganiti z mesta, kajti nikakih posebnih vesti ni ne z Dunaja, ne iz Belegagrada. -Simpto-matično vest pa imamo iz Budimpešte. V nedeljo se je vršila tamkaj skupščina mesarjev, ki je sprejela resolucijo v smislu, da se ima odpreti srbska meja in omejiti izvoz živine iz Ogrske, sicer da nastane veliko pomanjkanje in draginja .mesa. Umevno je to. Fanatiki najostrejega postopanja proti Srbiji naj bi ne pozabili, da je takov-le carinski boj nož, ki more sicer hudo rezati v meso Srbije, ali tudi v meso — Avstro-Ogrske!
—	Vodstvo mladočeške stranke je izdalo komunike, v katerem poživlja vse češke narodne stranke, naj bodo v zadevi volilne reforme edine in naj skupno in z združenimi močmi postopajo. Z rešitvijo v odseku še ni izvedena volilna reforma. V zadevi volilne reforme se da še v plenumu mnogo doseči. V to je pa potreba, da najdejo češki poslanci potrebne podpore pri volilcih. Nujno je torej potrebno, da zavzamejo volilci odločno stališče napram volilni reformi, da s tem podpro poslance v zbornici.
—	Nove volitve na Ogrskem. Ogrska vlada namerava razpisati nove volitve meseca majnika prihodnjega leta, ko odobri ogrski državni zbor novi zakon o volitvah na Ogrskem. Novi volilni ogrski zakon ne bo ne splošen in tudi ne tajen, a vlada kljub temu upa, da ga odobri ogrska zbornica. — Rumunski poslanci so sklenili, da ustanove oktobra meseca posebni rumunski klub, kateremu lahko pristopijo tudi Rumunci, ki niso poslanci.
—	Srbi in Turki. Turki so silno ogorčeni vsled zmag srbskih čet v kumanovski kazi. Turki so raditega iz treh vasi ujeli nad 300 Srbov, katere v zaporu mučijo. V narodu narašča
svoji Praxis medica o uspehih in Slatina je zaslovela. Začeli so jo izvažati ne samo po Avstriji, temuč tudi v Italijo in Poljsko.
Zajemati, polniti steklenice in razpošiljati slatino, je imel pravico župnik pri Sv. Križu. Za tem je dobil Peter pl. Hammer na Dunaju pravico slatino točiti in razpošiljati.
Posestnik rogaške grajščine baron Curty Strmolski toži pl. Hammerja, da mora privilegij njemu odstopiti. Po dolgi pravdi pripade privilegij Strmol-skemu. Leta 1676. je že bila Slatina last Strmolskega in v tem letu je ta prvo gostilno postavil, slatino pridno zajemal in drago prodajal. Pri izviru je baje bokal slatine stal 60 vinarjev, v Beču nad 2 kroni.
Nam že znani dr. Sobrait se je Strmolskemu protivil in ptujski magistrat je Sobraitu pomagal. Curty je privilegij izgubil in dunajski krčmar
Ambrož Frank, ki se je o zasedanju Dunaja hrabro bojeval, je dobil privilegij .— in ga je veliko let obdržal.
Cesar Leopold I. je dal ukaz, da se mora kiselica le nemešana prodajati po nizki ceni Šele sedaj je dobila kiselica dobro in glasóvito ime.
Cesar Jožef I. podeli privilegij po Frankovi smrti Kouradu pl. Henkln 1. 1706.
Cesar Karol IV. je ta privilegij potrdil, a leta 1721. že potrdilo preklical in enajsterim dunajskim lekarnarjem (apotekarjem) izročil. Ti lekarnarji so imeli to cesarsko pravico ali privilegij 61 let. Le ti so leseni štor odstranili, s kamnito ploščo nadomestili, postavili k izvirku posebnega nadzornika in izvir Slatine s sv. Janezom olepšali. Ta soha sv. Janeza je,še sedaj v Slatini malo više od tempelskega vrelca. Cesarica Marija Terezija je privilegij dunajskih r lekarnarjev na
novo potrdila in jim zabičala, naj samo — dobro slatino — razpeča-vajo.
Cesar Jožef II. je ta privilegij odrekel, vrelec se je zanemaril — in ker bi bil vsakdo rad dobiček od vrelca imel — je prišlo do prepira in tožb, Posestniki vrelca so postali sosedni kmetje. Da so ti za olepšavo in za razpošiljatev kiselice malo storili, je umevno.
Leta 1801 je šele je za Slatino lepša doba nastala, ker se je dežela Štajerska za vrelec zanimala, L. 1803. je dobila s cesarskim pismom Slatino v posest. Odkupila je sosedno zemljišče, sezidala stanovanje za goste, najela zdravnika in oskrbnika. Prvi zdravnik je bil dr. Fröhlich.
Dež. glavar štajerski grof Attems in .prelat samostana v Admontu „Gotthard Kugelmayer" sta s posebno vnemo delovala, da se je kopališče napravilo,
posamezniki pač ne opravičujejo take popolne abstinence ob priliki slavnosti, ki je nudila v prvi vrsti ravno pri-prostemu ljudstvu tudi duševni užitek in priprosto, veselo zabavo.
Sicer pa se je omenjeni nedostatek uspeha veselice skoro do cela pokril po izredni požrtvovalnosti častitih dam kozjanskih, ki so polnoštevilno z največjo poržtvovalnostjo zastavile vse moči. da se je veselica s tako nepričakovano dobrim moralnim in gmotnim uspehom obnesla. Izreka se jim najsrčnejša zahvala.
Gornji grad. Tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je slavila dvajsetletnico obstanka v nedeljo, dne 5. avgusta 1906.
Slavnost se je vršila na prostem na dvorišču gostilne „Pri zvezdi". Prostor je bil primerno z zastavicami okrašen. Podružnica ni razvila velikega pompa, pač pa je priredila slavnost primerno razmeram.
Pevsko društvo je zapelo par moških zborov, izmed teli so zlasti ugajali „Slovan" in „Planinska". Na primitivnem gledališkem odru so proizvajali domači mladeniči in mladenke igro „Bob iz Kranja". V kratki dobi so se diletantje dobro naučili svojih nastopov. Brhka Polonica se je vsakomur na prvi mah prikupila, govorila je neprisiljeno, kakor pač gorenjskemu dekletu gre. Njen ženin Matiče, pomočnik pri Poloničinem očetu, kotlar-skem mojstru, bil je ;.fest" fant, nastopal je sigurno in so nekateri prizori bili res dovršeni. Tomaž, kotlarski mojster, je bil kaj dobro maskiran, igral je dobro. Odrtnik Grabež v svoji izvrstni maski in s svojim nastopom je vzbujal pri poslušalcih ob ilo smeha, tembolj, ker-je izvrstno igral oderuha. No, in lepooka Nežika, potinja iz Kranja? Ugajala je prav dobro, govorila primerno kot mora potinja razločno in počasi. Le eno napako bi omenili, ki pa sicer ni napaka. Za to ulogo bila je pač premlada. Škoda, se ni maskirala.
Konečno — igrali so dobro vsi in upamo, da jih kmalu zopet srečamo na odru. Prosimo! Dane izpustim: Matiče je tudi prav dobro pel in je moral ponavljati.
Po gledališki predstavi pričela se je ob zvokih domače godbe na lok vesela „prosta zabava". Med tem ste a-ospici igralki prodajali jako okusen kranjski bob in zanj izkupili lepo svotico za družbo.
Za> dobro in točno postrežbo pa vsa čast gostilničarki gospej Tro- j bejevi !
Med navzočniki videli smo dvä turista iz laške Gorice, enega gospoda iz Gradca, enega iz Knitelfelda itd. Tudi bližnja Bočna je bila zastopana;
da se je voda razpošiljala in da so začeli ljudje," bolni na jetiki in na vranici, se tamkaj zdraviti.
Leta 1813 se je sezidala lepa dvorana; ker je pa bila premajhna, so postavili leta 1847. novo, veliko in krasno, ki je še sedaj. Vsako leto se v Slatini zgradijo nove hiše — gosti se množijo — kiselke se vsako leto •več proda.
Leta 1835 je bilo 817 gostov; leta 1355. 2400. — Sedaj jih pride pa do 4000.
Kiselice se je prodalo leta 1742 na Dunaju 5236 steklenic, leta 1582 546180. 1. 1862. pa nad 800.000 steklenic. Sedaj se proda na leto 1 in pol milijona steklenic s kiselico. Slatina deli kmetom v okolici precej dobička, ker vsak dobi lahko zaslužek — ali j lahko svoje stvari proda.
(Dalje prihodnjič.)	,:<
v prav velikem številu pa trg Ljubno. Zastopani ste bili tudi akademični društvi „Slovenija"' in „Tabor"'.
Prireditelji veselice so bili zadovoljni z moralnim kakor tudi z gmotnim uspehom.
Gornjegrajska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je sedaj edina podružnica v našem okraju, zato naj bi se je vsi zavedni krajani oklenili in jo podpirali.
Iz Slov. Gradca. (Raznovrstnosti). Godbeni klub slovenjegraški — znan tudi kot politični kvartet, se je razpustil. Povod temu je bilo netaktno postopanje gostilničarja Hansa Šulerja napram godbenemu klubu.
Bivši udje imenovanega kluba, posebno pa še oni. ki se štejejo za Slovence so tudi sklenili, da Šulerjeve gostilne ne bodo več obiskovali, Naj bi se po tem posnemanja vrednem sklepu ravnali tudi Slovenci iz gornjé-grajske okolice!
Čitalnica priredi dne 19. avgusta v prostorih „Narodnega doma"' veliko pevsko veselico, pri kateri nastopi tudi vrla šoštanjska narodna godba.
Pri naši sodniji pri davkariji in na pošti še vedno, nimajo dvojezičnih napisov. Istotako je čitati na postajališču državne železnice še vedno le „Haltestelle Windischgraz"'. Ker mi Slovenci nismo voljni, da se nam še dalje kratijo naše pravice, pričakujemo^ da se omenjeni napisi nadomestijo v najkrajšem času z dvojezičnimi.
Če se to ne zgodi, bodemo pošteno poropotali.
Nočni nemiri se v Slov, Gradcu ponavljajo dan na dan. Zakaj imamo vendar dva policaja in nočnega stražarja , ako se nemirnežev ne more ukrotiti? Mar občina kot kompetentna oblast spi, ali je tukaj samo zato, da konfiscira Slovencem zastave in nem-tčnrjem tudi nočno razgrajanja dopušča? Kaj pa se je zgodilo s Kramarjevim Janezom in učiteljem Dobajem in drugimi za zadnje junaštvo? Kako so se kaznovali nemčurčki mlečnozobneži, ki so pred kratkim v bližini Šulerjeve gostilne razgrajali? •
Pri zadnjem „turnerfestu"' namreč takrat, ko je bilo tukaj 22 tujcev — je visela frankfurtarica tudi na hiši, kjer se nahaja pisarna c, kr. zemlje-merca.
Če že nosi zemljemerec demonstrativno nemške trake po mestu, naj ima z njimi veselje; a nikakor ne dopustimo, da se razobešajo frankfur-tarice na hišah, kjer se nahajajo c. kr. uradi.
Finančno ravnateljstvo naj torej ukrene, da takega protiavstrijskega počenjanja več ne doživimo. Sploh je škandal, da se pusti c. kr. pisarno v hiši, ki predstavlja toliko kakor kje äragje „Deutsches Haus"' ali „Deutsches Heim"'!
Zaupanje do pisarne se na tak način gotovo ne bode povzdignilo.
Naravnost škandal je tudi, da si upa g. Hohn kot c. kr. uradnik mirne Slovence z nemškimi trakovi demonstrativno izzivati.
Končno opomnimo še enkrat, da imajo „Siidmarkischebiicheri", Lieder" tafel in pa nebodigatreba „Turnverein"' še vedno v nemški javni šoli svoje društvene predstave.
Za naš zadnji dopis se tedaj niso brigali niti okrajni šolski svet niti glavar niti šolski nadzornik.
Pričakujemo, da današnji opomin ne bode zastonj, ker bi drugače morali napraviti dvojni meri v šolah na drug odločnejši in gotovim gospodom neprijetni način konec.
Iz Gorice. Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda obrnila je pozornost našega občinstva vsaj za trenotek na naše šolske razmere ter
nam pokazala, da smo mi Slovenci v resnici beraško vbogi v tem obziru. In vendar, če mirno in trezno premislimo svoj položaj, smo, vsaj mi Go-ričani pravi zapravljivci in potratniki. Zakaj ? To vam kmalo in lahko povem.
Slovenski meščani so vedli dolgoleten boj zoper mestno občino goriško za slovensko mestno šolo. Izvedli so ta boj pogumno • do konca ter so v neskončnih pravdah v vseh inštancah zmagali in mesto prisilili, da jim je na svoje stroške odprlo slovensko šolo. Da to dobe, je bilo postopanje goriških Slovencev uzorno, jasno in naravnost k smotru vodeče. Tu pa, ko je bila mestna občina naposled prisiljena vstreči naši zahtevi, hotela je staviti to na tak način, da bi Slovenci imeli kolikor mogoče .malo koristi od nove mestne šole. Dala je zato popraviti staro vojašnico v Št. Roku ter je v tej pojašnici odprla mestno slovensko šolo v Gorici. Slovenci, ki so pričakovali, da jim magistrat sezida novo šolo kje v središču mesta, so bili iz-nenadeni in ob enem tako ogorčeni, da so v tej ogorčenosti začeli agitacijo proti mestni šoli, za katero so se leta inletastako vstrajnostjo, spretnostjo in s takim uspehom borili. Posledica je bila in je še ta, da šola nima učencev in da 4 učiteljske moči, dva učitelja in dve učiteljici, uživajo vsled tega bojkota večne počitnice. Nasprot-stvo proti novi šoli bilo je v prvem trenotku, v prvem letu, če hočete, um-ljivo — do danes bi se bilo pa moralo že zdavnej umakniti treznemu raz-sodku in pravemu spoznanju našega položaju. Vsi oni, ki so ta bojkot začeli in ga še danes vzdržujejo, naj bi se pred vsem prašali: Kake koristi imajo od tega, da štiri učiteljske moči leto za letom po sili praznujejo, ker nimajo učencev, da bi jih poučevali? Mimogrede naj omenim, da sta obe učiteljici provizorični in da bi ju magistrat, ako dì hotel biti zloben, lahko odpustil iz službe, ker je dokazano, da sta stalno nepotrebni — in treba bi bilo dati obema službo kje na deželi. Kar je pa Sé veliko hujše in za nas kdt narod pogubnejše, je to, da je Št. Rok, ki je bil, ko je magistrat odprl tam slovensko šolo, še toliko slovenski, da bi bili šolo napolnili sattoos Šentroškimi otroci, danesbaš vsled tega našega bojkota že tako. pofurlanjen, da bo slovenska šola v tem okraju kmalo v resnici nepotrebna če ni že danés'odveč.
Bolje bi bilo za nas, da smo mi situvacijo ovladali, nego da je situva-cija ovladala nas, ker smo se prepustili zaslepiti hipnemu ogorčenju in smo jezno prokleli magistratovo šolo ter izrekli nad njo bojkot. Bolje bi bilo za nas, da smo nastopili nasprotno pot, da smo začeli živo agitacijo za šolo ter jo napolnili in prepolnili z otroci tako, da bi danes imeli na mestne stroške ne štiri razrede, ampak osem ali šestnajst. Taka mestna šola bi nam bila rešila, ali ohranila Št. Rok; za utrditev naše opozicije v mestu samemu bi pa itak skrbeli razredi v „Šolskem in Malem, domu"'. Da taki siromaki, kakršni smo mi, kar meni nič tebi nič celo šolo, ki so si jo po dolgoletnih bojih težko priborili, zavržejo, je vendar potrata, zato bi bilo nujno potrebno, da naši politiki revidirajo svoje stališče v tem vprašanju ter se v svojih sklepih in odlokih dajo vesti treznemu razumu in ne razburjenju, ki se je po tolikih letih morda vendar že poleglo. Spoznati svojo zmoto ni sramotno, politična modrost zahteva od nas, da svoje pogreške spoznamo ter jih popravimo. V politiki dosled-
nost za vsako ceno ne velja. Bolje bode, da šibo, katero so nam naši nasprotniki namenili, vzamemo v svoje roke ter jih z nje debelim koncem malo oplazimo. To zahteva od nas politična modrost in pa kulturni in gospodarski položaj našega življa v Gorici.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Podpore iz ustanov cesarja Franca Jožefa I., do katerih imajo pravico dijaki in učenci kateiekoli šole in so pristojni v okraje Gornji grad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Vransko, oddaja ravnateljstvo podpisane hranilnice. Nekolekovane in z ubožnim spričevalom, domovnico in spričevalom zadnjega šolskega leta obložene prošnje je vložiti do 1. septembra 1906 pri Južnoštajerski hranilnici v Celju.
—	Iz poštne službe. Poštni ofi-cijant Henrik Blackl v Mariboru je imenovan za poštarja v Špiteilu na Severniku.	,
—	40 letnica mature. Dne 1. avg. t. 1. so se zbrali v Celju maturanti iz 1. 1866 takratne c. kr. okrožne glavne šole, kot strokovnega izobraževališča za učitelje. Od 9 maturantov se jih je zbralo 6, — 3 so odsotnost opravičili. — in edini njihov še živeči učitelj g. Radoslav Škoflek, sedaj umirovljeni nadučitelj, stanujoč v Vojniku. Njemu, širom slov. Štajerja dobro poznanemu mladino- in rodoljubu, kakor vsem slavljencem naknadno naše najiskreneje čestitke!
—	Gora Oljka ob Savinji. Spisek, katerega smo priobčili pod tem naslovom, ima nekaj napak v tisku, ki delajo vsebino neumljivo. Zato ga v naslednjem popravljamo. Vikar (namestnik) se je imenoval duhovni vo-čntelj polzelske fare zato, ker ni bil prav župnik, ampak je (tiskano je bilo zadnjič „ni"') bil lastnik graščine in tare duhovskovi težki red Johanitov (Maltezarjev, Rodižanov.) Ta red je prepuščal posvetno in duhovsko „ko-mendo"' (komando, poveljstvo) na Polzeli „komendatorju"'. Vsi komendatorji pa niso bili duhovni in so si zato in ako so tudi bili duhovni, ker so imeli z graščino dosti opravka, postavljali namestnika (vikarja) za dušno pastir-stvo. Vikar je stanoval v graščini (komendi), dobival tam hrano in po tri poliče (21/io litra) vina na dan. Prvi župnik, ki ni več stanoval v „komendi"' je bil Janez Stroj, rojen v Jesenicah na Gorenjskem, ki je tukaj pastiroval od leta 1825. do leta 1851., potem pa še v pokoju tu živel v svoji hiši (zdaj „orgelbauerjevi"') do leta 1861. Njega je na Polzeli obiskal kot dijak pesnik Franc Prešeren.
—	Celjske šolske sestre napada neprestano ljubljanski „Slov. Narod". To mora vsak prijatelj dobrega šolstva in zdrave odgoje naše ženske mladine prav globoko obžalovati. Blizo 30 let imamo priliko opazovati vspehe naših šolskih sester pri uku in vzgoji naših deklic in z nami potrjujejo vsi prijatelji našega ženskega naraščaja, da je delovanje šolskih sester v Celju naravnost izvrstno in vse hvale vredno. Poročila v „Slov. Nar." o kakih poklo-nitvah prednici in učiteljicam, potem o izvanrednih molitvah pač ne morejo vrednosti imeti pri resnih ljudeh. Strast je omamila „Slov. Narod" toliko, da n.e ve, da zažiga s svojimi streli domačo hišo.
—	Denuncijantka in obrekovalka v Rotovški ulici, vulgo vahterica, se je v par številkah zaletela v sodnega tajnika g. Erhatiča, ki ima to nesrečo, da je — Slovenec in da ni zatajil
svoje narodnosti. Dolžila ga je pristra-nosti in denuncirala, ker je bilo splošno znano, da je povišanje pred durmi in da bi bil imel tudi g. Erhatič avancirati. Ugoden trenutek — kol — v gnojnico - pa po njem! Stara praksa pri nesramnih renegatskih obrekovalcih krog vahterice. Sedaj pa mora obrekovalka prinesti popravek, podpisan od nemškega sodnega nadsvetnika Kotzian-tschitscha, v katerem popravku se vse vahteričine trditve ovržejo kot laži in obrekovanja. A prepričani smo, da je vahteričino geslo: „Obrekovalo in denunciralo se bo dalje!"
—	Slovenskim pravnikom. Pišejo nam: Nujno bo trebalo pozivati slovenske pravnike, da se posvečujejo finančni službi na Štajerskem. Prej ali slej bo upeljano pri uradnikih časovno napredovanje (Zeitavancement). Na Štajerskem ni nobenega slov. konceptnega aradnika v direktni davčni službi pri davčnih referatih. Moral bi se izvršiti cel naval slovenskega naraščaja, drugače ni moči nič doseči. S posebnim ozirom na dejstvo, da moramo v doglednem času doseči svoje finančno ravnateljstvo v Celju, opozarjamo slovenske pravnike, naj store svojo dolžnost kot Slovenci, naj se posvečajo finančni službi na Štajerskem.
—	Vojnik. Narodna čitalnica v Vojniku priredi v nedeljo dne 19. avgusta na vrtu slovenske posojilnice ljudsko veselico, na katero že danes opozarjamo.
—	V Škofji vasi pri Celju so razpisane občinske volitve na 20. in 21. avgusta.
—	Slovenski znak. Kakor smo že poročali, je dala napraviti znana narodna tvrdka Uršič & Lipej v Brežicah slovenski znak, kateri se prodaja v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Od že razprodanih znakov se je že poslalo družbinemu vodstvu 50 kron. En znak stane 1 krono; pri večjih naročilih se dovoli znaten popust. Naročijo se lahko znaki z varnostno iglo ali z gumbom pri tvrdki Uršič & Lipej v Brežicah ob Savi. Ker se mala naročila po povzetju ne izplača razpošiljati zavoljo prevelike poštnine, prosimo, da se pošlje denar v znamkah ali po nakaznici vnaprej; večja naročila se lahko razpošiljajo po povzetju. Obenem pa prosimo narodne trgovce iz vseh krajev, naj prevzamejo prodajo slovenskega znaka. Pokažimo se vsepovsod Slovence!
Odbor za slovenski znak.
—	Obsojen c. kr. adjunkt. C. kr. adjunkt v Sevnici je bil zaradi kalenja ponočnega miru obsojen na 20 K globe. Kalil je mir isto noč, ko so se dogajali izgredi zaradi sprevoda nemških otrok po trgu. Tako piše „SI. Gosp". Je obsojeni sodni adjunkt Sallyey ?
—	Iz Brežic. Sokol brat Ignac Zalokar, kleparski mojster v Brežicah, je razstavil v narodni trgovini Uršič & Lipej svoje umetno delo, okras za slovenski hotel na Griču v Čatežu. Ker je gospod Zalokar izvrstni klepar in jako cen obrtnik, opozarjamo na njega naše občinstvo.
—	V Savo je skočila v Sevnici neka 45letna žena zaradi domačih prepirov. Z veliko težavo jo je rešila iz vode v bližini se kopajoča 17 letna Zofka Oberster.
—	Glasbeno društvo za Zidani most in okolico priredi vrtni koncert v nedeljo, dne 12. avgusta 1906 na vrtu g. Jakše pri radeškem mostu blizu Zidanega mosta. Svirala bo polno-številna društvena godba pod vodstvom g. kapelnika Koruna. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za društvene člane 20 v, za nečlane 60 v. Pijačo in mrzle jedi bo oskrbel go~
stilničar g. Železnik. K obilni udeležbi vabi najvljudneje	odbor.
—	Kmetsko bralno društvo v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 19. t. m. popoldan v gostilniških prostorih Andreja Žagarja veselico s petjem, 2 gled. igrama (Kmet Herod in Eno uro doktor) in drugim zanimivim sporedom. Vsem prijateljem mladega društva: Na svidenje!
—	Št. Jurij ob juž. žel. Okoliška občina se je v svoji zadnji seji izrekla za lekarno v Št. Juriju., .
—	Iz Žalca. Posrečilo se nam je pridobiti Št. Pavelsko godbo, da priredi koncert na dan 15. avgusta ob 6. uri zvečer. Z ozirom na fino in dovršeno igranje te še nove godbe na godala pričakujemo številnega obiska v priznanje požrtvovalnosti gospodu vodji, učitelju Šmidu, in celi godbi, osobito pa raditega, ker je že „Celjska žaba'' hvalila to izborno godbo. Za dobro jed in pijačo poskrbi novi gostilničar žalske restavracije.
—	V Št. Ilju pri Velenju se vrši 12. t. m. ob 3. uri popoldan veselica šolske mladina s petjem, dekla-macijami in igro „Mladi tat'1 in sicer na vrtnih prostorih g. Ivana Kranjca. Prijatelji mladine se uljudno vabijo k obilni udeležbi.
—	Y Št. Ilju pri Velenju ima bralno društvo dne 9. sept. t. 1. svojo
1.	obletnico. Priredi se ta dan veselica z godbo in predstavo šaloigre „Trije Tički". Pri tej priliki nastopita s poročilom o svojem delovanju tudi gg. poslanca dr. Anton Korošec in Ivan Vošnjak. P. n. gg. in dame iz Celja in Žalca, koji ste pri ustanoviti minulo leto prisostvovali in vsi rodoljubi sosednih nam bratskih dolin se že zdaj najuljudnejše vabite na to slavnost. Začetek bo ob 3. uri popoldan na vrtnih prostorih g. Ivana Kranjca.
—	Volilni shod v Velenju. Drž. posi, deželnosodni nadsvetnik g. dr. Fr. Voušek sklicuje za dne 15. avg. ob 2. uri popoldne politično zborovanje v Velenje. Prostor na vrtu g. Ježov-nika. Govoril bode o volilni reformi z ozirom na Slovence.
—	Velenjski Slovenci prirede v sredo dne 15. avgusta v gostilniških prostorih g. Ježovnika veliko ljudsko veselico v korist družbi sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovanjem narodne godbe in čitalniškega pevskega zbora v Šoštanju ter dijaškega tam-buraškega zbora. Spored: 1. Pozdrav.
2.	Koncert. 3. Ljudska veselica: srečo-lov, šaljiva pošta, vinska klet pri „rujni kapljici"', turška kavarna itd., zvečer ples. Vstopnina za osebo 40 v. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Z ozirom na dobrodelni namen se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši pri vsakem vremenu.
—	Komisijonalna obravnava zaradi prispevka, katerega bi naj drž. železnica k stroškom vzdrževanja dovoznih cest k železniški postaji Polzela na progi Celje - Spodnji Dravograd plačala, se vrši dne 21. avgusta t. 1. na lici mesta. Opozarjamo, da so dobre dovozne ceste največja korist železnici
• sami in njenemu prometu in da je dolžno železniško podjetništvo, če ne vseh, vsaj največji del stroškov nositi. Prizadete občine naj se nikakor ne dajo pregovoriti!
—	Porotno sodišče v Mariboru. Za 3. porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Mariboru je imenovan predsednikom porotnega sodišča Ludvik Perko, predsednik okrožnega sodišča, njegovim namestnikom pa deželnosodna svetnika Anton Morocutti in Viktor Verderber.
—	Mrtvo moško truplo so našli dne 5. t. m. pri hlevu krčmarja Po-gatschnigga pri Ptuju in so je prediali v hajdinsko mrtvašnico. Mož je
doma iz Pobrežja, župnije Št. Vida pri Ptuju. Najbrž ga je zadela kap.
—	Kmetijsko bralno društvo na Polenšaku priredi 15. vel. srpana v prostorih „Narodne šole" veselico. Začetek ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Dr. Benjamin Ipavic: Domovini, moški zbor. 2. V. Vodopivec: Sijaj, sijaj lunica. mešan zbor. 3. A. Foerster: Pesem koroških Slovencev, mešan zbor. 4. E. Adamič: Lipa, mešan zbor. 5. K. Knitl: Sabljica, moški zbor. „Eno uro doktor". Burka v 1. dejanju. Po sporedu prosta zabava v gostilni g. F. Šori. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Cene prostorom: Sedeži I. do IV. vrste 50 v, ostale 40 v, stojišče 20 vin.
—	Na naslov poštnega urada v Ormožu. Poslali sta se nedavno temu dve pošiljatvi iz Celja, ena v „V i t a n p. Ormož" in ena v Vodrance p. Ormož. Obe ste priromali nazaj, ena s pripombo „Vitan bei Friedau unbekannt", druga s pripisom „Vadranzi (ko bi te nemškutarske duše vsaj či-tati znale!) bei Friedau unbekannt". Za danes opozarjamo poštni urad v Ormožu, da se ne drzne še enkrat takšne nesramnosti in naj drugokrat boljše premisli, kaj in kako bo pošiljal pošiljatve nazaj. Vitan in Vodranci sta občini v ormoškem okraju in imata v „Orts- u. Verkehrs-Lexikonu iz leta 1905" sestavljenem po uradnih virih, kot pošte navedeni obe pošto Ormož. Gospodje nestrpneži pri ormoški pošti naj si zapišejo to za ušesa. Drugipot pa bomo govorili razločnejši govor, a ne na tem, pač pa na drugem mestu. Ta bi bila lepa. da bi morali trpeti takšno nestrpnost.
—	Murski Sokol nam sporoča: Veselica, katera bi se imela vršiti 12. t. m., je preložena na 15. t. m. in sicer zaradi političnega shoda pri Sv. Jurju ob Ščavnici, ki je napo" vedan na 12. t. m. Nazdar!
—	Vsled nesrečne ljubezni se je ustrelil v Lebringu pri Lipnici 221etni hlapec Anton Dreisibner, doma od Sv. Martina pri Vurberku. Bil je takoj mrtev.
—	Umrl je v Gradcu upokojeni polkovnik Anton vitez pi. Kleyle v 84. letu starosti.
—	Temelj vsega praktičnega podjetja je zanesljiva statistika. To velja še posebno za trgovska in obrtna podjetja. Naše dijaštvo se je s hvalevredno vnemo poprijelo tega pri nas tako potrebnega, a do sedaj še čisto zanemarjenega dela, da mu moramo biti hvaležni na tem, kar je že storilo ter ga spodbujati in podpirati, da svoje delovanje razširi na vsa polja kulturnega in gospodarskega življenja. Pred vsem prosimo akademična društva, naj stopijo v zvezo s trgovskimi in obrtnimi društvi, kjer že obstoje ter naj nam sestavijo verno in zanesljivo statistiko slovenskih trgovcev in obrtnikov razdeljeno po okrajih raznih slovenskih dežel. Posebno poučno in važno bi bilo dodati statistiki slovenskih trgovcev in obrtnikov tudi s tatistiko tu jih trgovcev in obrtnikov v naših deželah ter število prebivalcev raznih krajev, njih gospodarske razmere, bogastvo, zadolženot itd. Tako delo je neobhodno potrebno in trgovska društva in trgovske zadruge bi morale naše dijaštvo materijalno podpirati, da to težko nalogo vestno in točno izvede. Praktične posledice iz take statistike izvajal bi lahko vsak posamičen slovenski trgovec zase ter po naukih te statistike uredil tudi svoje podjetje.
Kranjsko.
—	Gospodinjska šola v Ijub-ljani. Razglas o sprejemu gojenk v
gospodinjsko šoloc. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori deveti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev.* Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke. ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouK in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjave, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcec, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavoau proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršiti že 16. leto; le izjemoma, s posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk:
2.	znati citati, pisati in računati;
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške;
5.	zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
—	Kranjska industrijska družba je na mesto nedavno umrlega podna-čelnika g. Josipa Luckmanna izvolila za podnačelnika g. Julija Deuscha. V upravni svet je izvoljen sin pokojnega g. J. Luckmanna, gosp. Josip Luck-mann. Za trgovskega ravnatelja kranj. industrijske družbe na Jesenicah je imeuovan g. Karol Noot, sedaj tovarniški ravnatelj na Dunaju.
—	Vojaške vesti. Polkovnik pri 27. polku Josip Paur je imenovan za poveljnika 68. polka. Topničarski oficijal I. razreda Jos. Mattulik je premeščen od praharne v Kamniku v Pulj, v Kamnik pa pride oficijal III. razreda J. Eibl iz Inomosta.
—	Velika narodna slavnost v Krškem in Leskovcu. Krško dijaštvo in Narodna čitalnica priredita dne 15. avgusta t. 1. veliko narodno slavnost,
pri kateri sodelujejo naše velecenjene narodne dame, čitalniški in videmski pevski zbor, leskovška požarna bramba, brežiški „Sokol" in slavna godba iz Zidanega mosta. Spored. Dopoldne v Krškem: 1. Ob 8. uri ustanovni shod dolenjske podružnice akad. fer. društva „Prosvete' in pripravljalni shod dijaške fer. organizacije krškega in brežiškega okraja. 2. Ob 10. ura otvoritev ljud. knjižnice v Krškem. 3. Ob 11. uri pripravljalni shod ustanovitve Sokola. Popoldne: 1. Sprojem gostov na kolodvoru; sprevod po mestu in odhod na slavnostni prostor v Leskovcu. 2. Pozdrav gostom. 3. Ob 4. uri otvoritev ljudske knjižnice,, javna telovadba. 4. Ob 5. uri velika ljudska veselica na vrtu g. Lavrinška. Petje, godba, ples, plesna tombola (novost), srečolov, šaljiva pošta in vrtilnjak. Postavljenih bo osem okusno okrašenih paviljonov, v katerih bo skrbljeno za jed in pijačo. Na progi proti Zagrebu vozi zvečer poseben vlak. — Vstopnina samo 25 kr. Čisti dobiček je namenjen ljudski knjižnici v Leskovcu in Sokolu v Krškem-Leskovcu. Osebna vabila se ne bodo pošiljala. Slavna društva prosimo, da se priglase do nedelje 12. tega meseca.
Veselični odsek.
—	Iz Krškega nam poročajo: O priliki ustanovitve dolenjske podružnice „Prosvete" v Krškem se vrši tudi pripravljalni shod fer. dijaške organizacije krškega in breškega okraja. Pričakujemo, da se dijaštvo, zlasti dolenjsko in štajersko, mnogoštevilno udeleži teh shodov, kakor tudi cele slavnosti, katere prebitek je namenjen ljudski knjižnici v Leskovcu in Sokolu v Krškem. Za prenočišče je preskrbljeno. Tozadevné in druge informacije daja abit. J. Tavčar, Krško.
Koroško.
—	Slovensko narodno-radikalno dijaštvo priredi dne 25. in 26. t. m. svoj sestanek in ljudski shod v Št. Jakobu na Koroškem. Na shodu in na sestanku se bodo obravnavala vprašanja, ki se tičejo specijalno Slovencev na Koroškem. Izlet v Št. Jakob bo prav velikega pomena za nas, ki so nam koroške razmere večinoma še — španska vas. Zato je želeti, da dijaštvo porabi to ugodno priliko ter pohiti dne 25. t. m. v Št. Jakob. Prijave se sprejemajo v .Prosveti", „Mestni dom" do 15. t. m.; tam se tudi dajejo ob uradnih urah vse natančnejše informacije.
—	Uradniški barbari — ali c. kr. ignorantje cesarskih postav kot okrajni glavarji. Podajemo slovenski javnosti odlok velikovskega c. k. okr. glavarja Klebelna v zadevi slovenskih uradnih tiskovin za ljudsko gibanje. Odlok kaže vso ignorantsko zagriže-nost raznih vladnih protežirancev, a obenem kaže, kako so vse tozadevne razsodbe najvišjih inštanc šle mimo ušes teh arogantnih megalomanov. Odlok se sdasi v slovenski prestavi: „Št. 18.281. Velikovec dne 18. julija 1906, Veleč. žup. uradu v Vovbrah. C. kr. okrajno glavarstvo ni v stanu ugoditi prošnji č. žup. urada z dne 10. julija 1906, št. 122. za doposlatev tiskovin za ljudsko gibanje v slovenskem jeziku in sicer iz sledečih razlogov: Župnijski predstojniki so kot vodje matrik organi državne uprave — in se morajo pri sestavljanju tozadevnih izkazov posluževati onih tiskovin, katere _ jim da na razpolago politična oblast. Zato posebno ne more biti posameznim vodjam matrik dano na lastno voljo, zahtevati druge tiskovine, kakor jih pošilja politična oblast. Izkazi o ljudskem gibanju, oziroma matični izpiski tvorijo prvotno gradivo važnih, državnih, statističnih podatkov, katerih smo-
ter moreje doseči le, če jih enotno in enakomerno sestavljajo vsi deželni ma-[ tieni uradi in zato porabljajo predvsem ^enake tiskovine v celi deželi. (Do tukaj »odlok litografiran, nadalje pa s pe-lom.) C. kr. okrajno glavarstvo se femore zavračujoč v uvodu omenjeno ^prtiajo zdržati opazke, da se gre, kakor Bpovsem kaše. v tej zadevi za namen župnega upravitelja, uradovanje r matičnih zadevah — toraj državno hnkcijo — rabiti kot sredstvo ' za na-jeijonalno propagando, zoper kateri iamen je primorano c. kr. okrajno glavarstvo iz postavnih vzrokov natopiti. C. kr. okrajni glavar Klebel." f- To je arogantna in predrzna zloraba § 19. drž. tem. zak. Klebel pa se [naj gre učit postav, potem bo vedel, jj se pravi delati ,.nacijonalno pro-igando"! In to je c. kr. okrajni gla-Evar! Sožalje takšnemu vladnemu apa-f.ratu!	_
Primorsko.
—	„Delavsko podporno društvo" Trstu priredi v nedeljo dne 12. avg.
pfl)6 Obletnico blagoslovljeuja dru-ene zastave z jutranjo in popoldansko slavnostjo.
Imenovanje. Koncipist na finančni prokuraturi v Inomostu dr. Carol Forcher-Mayr je imenovan ad-junktom finančne prokurature v Trstu.
—	Imenovanji. Trgovinski minister je imenoval ministerijalna podtaj-nika Nikolaja Verona in Antona ba-■ona Rinaldini tajnikoma pri c. kr. morski oblastniji.
-	Umrl je v Gorici Franc Budau, profesor na nekdanjem moškem
učiteljišču v Gorici in okrajni šolski izornik. Pokojnik je bil rodom iz indreža.
-	Na državnem kolodvoru v
i vladajo škandalozne razmere, do je tam oddal vrečo ledu za linai. Vozni list je napravil slovenski, ikovno nesposobni uradnik pa je inpravil nemški sprejemni list si je „1 vreča ledu " preložil z rl Stück Leder"'. Take uradnike nam pošilja famozni Derschata na Slovensko. Uradni pečat za Gorico je samo nemški in italijanski.
Svetovne vesti.
- Tragično. Dunajski magistratni [ akcesist Grohmann se je v gorah ubil
^tistega dne, ko ga je doma občinski |ret imenoval za oficijala.
—	Zaradi zaprte srbske meje nastala na Ogrskem, posebno v
tndapešti velika draginja mesa. Buda-ištanski mesarji so na „posebnem idu protestirali proti zaprtji srbske
—	Ustrelil se je v Zadru najstniški koncipist grof Melh. Gozze.
—	Bele rokavice. Pretekli teden so imeli v švedski prestolnici nenavadni dogodek, da ves dan ni prišel nihče k sodišču ter sta vsled tega praznovala sodnik in državni pravnik. Po nekem starem običaju je za ta dogodek moral erar kupiti državnemu pravdniku bele rokavice. In ves sodni dvor je prisostvoval slavnostni izročitvi.
—	200letnica parnega stroja. Dasi se je prva železnica zgradila šele 1825, vendar obhajamo letos 200-letnico, odkar je bil iznajden parni stroj. Leta 1706. je namreč francoski fizik Denis Papin konstruiral prvi parni stroj, seveda primitivno sestavljen ter ga izročil vladajočemu grofu Karlu v Kaselu v poljubno porabo. Na podlagi te iznajdbe so šele sto let pozneje delali prve praktične poskuse.
—	Trgovski minister v telefonski centrali. Trgovski minister dr. Foft je obiskal včeraj telefonsko centralo na Dunaju in se je posebno zanimal za to, v koliko more tretja nepoklicana oseba poslušati telefonski razgovor.
—	Tajnost telefona. Trgovinski minister dr. Foft je strogo naročil vsem poštnim in brzojavnim ravnateljstvom, da so telefonski pogovori tajni, da nima nihče pravice jih poslušati, in da se morajo v slučajih, kjer posamezni uradniki nehote slišijo kakšne telefonske razgovore, isti obdržati kot službena tajnost.
—	Napadeni kardinal. Alojzij Brunacci. ki živi v največji bedi, ker ga je kolegij de propaganda fide ogoljufal za več milijonov znašajočo ded-ščino njegovega sorodnika kardinala Consalorija, je na cesti napad,el kardi-nela Volpe, ga psoval tata in sleparja ter ga s pestjo tolkel po pbrazu in po glavi. Klerikalni listi trde, da je Volpe podpiral Brunaccija. drugi listi pa trde nasprotno.
—	Nov avstrijski nadvojvoda. Nadvojvodinja Marija Valerija je včeraj povila sina.
—	Slovaška narodna slavnost. V Turčanskem Sv. Martinu ^o povodom glavne skupščine slovaškega mu-zealnega društva slovesno vzidali temeljni kamen za slovaški narodni muzej.
—	Šolski zdravniki. Naučno ministrstvo je izdalo načrt za uvedbo škotskih zdravnikov na početnih šolah v svrho nadziranja telesnega razvoja in zdravja otrok. Načrt se predloži ministrstvu notranjih zadev in najvišjemu zdravniškemu svetu v presojo.
—	Prvi hrvatski vsesokolski shod in Čehi. Na to veliko slavnost pošljejo Čehi 100® „Sokolov". Ker jim je južna železnica delala sitnosti zaradi posebnega vlaka, popeljejo se prek Budim-Pešte v Zagreb. Nazaj grede se
vstavijo v Pesti ter se aktivno udeleže javne telovadbe, katero napravi buda-peštanski „Sokol" v proslavo svoje desetletnice. Čehi pojdejo iz Zagreba najprej na Reko, v Dalmacijo in na Črno goro, kjer bode na Cetinju javna telovadba. Čehom se pridružijo na tem izletu tudi Hrvatje, Srbi in Slovenci. Izlet v Dalmacijo in Črno goro pa še ni osiguran, ker je vsled manevrov avstrijske vojne mornarice težko dobiti ladjo za to pot.
—	Japonsko ladijo „Mikado", ki so jo Rusi potopili dne 12. septembra 1905, so dne 7. t. m. dvignili.
—	Umrl je na Duaaju cesarski svetnik, kipar, profesor Fr. Pönninger, dne 7. t. m. Mož je izdelal spomenik nadvojvoda Ivana v Gradcu in Marije Terezije v Celovcu.
rr. Poveljstvo nemške bojne mornarice izroči nemški cesar Viljem baje koncem septemberskih pomorskih vaj princu Henriku.
—	Velikanski požar, ki je trajal več dni, je te dni uničil v Štetinu na Nemškem 15 velikih skladišč slanikov.
—	Velikanske povodnji so imeli minole dni v ameriški državi Texas. 25 ljudi je utonilo, na stotine jih je brez strehe. .
—	V sestro svoje zaročenke se je zaljubil stavbni risar Firaly iz Vel. Varaždina na Ogrskem. Radi žalosti nad tem je spila njegova zaročenka vitrijol, in ko je njena sestra to izvedela, se je zastrupila s fosforjem. Obe sestri ste v bolnišnici umrli. Firaly je je izginil.
—	Umrl je češki deželni poslanec župan dr. Anton Formanek.
—	Grozna vročina vlada v New Yorku in okolici. Mnogo oseb umrje vsak dan za solnčarico.
—	Strela je udarila v štiri vojake pred vojašnico v Inomostu. Eden je mrtev, ostali trije so hudo ranjeni.
—	Skupno poučevanje dečkov in deklic na gimnaziji in realki se je
uvedlo v elzaškem mestu Mühlhausen
—	Nad sto otrok je umorila neka žena v Cobyju v južni Afriki. Izdal jo je zadnji umor. V nekem tolmunu so našli nad 50 otročjih okostnic. Sama pravi, da je še polno žen, ki isto počenjajo.
—	Kongres v srajcah. V Bero-linu se je sešel te dni neki kongres. Vročina je bila silna. Zato je .slekel najprej neki nemški poslanec svojo suknjo, kar so potem vsi navzoči hvaležno ponovili in zborovali golorok idalje.
—	Slovenci v Ameriki. Brusni kamen je ubil v CharlestonuMaksa Intiharja, doma iz Zagorja ob Savi, kakor smo že poročali. Pri brušenju sekire se je razletel brusni kamen ter ga zadel v glavo tako nesrečno, da je na mestu izdihnil. — Dinamit je
zadel v rudniku v South Canonu nekega 40letnega Slovenca, doma iz Zagorja. Eno oko iflu je iztrgalo, a tudi drugo najbrže izgubi. Ko je žena zvedela novico, zadela jo je kap. Žena je bila doma iz Hrastnika.
■f- Nesreča pri vojaški vaji. Nedavno so imeli ulanci in lovci v Brody na Češkem ponočno vajo. Neki lovec se je približal ekrazitni bombi, ki je ob železnični progi markirala razru-šenje železnice. Bomba je eksplodirala in odtrgala lovcu obe nogi. V dveh urah je vojak umrl.
—	Samomor zdravnika zaradi bede. V Frankobrodu se je zastrupil praktični zdravnik dr. Herzberg, ker je vsled pomanjkan japrakse trpel lakoto>
—	Črnogorska osveta. Oče enega črnogorskih dijakov, ki jih je turška četa pri Sjenici ubila, je šel ponoči na turška tla v Viličko ter ubil vojaškega zdravnika Husseinefendija,' dasi ga niti poznal ni. Na ta način je maščeval svojega sina.
—	Bankovcev za 48.000 kron je vrgel skozi okno v Budapešti neki umobolni zasebnik. Bankovce je pobral operni pevec Molitori ter jih vrnil ženi umobolnega.
—	Vulkani bruhajo. Na Savaj-skem otoku vnlkani delujejo. Otok postaja vedno večji. Na površju, kjer ni bilo prej sploh sledu o vodi, je nastalo več novih studencev.
—	Pangermanski vandalizem v Rumi (Slavonija). „Hrvat. Branik" poroča: Hrvatski Sokol v Rumi je dne 29. julija t. 1. prejel 19 komadov vrlo krasno in ukusno izdelanih lepakov, vabečih na sokolski izlet, od sokolskih društev v Zagrebu, da jih na primernih mestih trga prilepi. Hryatski Sokol v Rumi je dal dne 30. julija ob 5. uri zjutraj lepake prilepiti na raznih oglih trga; no, ni trajalo ni dve uri, da je tamošnja pangermanska mladež te lepake povsem oziroma deloma potrgala.
—	Silna nevihta je bila dne 5. t. m. v Bakonji na Ogrskem. Utrgal se je oblak. Trideset hiš je razrušenih, več oseb mrtvih. Setve in sadovnjaki so uničeni.
Čudo sveta!
50 komadov za samo gld. 2-50
i eleg., večkratno pat. remontoir-žepna ura z pismeno garancijo tovarne za točnost, i fiua zlato-double verižica, 2 prstana iz amerik. zlata-double z ponar. briljanti (za gospoda ali damo), 2 zlato-donble manšetna gumba (ostaneta vedno nova), 3 krasni naprsni gumbi (Chemisettes),. s pat. .gumbi za ovratnike, i eleg. žepni nožič, i eleg. svilena ovratnica, svetla ali temna, i lepa igla za ovratnico z Simili-briljantom (doublirana), i lepa' damska broša (zadnja novost), i krasno žepno toaletno zrcalce, 1 lepa denarnica, 1 par Dbutonov z amerik. briljanti, i fino pisalno orodje iz niklja i. pat. vremenski barometer, 4 garnitura 20 komadov različnih pravih inozemskih znamk, i elegantni odrezalec za smodke (nikelj), 1 pat. držaj za ovratnico, i album najlepših slik sveta. Vse skupaj z elegantno uro, ki je sama 2krat toliko vredna, samo gld. 2'50. Proti predplačilu ali povzetju so dobi pri osrednjem de-potu za pat. ure in drago t ine.
S. Urbach, Krakov št. 74.
N. B. Pri nakupu 2 paketov se pridene 1 prima angleška britev brezplačno. Ne flgajajoče se zamenja ali vrne denar. Riziko izključen. i(40S) V
Oelje : Gustav Stiger
„	Victor Wogg
„	Alois Walland's Nf.
Carl u. Frid. Teppei
„	MUan Hočevar
„	Josef Matič
„	Anton Ferjen
„	Franz Zangger
„	Anton Topolak
„	Ferd. Jakowitsch
„	Anton Kolenc
Celje: Fianz Pečnik ,, Franz Ranzinger ,, Rauscher Adler Ap. ,, Johann Ravnikar ,, Otto Schwarzl & Co. ,, Josef Srimz „ Franc Urch ,, Johann Lauric Dobrna: Josef Sikošek Braslov&e: Johann Pauer „	Ant. Plaskan
Videm : Joh. Nowak
Konjioe: Franz Kupnik Vojnik: Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerheim „ Konsumno društvo ,, Josef Wouk Ljubno : Joh. Filipič F. X Petek Sevnioa: S.F.Schalk „ Ludwig Smole „ Anton Verbič Trg Lemberg-: • Fr. Zupančič Gomilsko: Franz Cukala
Trg Laško : Andr, Elsbacher
,,	Carl Hermann
Planina: Ludw. Scherscherko „ F. Wambrechtsteiner ,, Michael Jazbinšek Oornjigrad: Jacob Božič
„	Franz Scharb
Poljöane: Ferdinand Ivanus „	Farnz Kaučič
,, A. P. Krautsdorfer ,, Anton Schwetz ,, Carl Sima
Koširje : Leopold Vukič ,, Rudolf Pevec Pristova : Marie Snppanz ,,	Anton Suppanz
Breiioe: Franz Matheis ,, Joh. Pinteric „ Uršič 4 Lipej „ Franz Varlec Zaleo: Adalbert Globoönik „ Adalbert Geisa „ .Vincenc Kveder Vitanja' Anton Jaklin
Trbovlje :
Velenje :
>»
Št. inrij :
Konsumno društvo Franz Dežman Anton Krammer Jos. Mahkovec Jos. MoU sen. Johann Müller Jos. Sporn Ulrich Lager Carl Tischler Josef Wutti F. Kartin nasi. J. F. Schescherko
.....À
—	450. leto obstoja je prazno vaio pretečeno soboto vseučilišče Greifswald. Pri tej priliki se je podelil častni doktorat medicine — kiparju Maksu Klingerju.
—	Ločiti se hočeta švedski prestolonaslednik Gustav Adolf in njegova žena, rojena princezinja Cou-naught. Poročena sta šele eno leto.
28 oralov veliko
je pod prav ugodnimi pogoji naprodaj. Več pove
Alojzij Majcen nadučitelj,
(432) pri Sv. Duhu-Leutschach. a— i
Posestvo
na prodaj!
Ker me je slavna zavarovalna družba „Dunav" na Koroško prestavila, sem primoran moje posestvo v (Iaberjah tik Celja, pripravno za vsako obrt. ali penzionista pod prav ugodnimi pogoji prodati. VeC se izve pri lastniku
Anton Kuhar
Komisar zavarovalne družbe „Dunav"' in posestnik Gaberje št. òH in 82 pri Celju. (42fi). 3—3
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903, izumitelja in tvornifarja
R. A. Smekal-a iz Smichova. Podruž. Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! SkladišCe vseh ——— potrebščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem (109) 26—iti
podružnica R. A. Smekal.
! F. Sevčik !
( puškar v Ljubljani 5ss jj
(394) 10-4
V S
mM
S-S-Es
SS3EŠ.
}QTQToTQToToT;>TQToToTnTnt^T;
ANTON KOLENC, Celje
Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22.
Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120)	na debelo in drobno.	46-27
Naznanjam vljudno, da sem*otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, óves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koraninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arnfko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, gosi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine.
WIMI»i"IUIUIUIMI»IUI'
Darujte družbi sV. Cirila in jVletoda !
SVOJI K SVOJIM!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA'
pod pokroviteljstom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem
in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica „Cro-atiae" v Trstu.	(425) 11-1
Zastopniki se iščejo no vetjih krajin Kranjske, Štajerske in Koroške.
Cnnard £ine.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
Vsakih 14 dni vozijo
Trst - Ne w-York
parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ 01) LASEK, Ljubljana
SlomSekove ulice št. 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: CARPATHIA, ponedeljek, 20. avgusta 1906. ULTONIA, ponedeljek 3. septembra 1906. SAVONIA, ponedeljek (1)	17. septembra 1906.	45
Diplome, v ve& barvah. Uradne tiskovine. Jedilni listi. Kuverte. Časopise. Knjige. Brošnre. Etikete. Bolete. Podobice. Pismen papir. Vstopnice. Ceniki. Račune. Opomine.
SctiillBFjeva cesta, Celje
Cirkularje. Vabila. Letna poročila. Reklamne liste. Lepake. Spovedne listke. Vizitke. Poročna naznanila. Prospekte. Vožne listke. Mrtvaške liste. Hranilne knjižice. Dekrete. Zadružne knjižice. Tabele. Posojil-niške tiskovine. Vse šolske tiskovine in potrebščine. Razglednice. Slike. Vsprejemnioe. Izpričevala. Računske sklepe itd.
Zvezna tiskarna.
(429) 3—2
Opravilna številka A [V* 7Klu
18
OKLIC
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C. kr. okrajno sodišče, v Celju. naznanja, da je umrl dne 10. aprila
1906 g. Miha Smole v St. Petru pri Ljubnem (Leofoen), ne
zapustivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker temu sodišču niso vse osebe znane, katerim gre do njegove zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je postavil za oskrbnika gO-spod C. ki" notar LOVRO BAŠ V Celju, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
0. KR. OKRAJNO SODIŠČE V CELJU oddelek IV.. dne 25. avgusta 1906.
[ANTON BETZ
izdelovatelj patentiranih WT šolskih tabel na BREGU pri Celju
se pfiporoča slav. šolskim svetom in p. t. učiteljstvu za izdelovanje novopatentovanih
šolskih
tabel
Da zamorem naročilo pravočasno izgotoviti prosim gg. učitelje, da mi naklonijo v najkrajšem času *■ svoja naročila.
Ponarejalce zgoraj omenjenih šolskih tabel bodem sodnijsko preganjal. (420) 3-2
rn t
ugoVina s papirjem, pisalnimi it risalnimi potrebščinami !
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni dokumentni, ministrski, ovitj = in barvani papir. :
Hi ogenj liompijoni Boriandoli (Confetti) Serpentine pinti Mihi Papirnate semijete
WfWVWWWWWVWWt
svinčniki	Kamenčki
peresa	tablice
peresnimi	gobice
radirke	črnilo
TrgoVsk«
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali ] usnje vezane.
OdjemalnetyM
po raznih «nah.
ftajVečja zalogaj Vseh tiskovin
za občin- j ske urade krajne --j
šolske svete, učiteljstvo. župnijske ar ade,* okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike. n«iij»r ——— in privatnike. ———«
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
papirnate Vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
(UlliUlt« pečatniki, vig-
JlainDille nete (Siesstai[-
/fltmvil^ ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
TIamSomi** ametne-p°kraiin-
ZJOuIjIIICe ske in s cvetlica»
f^P'W""* odnajpriprostejšt do najfinejše izpeljave.
Albumi
za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ceniki
,0 za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačna na razpolago. ........
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. @ Solidna fn fočmip
z lepim vrtom ali parkom na deželi bodisi na Kranjskem, Štajerskem, ali Koroškem. Pismene ponudbe z opisom in ceno naj 'se pošljejo na upravništvo Domovine" pod št. 1864
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
• _	Y • • _ I 9	«
iz boljše liiše za krojaško obrt pri
Man bsachta die Fabrikmarke.
KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 5
NTenapascpeD ,
F Singer Co. Nähmaschinen AotGes. vzorna
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko. konstrukcija •--—:- usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinjh modernega in umetnega vezenja .
Singerj evi šivalni stroj i so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica družba sWalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 62-31
Potnikom v Ameriko |
v prevdarek! !	!>
INajstarejša tvrdka za špediranje potnikov 3
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. .— Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(38) 52—32
ŠOŠTANJ
iatotako izg'otovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2'40 m. IV- V zalogi je zgotovljeno pohištvo,
v velikosti do 1-50, 1-60, 1'70, 1-80, 9 1'90 in 2 m po konkurenčnih cenah.
priporoča svojo veliko zalogo
popolnoma izgrotovljenih .-..-.	'
Zoper ogenj in flotti ilarne blagajne in šivalne stroje Hnpite pri meni najceneje
kakor mlatilnice na roko in gepelj, čistilnice (pajkle), slamoreznice,
mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi
najvspešnejše poljedelsko orodje, s katerimi ena oseba lahko toliko naredi kakor z navadnimi 6 ljudi. ..........
TraVerze, cement, železo za Vezi, ceVi iz fomentine, stresna lepenKa, sesaHe in VodoVodtrc napraVc
Ivan Rebek
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
jnžnoštajersl(a hranilnica V Celju
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-== sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na =
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
štiri in pol ocLsto*]«:
(43) 50—30
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%