Q^om
'itAuce:*
d“
NO. 43
4ueri$k/i Domoviim/i
5 cv,;^
® S'X2^
eu, y ,^S pi
^ y°^, Ar.y
^-23.
^0003 ;RICAN IN SPIRIT PORt.^ k IN LAN&UAG€ ONLY
SAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPA.P€ft
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, £ly, Pueblo, RockSpringa
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 28, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
LETALI TREŠČILI DRUGO V DRUGO: 599 MRTVIH!
Potniški jet fetali 747 KLM in Pan Ameriean sta treščili na letališču otoka Tenerife in eksplodirali. Po sedanjih poročilih je 599 ljudi mrtvih.
SANTA CRUZ DE TENERIFE, tišča, je zagledal pred seboj iz Kan. otoki. — Včeraj sta potni-j megle drveče letalo KLM. Us-
ški jet letali. Boeing 747 treščili —1-1 -- '
drugo v drugo na tukajšnjem letališču v gosti v megli. Letalo KLM z 235 potniki in člani posadke je z brzino preko 150 milj bilo na tem, da se dvigne s tal,
'ko je treščilo v letalo Pan American z okoli 380 osebami na Poti iz Kalifornije na Kanarske otoke ter od tam na 14. dnevno krožno plovbo po Sredozemskem.
Diorju. Vsi potniki in posadka leta KLM bili mrtvi, od potnikov in posadke Pan American Pa je ostalo okoli 80 živih, katerih večina pa je težje ranjena.
pelo mu je letalo le nekaj umakniti, toda zalet je bil strašen. Prišloi je do eksplozij, v katerih sta bili obe letali uničeni in spremenjeni v pepel. Živi so ostali le oni potniki in člani posadke Pan American letala, ki jih je pri treščenju vrglo iz letala.
Letali bi morali pristati na letališču La Palmas na sosednjem otoku, ki je dosti boljše, med tem ko je na letališču Tenerife megla zelo pogosta. Letali so preumerili na to letališče, ker je eksplodirala na letališču i Las Med preživelimi je tudi pilot Palmas bomba, položena od pri-letala. Skupno je po zadnjih po- Stašev neodvisnosti in ločitve datkih danes mrtvih 599 oseb. teh otokov od Španije.
Letališki stolp je dal letalu Včerajšnja letalska nesreča na Pan American navodilo, naj kre- Kanarskih otokih je doslej naj-he z vzletne steze na levo, da bo večja po številu človeških žr-haoglo letalo KLM vzleteti, tev. Pri nesreči turškega letala Predno je mogel pilot letalo DC-10 pri Parizu 3. marca 1974 Pan American okreniti z vzle- je bilo mrtvih 346 oseb.
Novi grobovi
John J. Kirn
V soboto zvečer je umrl po več letih bolezni na svojem domu 67 let stari John J. Kirn, rojen V Center, Pa., mož Josephine, roj. Pelan, oče Johna J. Jr. in Janet Kim, zaposlen kot strojnik pri Eaton Axle. Pokojnik je bil član ABZ št. 71 ter SNPJ št. 26. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na pokopališče.
----o——
Izgnani škof poziva k hitri svremembi v Rodeziji
DUBLIN, Ir. — Škof Donald R. Lamont je ob povratku v rodno Irsko iz Rodezije, ki mu je vzela državljanstvo in ga izgna- načelnik Komisije Evropske gp-
V Rimu s@ obhajali 20-letoic© Evropske gospodsrskg skupnosti
Po 20 letih obstoja ie EGS še vedno daleč od cilja. RIM, It. — Pretekli petek so se zbrali tu vodniki članic Evropske gospodarske skupnosti za 20-letnico podpisa Rimskega dogovora, ki predstavlja začetek gospodarske povezave svobodnega dela Evrope, kateremu bi naj nato sledila tudi politična združitev — Združena Evropa.
Proslava obletnice je potekala v slogi in prijateljstvu, komaj pa so vodniki držav članic prešli na vprašanja dnevnega reda, so se mnenja delila.
Predsednik Francije Giscard je nasprotoval ternu, da bi bil
Newfosnitdlaisd poziva ZH k prikifaii oisodhe Kova m iifade fjidoe
ST. JOHN’S. Kan. — Predsednik vlade Newfoundianua Frank Moores je poslal brzojavko predsedniku ZDA Carterju in kongresnim vodnikom, v kateri poziva Predstavniški dom, naj umakne resolucijo o obsodbi letnega lova na mlade tjulne.
Predsednik vlade Newfound-landa trdi, da je Predstavniški dom izglasoval obsodbo tega lo-va na “popolnoma pomanjklji-vom poznanju in razumevanju dejstev” ter ob neupoštevanju socialne in gospodarske vredno-sfi tega lova za Newfoundland.
Frank Moores trdi, da letni k>v na mlade tjulne ne ogroža obstoja tjulnov, katerih število cenijo od 2 do 1.5 milijona. Letošnja kvota za lov mladičev je 170,000.
Zagovorniki živali trdijo, da je to pobijanje mladičev surovo in nečloveško, pa da ogroža tudi °bstoj tjulnev. Mladiče pobijejo In odirajo, ko so večkrat še ži-trdi j o. nasprotniki lova. Ko-Ze uporabljajo kot drago kožuhovino.
Vitomir Djilas zaprt zaradi pfotidržavne propagande
la, ker ni javil oblastem obiskov gverilcev, dejal, da je v Rodeziji potreben hiter prehod k vladi črne večine, če naj se dežela izogne večjemu prelivanju krvi.
Škof Donald' R. Lamont je bil v Rodeziji dolga leta in je 1950 vzel njeno državljanstvo. Sedaj je bil zaradi “sodelovanja” s črnimi gverilci obsojen na eno leto zapora, pa ga je vlada enostavno izgnala, namesto da bi ga pri 68 letih starosti zaprla.
Obvezno nadziranje cen in plač ni v načrtu vlade
BEOGRAD, SFRJ. — Policija je prijela sredi marca v Titogradu, nekdanji Podgorici, v Črni gori, odvetnika Vitomira D j i 1 a s a, bratranca Milovana Djilasa. zaradi protidržavne propagande.
Slično kot Milovan Djilas je	, v
tudi njegov manj znani fcritn-“ cme “ #*'■ nec Vitomir v opreki z režimom. I bednik se je odloči u-_______________0______ j stanovati posebna posvetovalna
odbor vodnikov gospodarstva in delavskih unij, ki pa ne bi imel uradnega značaja, pač pa
Kissinger bo kandidat za zvezni senat?
WASHINGTON, D.C. — Obvezno nadziranje cen in plač se ni kaj prida obneslo ne v naši deželi ne drugod, zato je Carterjeva vlada misel nanj opustila in se odločila za posredno
spodarske skupnosti na sestanku vodnikov industrijskih držav predsednikom ZDA Carterjem v Londonu 7. in 8. maja 1977, med tem ko so se Nizozemska, Belgija in druge manjše države zavzemale za njegovo udeležbo, Velika Britanija in Nemčija pa sta skušali ostati ob strani nevtralni.
Francija, ki je bila v svojem stališču osamljena, je končno pristala na to, da m,j bo načel-
SENAT PODPRL STALIŠČE
PREDSEDNIKA CARTERJA
0 ČLOVEKOVI« PRAVICAH
Ne prizadevanje sen. H. Mtezenbauma iz Ohia je 58 se-n k te rje v v pismu podprlo stališče Carterja v vprašan ju človekovih p ra vie tib pred odhodom državnega tajnika na razgovore y Moskvo.
Iz Clevelanda in okolice
I
CYRUS VANCE
WASHINGTON, D.C. — Ko se je državni tajnik C. Vance pripravljal na odlet v Sovjetsko zvezo, kjer je začel važne razgovore, ki zadevajo ZDA in ZSSR, predvsem omejitev jedrskega strateškega orožja, je skupina senatorjev na pobudo sen. Howarda M. Metzenbauma, de-v
nik Komisije EGS Roy Jerikins mokrata iz Ohia, v posebnem na sestanku ■ s Carl rjem, toda pjsmu izrazila predsedniku ZDA samo pri razpravi - prasanj, ki J j ro.myi u Carterju polno podpo-zadevajo T OS	jr© njegovemu neperu za spošto-
govori Amerika z enim glasom”. To je posebno pomembno v trenutku, ko se začenjajo razgovori s Sovjetsko zvezo, ker utegne vprašanje človekovih pravic sprožiti “ostre izmenjave” besedi med sovjetskim vodnikom Brežnjevim, ki je pretekli teden označil Carterjevo podporo človekovim pravicam v Sovjetski zvezi in satelitskih državah za “mešanje v notranje zadeve” teh držav, ki ni združljivo z normalnimi diplomatskimi odnosi med ZDA in ZSSR.
Kot znano je Carter tako sovjetsko stališče odklonil in izjavil, da bo tudi v bodoče z enako vnemo in doslednostjo nastopal v obrambi človekovih pravic. V tem pogledu je podpora Senata posebno važna in pomembna.
“Ameriško vodstvo na polju obrambe človekovih pravic je dobrodošlo našim lastnim državljanom in pretežno tudi vsem ljudstvom po svetu. Ml podpi-
Kadtafi te ne meni za	jgvetJ~ tudr v~govfjetski ^vez- in svetu, da bo ameriška politika
l0*r8C*	|njenih satelitskih državah. Pi- tudi v bodoče posvečena stvari
vanje človekovih pravic po vsem rarno Vaše napore, ko pravite
NEW YORK, N.Y, — Prija- naj bi s svojim vplivom in s tel ji bivšega državnega tajnika j trdno podporo predsednika Henryja Kissingerja pozivajo j ZDA z nasveti in pozivi zadrže-tega, naj bi leta 1980 kandidiral j val rast cen in plač. Vse tb bi za zveznega senatorja v ' New
Yorkuj če bi se sedanji sen. Jacob Javits odločil za pokoj, kot pričakujejo.
LONDON,. Vel. Brit. — Amnesty International, organizacija za varovanje človekovih pravic, je obtožila predsednika Libije Kadafija, da spreminja svojevoljno sodbe sodišč. Tako bi naj obsodbe 17 Libijcev od 10 do 15 let zapora spremenil v 12 slučajih v smrtne obsodbe ih ostale v zapor.
Amnesty International je v posebni brzojavki pozvala Kadafija, naj smrtne obsodbe spre-
se naj vršilo privatno, ker bi ta- ^eni v zaporne kazni, ker je ko ne sproževalo javne razpra- svojevoljno poviševanje kazni ve, ki pri takih kočljivih zade- nevarno kršenje temeljnih člo-vah večkrat škodi, kot koristi, vekovih svoboščin in pravic.
smo je podpisalo 58 senatorjev, svobode. . .. pravi pismo sena-kar precejšnja večina. Število >'oriev predsedniku Carterju, je prepričljivo veliko, če pomi- Foudarja dalje, da je Carter slimo, da je Metzenbaum začel j pravilno opozoril svet, da “ne pobirati podpise šele dan preje, uiore biti resničnega razumeva-
Araerika govori z enim glasom
Sen. Howard M. Metzenbaum je pismo s podpisi svojih senatorskih tovarišev prinesel v Belo hišo osebno in ga tam iza’očil predsedniku Carterju. Predsednik je podporo senatorjev pozdravil in izjavil, da je dobro “znamenje podpore” in da bo “pomagalo svetu pokazati, da
nja med narodi, dokler ne bodo izvedene uradne obveze o človekovih pravicah”.
Vanče novjnarjem
VOLITVE SO POKAZALE, DA INDIRA SANDHI NI BILA INDIJA
Moskva se jezi na okrepitev radio-oddaj Free Europe in Liberty
MOSKVA, ZSSR. — Uradna Poročevalska služba Tass je izjavila, da je “popolnoma osupljivo” stališče predsednika ZDA Jimmyja Carterja do radia Free Europe in Liberty.
Tass ne more razumeti, kako Uiore predsednik ZDA ti dve od-"aji, namenjeni satelitskim državam in Sovjetski zvezi, ozna-cevati za “vredno orodje v svobodnem toku infarmacij”.
Ko poroča o predsednikovem Predlogu za ojačitev obeh oddaj Kongresu ZDA, pripominja da se mora Carter zavedali’ da so v vodstvu teh oddaj bivši agentje Gestapo in Hit-lerjeve obveščevalne službe”.
Vremenski prerok
Oblačno z dežjem danes ves in preko noči, jutri postop-113 razvedritev. Naj višja tempe-ratura okoli 73 F (23 C).
Letos obhaja Indija 30-let-nico svoje neodvisnosti. Skozi vso dobo je vladala tarr Kongresna stranka, najprej pod v o d s t vom Javaharlala Nehruja, po njegovi smrti po kratkem prehodu Shastrija pod vodstvom N e h r u j eve hčerke Indire Gandhi. Zaradi dolge vlade Kongresne stranke, mogočne politične organizacije, z oporo po vsej šinii deželi, je postala ta kot nekaka ustanova, brez katere Indija po sodbi premnogih ne bi mogla obstojati.
Indira Gandhi je zadnjih 11 let vodila Kongresno stranko, izločila iz njenega vodstva vse, ki se niso z njo strinjali, ko je začela ubirati močno na levo in se povezovala kljub zatrjevanju “n e u vrščenosti” vedno tesneje z Moskvo. Pri volitvah leta 1971 je Indira Gandhi s svojo politiko dobila pri volitvah mogočno podporo, njena oblast je izgleda-la trdna in ustaljena.
Ko se je dvignila opozicija proti njej in jo skušala zadeti preko sodišča, ko ji ni mogla do živega na voliščih, je samozavestna Indira Gandhi proglasila izredno stanje in u-vedla avtoritarni osebni režim
trdeč, da je država v nevarnosti. V teku poldrugega leta take vlade je mislila, da je svoje politične nasprotnike ugnala in utrdila svoj ugled in svojo oblast. Svojo samozavest je pokazala, ko je nenadno objavila splošne parlamentarne volitve za sredo tega meseca in vključila med kandidate kongresne stranke tudi svojega sina, ki naj bi postal njen dedič kot vodnik Indije. Izbrala mu je volivni o-kraj poleg svojega, ki je veljal za trdnega in kjer bi naj njen sinko zmagal brez težav.
Komaj je Indira Gandhi sprostila nadzor nad časopisjem in drugimi javnimi občili ter dovolila politična zborovanja, se je začelo kazati, da ona ni tako nesporna vodnica Indije, kot je mislila ona sama in z njo domači ter tuji opazovalci Indije.
Politični nasprotniki, ki so se v času avtoritarnega režima Indire Gandhi pomnožili in postali odločnejši kljub t«-mu, da jih je imela na varnem v zaporih ali morda prav zaradi tega, so se povezali za skupni nastop pri volitvah.
Proti Indiri se je oglasila celo njena teta, sesta-a pokojnega Javaharlala Nehruja, javno obsodila Indirin avtoritarni režim ter pozivalia k vrnitvi demokracije.
Gospodarske razmere v Indiji so se sicer v zadnjih dveh le+ih nekaj popravile, zaradi dobre letine, toda na splošno za izboljšanje položaja množic ni bilo veliko doseženega. In-' dira Gandhi in njeni svetovalci so se odločili za odločne ukrepe, ki naj bi omejili naravni prirastek prebivalstva ter s tem omogočili postopno dviganje življenjske ravni. Trdili so, da Indija enostavno ni sposobna poskrbeti iz leta v leto niti najskromnejše možnosti za življenje novih 11 milijonov ljudi. Pri načrtih ■ za omejevanje prirastka prebivalstva in načrtovanja družin so nekateri izvajalci programa uporabljali pritisk in celo silo, kar je privedlo ponekod skoraj do upora. To prisiljeno načrtovanje družin je bil eden izmed vzrokov In-dirinega poraza pri volitvah.
Indirina Kongresna stranka je imela v razpuščenem parlamentu dve tretjini vseh poslancev, v novem jih ima
komaj eno tretjino, poraz je bil toi’ej uničujoč. Indira Gandhi sama in njen sin sta pri volitvah propadla in nista v novem parlamentu, torej vsaj začasno izločena iz političnega življenja Indije.
Novi predsednik indijske vlade Morarji Desai je prepovedal prisilno sterilizicijo kot sredstva za načrtovanje družin, izjavil, da Indija ne potrebuje jedrskega orožja, napovedal načrtni napor za rast gospodarstva, ki naj v teku prihodnjih 10 let omogoči vsem v Indiji zaposlitev in zaslužek za vsaj skromno preživljanje. V mednarodni politiki se bo Indija vrnila v resnično nevtralnost ter izboljšala svoje odnose z Zahodom.
Indire Gandhi je konec, v Indiji je demokracija uspešno prestala prvo težko pre-skušnjo, prešla je v novo, zrelejšo dobo. Sprememba je pomembna za odnos sil v južni in jugovzhodni Aziji, pa tudi v Indijskem oceanu. Mir v tem delu sveta izgleda nekaj trdnejši, ko Indija išče njegovo utrjevanje v resnični nevtralnosti.
Predno je odletel državni tajnik Cyrus Vance v petek v Bruxelles, kjer se je ustavil na po letu v Sovjetsko zvezo!, je dejal novinarjem, da v svojih razgovorih v Moskvi ne pričakuje nobenih večjih sporazumov in dramatičnih rešitev spornih vprašanj, katerih obravnava je na dnevnem redu.
Ameriški državni tajnik bo zadovoljen, če bo dosegel sovjetski sprejem okvira, v katerem naj bi se pogajanja o omejitvi strateškega orožja v Ženevi nadaljevala, polno razumevanje sovjetskih pogledov na vrsto vprašanj vse od končanja jedrskih preskusov pa. do nevtralizacije in demilitarizacije Indijskega oceana.
Vance pričakuje ostre izmenjave z Brežnjevim v vprašanju človekovih pravic, ker sta obe strani zavzeli trda načelna stališča, v katerih hočeta vsaj v javnosti vztrajati. Vanče bo Ru su obrazložil stališče predsednika Carterja, ki uživa močno podporo v celotni ameriški javnosti.
Paul C. Warnke, glavni zastopnik ZDA pri pogajanjih o omejitvi jedrskega strateškega orožja, ki spremlja državnega tajnika C. R. Vanceja na obisku v Moskvi, je dejal, da ne pričakujejo, da bo vprašanje človekovih pravic vplivalo na uspeh pogajanj o omejitvi strateškega orožja. ZDA bodo pri teh razgovorih predložile zmanjšanje šte-1 vila nosilcev jedrskega orožja, sprejetega v sporazumu v Vladivostoku novembra 1974, za! eno četrtino, od 2400 na 1800.
Rojstni jubiiej—
Včeraj je dopolnil 75 let življenja poznani rojak g. Frank Staniša, Geneva, Ohio. Otroci in prijatelji mu k 75-letnici iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje Ameriška Domovina in želi svojemu zvestemu naročniku še mnogo veselih, zdravih in zadovoljnih let!
80-letiiica-—
Ga. Amalija Povirk, 902 E. 207 St., praznuje danes 80-letnico rojstva. Je zdrava, vesela in a-da prebira Ameriško Domovino. Naj jo dobri Bog s svojo milostjo ohranja še mnogo let pri moči, zadovoljno in veselo!
Prodaja peciva—
Progresivne Slovenke, krožek št. 1, bo imel prodajo velikonočnega peciva v ponedeljek in torek, 4. in 5. aprila. Članice bodo prodajale potice, krofe in domače rezance. Naročila sprejemajo do sobote, 2. apiila, na sledečih telefonskih številkah: 486-3419, 481-6692, 261-0436. Petindvajseta obletnica—
V sredo ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za rajnkega monsignorja Jerneja Ponikvarja, drugega župnika fare sv. Vida, ob petindvajsetletnici njegove smrti. Spomnimo se v svojih molitvah tega zaslužnega slovenskega duhovnika in ohranimo mu blag in časten spomin!
------o-----
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Ameriški državni tajnik Cyrus Vance, ki je priletel sem na tridnevne lazgovore s sovjetskimi vodniki, je odklonil sprejem moskovskih oporečnikov — baje sovjetskih judov, ki so za to zaprosili še pred njegovim prihodom v Moskvo. WASHINGTON, D.C. — Obisk bivšega predsednika G. R. Forda v glavnem mestu, tekom katerega je obiskal tudi svojega naslednika Carterja v Beli hiši, je ustvarjal vtis, da misli G. R. Ford ponovno kandidirati leta 1980. Izgledal je svež in zdrave barve, lepo ogoren od toplega kalifornijskega sonca.
PARIZ, Fr. — Pariz je dobil po več kot sto letih zopet župana. Na to mesto je bil izvoljen bivši predsednik vlade, vodja gaulistične stranke Jacques Chirac. Zanj je glasovalo 67 članov mestnega sveta, za njegovega komunističnega tekmeca Henrija Fiszbina pa 40. Z izvolitvijo za župana glavnega mesta si je 44 let stari J. Chirac ustvaril trdno oporo za svoje bodoče politične načrte, med katerimi je po vsem sodeč kandidatura za predsednika republike leta 1981, ko bo potekel sedanji rok V. Gis-carda.
BRAZZAVILLE, Kongo. — Smrtna obsodba bivšega predsednika republike Alphonsa Massamba-Debat in njena izvršitev pretekli petek utegne sprožiti novo prelivanje krvi med severnimi in južnimi plemeni Konga. Massamba-Debat, Kikadidi, vodnik zarotnikov, ki so umorili predsednika Nguabija, ter kardinal Biayenda so pripadniki plemena Lari, predsednik Ngua-bi ter sedaj vladajoča vojaška klika pa pripadniki severnega plemena Koyou.
■ajlj MAUSILA POMWIIM
8117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 2 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$28.00 per year, $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.'>0 per year; $15.00 for G months; $8.50 for 3 months Iriday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No 48 MondayT"March 287x977
83
Smernice poljskega verskega komisarja
“Normalizedja ni kapitaulacija. Mi nasproti Cerkvi v ničemer ne popuščamo. Cerkev nima druge pravice kot opravljati kult in sicer samo v obzidanem prostoru svetišča, recimo v zakristiji. Le kot izjeme dopuščamo teiovske procesije ali še obhode s svetniško po^-dobo. 'Poda nikoli ne bomo dopustili evangelizacije izven cerkve. Nikoli ne bomo dovolili religiozne vzgoje otrok »n mladine. Ne bomo trpeli kakršnegakoli vpliva Cerkve na kulturno in socialno življenje.”
“Izmvanje vere iz človeške zavesti in misli je zamotan in dolgotrajen proces. Ne bomo ga dosegli naenkrat. izogibati se moramo vsem nasilnim napadom, ker tedaj hi Cerkev bila videti kot oblegana trdnjava, s tem bi pa tvegali, da se poveča nje popularnost. Prav tako gre za to, da se ljudstvo ne razdeli na dvoje. Enotnost naše dejavnosti je temeljnega pomena za dosego naše namere. Zatorej se najboljše bojišče za zmago nad Cerkvijo nahaja na kulturni ravni življenja, v večji blaginji m večji udobnosti. Z družbo potrošnje bomo dobili zapadnim podobne razmere, s temi pa bomo pospešili konec Cerkve.”
“V sedanji uri je naš prvi cilj, da med škofi in med verniki oddelimo tiste, ki mislijo normalno in napredno, Lisce, ki se ne boje besede “socializem”, ki pripuščajo naša vzgojna načela in so nam dobrohotni. Vedno več jih je.'
“Nekaj sredstev za boj zoper Cerkev: proste sobote in več primerno nastavljenih počitniških dni; s tem se ( hromi liturgični kalendarij, pa tudi obhajanje verskih praznikov v družini. Šole, ki zbirajo otroke izven učnih ur, tudi delujejo v našem smislu.”
“če se ne moremo uničiti Cerkve, ji moramo vsaj preprečevati, da bi nam mogla škodovati.”
“četudi pripuščamo Cerkvi neko delovanje, se nikoli ne bomo odpovedali svojim načelom, četudi sem kot državni minister prisiljen, da s smehljaji vzbujam zaupnost, nkdar z ideološkega in filozofskega stališča ne bom prenehal boja zoper religijo in Cerkev, vsaj kot univeizieteni profesor tako delam.”
Te odlomke s konference poljskega ministra za bogočastje Kazimirja Kakola, ki.je bila 5. maja lani, je “Le Monde”, dnevnik, ki izhaja v Parizu, objavi’ 27. avgusta 1976.
Po konferenci je ravnatelj urada za bogočastje odgovarjal na vprašanje o poklicih takole: “Veliko število duhovnih poklicev' nas vznemirja; posebno zato, ker zanje zvemo šele po vstopu v semenišče. Tako ne moremo storiti potrebnih korakov, da bi zainteresirane pregovorili. Po pravici moramo priznati, da je naše ateistično gibanje šibko in da ne ustreza našim upom.” “Neustavljivo prodorna moč” marksizma in leninizma o kateri komunisti ženejo tako slavo, po več kol treh desetletjih komunističnega režima na Poljskem še vedno ni zmogla, pospraviti z vero, četudi je partija svoj “ideološki boj” podprla s sodnim terorjem, upravnimi ukrepi in drugimi nasilnimi postopki marksistične “human;zacije”. Ko se iz baze socialistične strukture še m izkinštruirala ateistična družbena nadstavba verski komisar na Poljskem svoje upanje na prihodnji skorajšnji konte Cerkve začenja zidati na uveljavljenju potrošniške družbe — tvorbe zapadnega kapitalističnega sveta.. .
Položaj je za voditelja poljske partije Giereka tako nevaren, da mu je Išovjetska zveza, ki ima sama težave s hrapili in radi tega njih izvoz redno odklanja, konec novembra lani obljubila poslati en milijon ton pšenice, riža, ovsa itd. Avstrija je Poljski naklonila kredit 360 milionov šilingov za nakup hrane. Nekoč je avstrijski del Poljske zalagal Dunaj z živili! Čuda in tajne komunistične “ekonomike’'!
Na prihodnji partijski konferenci bo morda komi-' sar za vero razložil, kako bo na Poljskem uresničil potrošniško družbo; ,v deželi manjka premoga (svoj čas drugi producent premoga v Evropi...), sladkorja, mesa, osnovnih življenjskih potrebščin v tolikšni meri, da delavci svoje nezadovoljstvo izražajo s protestnimi manifestacijami.
JADRAN vabi na kartno zabavo
CLEVELAND, O. — Prišla pomlad je spet in priroda bo kmalu vzbrstela. Vse bo oživelo, se s prerojenimi močmi veselilo življenja. Zima je zopet enkrat premagana in že se pripravljamo na spomladanska dela v hiši in na vrtu.
Tudi pri pevskemu zboru Jadran je postalo živahno. Zbor priredi spomladansko kartno zabavo v petek, 1. aprila, ob pol osmih zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vstopnina k tej prireditvi je $1.50.
l^epo Vas vabimo, da se udeležite te kartne zabave. Ob koncu delavnega tedna, ob večeru delavnega dne, si res lahko privoščite malo sprostitve, malo veselja med svojimi prijatelji in znanci. Pridite, razvedrite se z nami!
Obenem sporočam, da pevski zbor Jadran 16. julija t.l. odpotuje na koncertno turnejo po Sloveniji. Zato bo napovedana kari na zabava pripomogla za kritje st.roškov tega potovanja. L,epo Vas vabimo, da pridete vsi!
Nudili Vam bodo dober prigrizek, okusna okrepčila in mnogo lepih dobitkov.
Na svidenje na kartni zabavi v petek, 1. aprila!
Anica Krištofi', članica
Ofroci se pripravljajo.,,
CL EVELAND, O. — V slovenski šoli skušamo v otrokih gojiti slovensko zavest. Pri tem prideta v poštev tudi razprava in posnemanje domačih običajev, kateri so velikokrat povezani s cerkveno liturgijo. Prav ta čas se mudimo pri običajih za
Lemontske drobtinice
Velika noč — največji praznik
Otrokom pomeni Velika noč čokoladnega ali pravega zajčka, z rožnasto rdečimi očmi v mehki beli obleki. Nekateri se veselijo Velike noči zaradi nove obleke, ki jo bodo dobili. Nam odraslim bo pa koristilo dejstvo, da se prva Velika noč ni začela z zajčki in umetniško poslikanimi jajci, ampak z belo pobarvano grobnico, ki jo je zapiral velik, težak kamen.
Vstajenje! S prihodom pomladi se prebuja narava, vstaja iz zimskega spanja. Trava ozeleni, drevje se obleče v zelene liste. Potoček, rešen ledu, veselo poskakuje od kamenčka do kam na. Seme, ki je padlo v jeseni v zemljo, požene korenine ii sonce privabi nekaj listov in cvet pom'adnega žefrana na dan. Seme cvetlice ni bilo mrtvo, samo zdi se tako. V njem je bilo življenje zaprto in sonce gaje zbudilo. To je zakon narave. Ako pa vstane iz mrzlega groba mrtev človek, je to nadnaravno. In to je Velika noč, Vstajenje Gospodovo. Samo velik ključ križa je mogel odpreti ključavnico smrti. Edino o Kristusu, Kralju kraljev, moremo reči: “Vstal je!”
Brez Kristusovega vstajenja bi ne bilo kristjanov, katoličanov, bi ne bilo naše vere. Ni se začela s kako novo filozofijo ali teologijo. Njen začetek je v klicu: Kristus je vstal! Odvaljeni kamen groba je podrl templje bogov in s podstavkov so popadali maliki. In to je tudi dokaz za Jezusovo božanstvo. Ako bi bil samo človek, bi ne bil moge! vstati od mrtvih. (Nekateri moderni prevajalci Sv. pisma pišejo, da ga je “Bog obudil”. He was not raised — He rose from — * Vstal je s svojo lastno moč-
Poliskj komunistični minister je govoril odkrito, kar je za komuniste v boju nekaj izrednega. V teku re-voiucbe v Sloveniji so komunisti odločno tajili, da so proti Cerkvi in proti veri, bili so le, proti “zlorabljanju vere . rBo komunistični agitatorji v Sloveniji še vedno vztrajno ponavljajo, četudi je vsakomur, ki hoče videti resnico jasno, da je njihov končni cilj isti, kot ie končni cilj poljskega komunističnega ministra — uničenje krščanske vere in Cerkve.
Cvetno nedeljo. Tako so npr. ne- jo, kjer je Bog ne samo človek, kateri učenci brali v slovenskem j K Napoleonu je prišel dvor-šolskem berilu sledeč opis tega praznika:
“Na Cvetno nedeljo neso otroci in fantje v cerkev butare, mlado zelenje in cvetje, povezano s pisanimi trakovi. Okrašene so z jabolki in pomarančami. V cerkvi jih duhovnik blagoslovi.
\ časih so imeli nekateri fantje ogromne, kot drevesa visoke butare. Ponekod na Gorenjskem imenujejo butaro “beganica”.
Navadno je narejena iz treh leskovih, treh vrbovih in treh dre-
jan. “Veličastvo, nameravam u-stanoviti novo vero. • Ali imate kak dober nasvet?” “Seveda,” odvrne cesar. Ako hočeš ustanoviti novo vero, se moraš pustiti umoriti na kakem hribu, da te bodo vsi ljudje videli. Ostani grobu tri dni in čuva naj te ves čas straža tvojih sovražnikov. Potem vstani tretji dan od mrtvih, hodi med ljudmi, da te bodo lahko vsi videli, se te dotaknili in jedli s teboj. Tvoji novi veri bo veliko pomagalo, ako
novih šib, vmes pa je zataknje-(boš ozdravljal gobavce, dal vid no bodičje, bezeg, mačice in brš-J slepim in za nameček še pomi-Ijan. Za “vršele” pride brinje, s ril morske viharje. No, seveda katerim o božiču kade. Od bla-j glavno in potrebno je, da vsta-goslovljenih butar, ki jih dobro neš od mrtvih, to zadostuje.”
’hranijo, ima vsako zelenje in okrasek svoj pomen. Tako je zo-cer hudo uro oljka in šibje, mačice dajo živini zdravje, sadje ca pojedo otroci. Koroški. Slo-
venci pravijo butaram “pran-telj”.
Da bi lahko čim več slovenskih otrok neslo lepe butarice k blagoslovu, bodo tudi letos starši skupno pripravljali butarice. Vabimo vse, ki bi želeli 'sodelovati da pridejo v soboto, 2. aprila, ob devetih zjutraj v dvorano »od cerkvijo sv. Vida. S seboj naj prinesejo, če le mogoče, razno zelenje, mačice, šibe, vrvico ali jai žico, lepilni trak ter pisane trakove ali barvano oblanje. Za one, ki si vsega tega res ne morejo priskrbeti, bo pa tudi poskrbljeno.
Na Cvetno nedeljo pa vabimo vse slovenske družine, da se s svojimi butaricami udeležite slovesnega blagoslova palm in zelenja, ki bo pri-Sv. Vidu pred sv. mašo ob pol enajstih. Otroci maj se zbero v dvorani pod cer kvijo. Lepo bi bilo, če bi bili o blečeni v narodne noše:
Učiteljstvo Slovenske šole pri Sv. Vidu
| Vstajenje od mrtvih je nekaj , neverjetnega. Kb so apostoli slišali'Jezusa trditi, da bo vstal, niso verjeli, da govori resnico. Tudi prvim poročilom o Njegovem vstajenju niso verjeli. Peter ga je zatajil, ker je za nekaj časa izgubil vero Vanj. Tomaža niso mogli apostoli prepričati, cla so videli, Kristusa. Vztrajal je v svoji neveri, češ, četudi bi ga videl, bi ne verjel svojim o čem; moral bi položiti roko % Njegovo prebodeno stran. Vsi a-postoli so slišali Njegovo preroško besedo: “Q Veliki noči bc Sin človekov izročen sovražnikom. da bo križan.’' Slišali sc njegovo napoved, ko je Marija Magdalena zlila svoj dišeči balzam na Njegove noge: “Ona me mazili za moj pogreb.” Se vedno jim je zvenela v ušesih Njegova prerokba:	“Poderite ta
tempelj (mojega telesa) in v treh dneh ga bom zopet postavil!” Apostoli so bili preprosti Galilejci: Ribiči, kmetje, ki se niso ogrevali za kake fantazije. Hoteli so dokazov, zato so tudi bili zanesljive priče. A ko so nazadnje spoznali, da je dobro zastražena grobnica prazna, vide-
li Krstusa, se z njim pogovarjali, se ga dotikali, jedli z Njim in se z Njim srečavali na raznih krajih, so morali nazadnje vsi priznati s Tomažem: “Moj Gospod in moj Bog!”
Dobro so se zavedali, du bodo morali pridigati svetu o Jezusovem vstajenju, četudi bodo zadeli na ovire v Judeji in med poganskimi Rimljani. Ze naprej so vedeli, da bodo njih pridige povzročile preganjanje. V ječe in pred zverine jih bodo metali. Glave jim bodo sekali, križali jih in na vse mogoče načine mu čili. Taka usoda jim je bila tako malo všeč, kot bi bila nam. Ko gledamo lepe kipe apostolov in čitamo njih življenjepise, dobimo morda vtis, da jim ni dosti mar življenja in da je pač njihova usoda. Ravno obratno. Kot mi so ljubili življenje, božajoč zrak pomladi; ljubili so zelenje polj, toploto sonca, modrino neba. Bili so normalni ljudje. V smrt so šli zato, da so z njo zapečatili resnico, ki so jo oznanjali: “Kristus je vstal od mrtvih!” Da je Kristus trpel, umrl, vstal je zgodovinsko dejstvo.
Tudi Pilat ima pri tem nekaj zasluge. Preden je dovolil, da je smel Jožef Arimatejec sneti Jezusovo truplo s križa in ga položiti v svojo grobnico, je hotel imeti uradno potrdilo. Poveljujoči tribun mu je pismeno sporočil, da je Kristus že umrl. Sele potem je dovolil pokop Kralja Judov, kot ga je ironično imenoval. Ali ni znamenito, kako se je. z Jezusovo smrtjo vse spremenilo, Kot zločinec umrje, a je pokopan z vso častjo kot kralj. Celo častno stražo rimskih vojakov ima, s sulicami in meči. Ali stražijo zato, da bi mrtvi Odrešenik ne mogel iz grobnice, ali zato, da bi živi ne mogli njo, Judje so rekli Pilatu, da mora biti grobnica zastražena, ker je Jezus dejal, da bo tretji Lan vstal. Prišli bi njegovi •Senci, ga ukradli in potem razglasili, da je vstal.
Prvi dan — križanje; drugi dan — počitek v grobnici; tretji dan — Vstajenje. Stražniki od strahu leže.na tleh; kamen odvaljen — angel sedi na njem. Grobnica prazna. Mrtvaški prt lepo zložen. Vsi drugi grobovi
nosijo napis: “Tu počiva____” A
Jezusova grobnica? “Vstal je! Ni ga tukaj! Poglejte kraj, kjer ie bil položen.”
Ali zdaj razumemo, zakaj je Velika noč največji praznik? Je dan vstajenja iz smrti v življenje. Izdaja, zasmeh, ponižanje, bolečine, kri in smrt — vse je ninilo. Jezus sedaj hodi med svojimi prijatelji s poveličanim Telesom. V dokaz, da je res u mrl, je obdržal rane, ki se sedaj svetijo kot rubini s takim sijem, da bi apostoli oslepeli, če bi dalj rV:asa zrli vanje.
Krščanstvo se je začelo s prazno grobnico, a ni nikoli postalo vera praznih rok in praznih src. Zakaj so se pogani spreobračali? Ne s pridigami, ne s teološkimi debatami, ampak z življenjem po evangeliju, z lenim zgledom. “Glejte, kako se kristjani ljubijo med seboj!” so se čudili pogani. V apostolih je na tisto prvo Veliko noč umrl jaz”. V njih srcih pa se je rodila goreča ljubezen do Boga in j nova ljubezen do sočloveka iz ljubezni do Boga. Vstanimo tudi mi iz groba grehov v lepše bogoljubno življenje, v svetost,-v kateri nas želi imeti Vstali Gospod. Naj kraljuje Kristus v naših srcih! Naj se mu uhiakne jaz” s sebičnosto in 'samoljubjem.
Srečne praznike v Vstalem Kristusu vsem, ki se trudijo za obstoj Ameriške Domovine!
s. M. Luivoslava
Opis Maribora
V nakladi 100 tisoč izvodov je izšel novi prospekt Maribora, ki ga je izdala Mariborska turistična zveza. Prospekt ima 15 Strani. Prikazuje vse pomembnejše turistične zanimivosti od Sv. Lovrenca na Pohorju prek Pohorja do letališča. Sestavni del prospekta je tudi zemljevid Maribora z vsemi pomembnejšimi turističnimi točkami.
.opreme. V načrtih imajo tlJI izdelovanje plastičnih brizgi za injekcije.
Maribor sodeluje z Banjaluko
Mariborska in banjaiuška univerza sta sklenili trajno prijateljstvo in sodelovanje, ki se ne bo omejevalo zgolj na občasne stike med profesorji in študenti.
Sodelovali bosta na področju pedlagoškega in raziskovalnega dela, izmenjavi učiteljev in študentov, organizaciji magistrskega in doktorskega študija, pripravi strokovnih posvetovanj ter drugih del.
Pouk slovenščine .
V tej pretežno slovenski vs# ci v Kanalski dolini v Italij* 400 prebivalci so začeli s p0®® skim poukom slovenščine.
Pouk jev državni šoli in $ obiskuje 30 otrok osnovne ter nekaj dijakov srednje šok Trbižu.
“SAVA” v Kranju izva^
Industrija gumijevih, usnje111 in kemičnih izdelkov “Sa'8 Kranj, ki je s približno tretji11 jugoslovanske gumarske P1’01* vodnje najmočnejša dlelovna ganizacija v svoji stroki v dP vi, dosega na tujih tržiščih vC< no večje uspehe. Lani je izV[ pri “Savi” dosegel nad 11 1,11 jonov dolarjev.
Revščina v Murski Soboti
V soboški občini je že več kot sedemsto kmečkih družin, katerih dohodki na majhnih kme-ijah so na meji eksistenčnega minimuma in zato prejemajo o-troški dediatek. Tako prejema otroški dodatek že 1275 kmeč-Hh otrok.
Novo mesto ima visoko šolo
Ljubljanska fakulteta za strojništvo je odprla svoj oddelek / Novem mestu. Na prvo visoko iolo na Dolenjskem se je vpisalo 30 študentov, ki bodo študirali ob delu.
Razstava
S sodelovanjem Posavskega muzeja iz Brežic so v prostorih Dolenjske galerije v Novem mestu odprli zanimivo razstavo olastik z naslovom “Baročna in cmečka plastika Posavja”.
V Sloveniji so umri*
16.	marca
V	Ljubljani: Pavla Naberi1 roj. Železnikar, Marija roj. Jereb, Ivan Cepuder;
v Škofji Loki: Luka Mohorič1
v Zagorju: Ivan Strojan;
v Kranju: Jože Belcijan;
v Lovrencu na Pohorju: Janez Oblak, upokojeni mk;
v Glinki pri Mirni: Jože Sel čar.
17.	marca
V	Ljubljani: Filip Je vse var kola Zikič, Jožefa Kori1' roj. Javornik; Marjetka ^ pelj, Andrej Kenda, Lija.' tram, roj. Košmerlj, ^ Kovač;
v Trstu: roj. Kovačič;
v Jaršah pri Domžalah: S1111 Bele;
v Bašlju pri Kranju: Jože kun.
Ai.
Kmečki turizem
Kmečki turizem ima na preu->njerjenih posestvih v Mežiški dolini lepe možnosti za razvoj. Najlepše možnosti za razvoj cmečkega turizma imajo Štanjel md Prevaljami, Kotlje, dolina Tople in Bistra; samo na Štanjelu, ki ga želijo ohraniti kot lipično koroško vas, bo kmečki turizem dopolnila dejavnost na letnajstih posestvih.
žalni trakovi
V krajevni skupnosti Radeče nri Zidanem mostu so začeli a-tcijo: namesto vencev polagajo :daj na grobove umrlih posebne talne trakove. Izkupiček od prodaje žalnih trakov bodo nameni-i za reševanje socialnih proble-nov kraja.
Radlje ob Dravi slabo založene
Prebivalci vseh krajev v ob-'ini že clje časa opozarjajo na
18. marca
V Ljubljani: Ela Zelen, ^ Končan, roj. Vrenk, Kocmur,, roj. Javornik; v Borovnici: Marija Repah Zorc;	-
na Prevojah pri Lukovici ^ Vrankar;
v Lescah pri Bledu: Marij® gar, roj. Mežek; v Preboldu: Lojze Erie.
o
-----------
Izgubljena obramb
ok***
moč pred bolezni’
Zadnje stoletje je P°
da se v visoko civilizira11’ želah pojavljajo epidemij6 ® ni, ki so značilne prav jih v nerazvitih, siromašnl želah ni. Tak je bil pririeI', demije poliomyelitisa, ki le., 1952 v Združenih državah rikc zahtevala 3,145 žrtev 57,879 obolelimi otroki- .
Razlaga epidemije je prosta. Tisočletja so s6 igrali v prahu in blatu
dabo založenost v domačih"trgo- se nahaJa virus, ki P”.
na slaba zalo- omenjeno bolezen. Vendar
/inah. Ker je doma slaba založenost, morajo Radeljčani kupo-/ati drugje.
LEPE MISLI
Samo veselo srce se no veseliti dobrega .. .
je zmož-(Kant)
Kdor lajša trpljenje sočloveku, lažje.
trpi...
Izboljšave
Delavci v železarni Ravne so 'ani predlagagali 61 tehničnih zboljšav, od katerih so jih
otroci razvili potrebna P , lesca v svoji krvi in so h’ f imuni. Ko pa so se nove g ^ cije rojevale in živele v ^ sko neoporečnem okolju/ , obrambno sposobnost 1 in virus je lahko za6(5
zDoijsav, od katerih so jih za-	J« mr
oroizvodnjo odobrili 30. Železar-':3mrtonosno Pot-ji so s tehničnimi izboljšavami' lani prihranili okrog 11 milijonov dinarjev, za nagrade pa s.o dobili dobrih: '210 tisoč dinarjev.
Deset najbolj^1 . ameriških predsed*11
Ameriško zgodovinski ^ ženje je prosilo dekane - —-----------100 aItl
na
iej®
za zgodovino univerzah, naj najboljših predsednikov- m ham Lincoln je	3
prvo
Washington,
Napredek v Slovenj Gradcu
I ovarna Gorenje-Fecro, nekdanja kasarna in kovačnica, kjer so še pred leti izdelovali le kose
in srpe fer različne podkovke, George vvasmngcon, r se zadnja leta uveljavlja z no-[slede: Franklin Rooseve1 vimi proizvodi.	odore Roosevelt, Thori11*3
Poleni ko so. v tovarni razvili ferson, Woodrow Wils°’^ proizvodnjo nerjaveče gospo-'drew Jackson, Harry 'l.f, dinjske opreme, so začeli izdalo-‘ James Polk in John vati še nerjavečo klavniško o-| Lyndon B. Johnsoni6
prvih deset mesi sa*11”
pozabi, da tudi sam , premo, zdaj pa se poskušajo v prvih < (Lincoln) proizvodnji nekatere medicinske glasov.
Zgodbe iz življenja papeža Janeza
Angelo Giuseppe Roncalli, sin mu nasmehnil. Bilo je res tako, kmeta najemnika is okolice Ber- J kakor bi prišel domov, gama, je postal papež Janez Papež je prikimal, da je pri-XXIII in ibil verjetno najbolj pravljen. Toda Manziu je sma-priljubljen papaž vseh časov.; tral, da mora biti popolnoma is-
Giacomo Manzu, sin čevljarja in mežnarja iz Bergama, pa je postal komunist in največji kipar svoje idlobe. Njegove politične simpatije so mu pridobile Leninovo odlikovanje za mir.
Od časov Michelangela, ki je služil trem papežem, ni bil še noben umetnik v tako tesnih odnosih z vladajočimi papežem, kakor je bil komunist Manzu. Amerikanec Curtis Bill Peper, dopisnik v Rimu, je napisal po pripovedovanju kiparja Manzu-ja knjigo “Umetnik in papež”.
To ni verska knjiga, čeprav govori o velikem služabniku božjem in njegovem razmerju do moža, ki je izgubil vero in se obrnil od cerkve. To tudi ni politična knjiga, čeprav piše o u-metniku, ki je prepričan marksist. Knjiga gre preko vseh razdvajajočih problemov in slika
kren, predno začne z delom. Rekel je:
“Svetost, poklicali ste me, da naredim dopi'sni kip. Moram povedati resnico. Res sem naredil že nekaj kipov. Toda dva ali trije doprsni kipi, ki so nekaj vredni, predstavljajo ženske. Še nikoli nisem portretiral moških. Naredil sem en portret svojega prijatelja, toda samo zato ker je bil moj prijatelj. 'Poizkusil sem z drugim, pa sem ga vrgel proč. Tako so bili pravzaprav vsi doprsni kipi, ki sem jim naredil, kipi žensk.”
Papež je stisnil ustnice, kakor bi hotel reči, da to ni nič.
‘Poizkusite!” je rekel. “Kje pa je tu razlika?”
Papež je z roko raztegnil bel talar in dolal: “Če me natančno pogledate, boste videli, da sem skoraj tako oblečen kakor kak-
KOLEDAR
društvenih prireditev
ljubezen in strpnost, ki edina šna ženska.”
moreta zedinjevati ideološko sprto človeštvo.
Prvo naročilo, ki ga je Manzu dobil od papeža, je (bilo, da napravi doprsni kip v bronu. Papež Janez je moral sedeti pred kiparjem (pozirati). V urah sedenja je razodel kiparju svojo živi jensko zgodbo.
V tej zgodbi je toliko vere, ljubezni, iskrenosti in ponižnosti, da se mi je zdelo vredno, da dam tisto, kar se mi je zdelo najboljše, tudi bralcem Ameriške domovine.
Novembra meseca je imela Liga svoj občni zbor in simpozij. Udeležil sem se obeh. V razgovoru z delegati z vseh strani, so mi trije povedali, da so radi čitali zgodbe iz življenja papeža Janeza, ki sem jih iz raznih virov pripravil in jih je nato objavila Domovina. Posebno navdušen je bil Florijan Markun iz Jolieta. Njemu, nje-g o v i gospej (odkar Florijana poznam, vem, kdo ima prvo in zadnjo besedo v hiši) in vsem tistim bralcem Domovine, ki iščete in tolikokrat najdete v zgodbah velikih mož resnico, modrost, vero in vodilo, zavite v preproste besede, poklanjam sleidleče zgodbe.
— Dr. Zdravko Kalan *
Oblečen kakor ženska
Dva služabnika sta nosila ki parjevo orodje v dvigalo. Na drugem nadstropju jih je komornik peljal v majhen urad papeževega osobnega tajnika Lorisa Capovilla. Manzu ga je * občudoval, ko ga je kasneje natančnejše spoznal. Tedaj, prvi dan na poslu, pa je bil ves po-grznjen v svojo nalogo.
Capovilla jih je peljal po ozkem hodniku z visokim stropom do nekih vrat. Naenkrat, brez opozorila, so se vsi znašli pred papežem.
“A, ste že tukaj?” jih je pozdravil papež.
Med vrati je stala v beli o-bleki majhna čokata postava z velikimi ušesi in prešernim smehom na licu, z razširjenimi rokami, pripravljenimi za objem.
“Dobro jutro, svetost", je rekel Manzu in stisnil ponujeno roko.
Monsignor de Luca je pokleknil, da bi poljubil prstan. Toda papež ga je hitro potegnil v o-bjpm. Nato se je obrnil k kiparju:	,
"Vidim, da imate odličnega vodnika. To ste pametno storili. To je namreč zelo zagoneten prostor. Težko, je priti notri a nemogoče iti ven, posebno če te naredijo za papeža.”
“Te nevarnosti pri meni ni", je odgovoril Manzu.
Vsi so se zasmejali, papež je pa rekel: “Vi me ne boste vle kli za nos. Jaz bi takoj vedel, da ste iz Bergama, čeprav bi govorila italijansko.”
Šele sedaj se je Manzu zavedel, da sta govorila v narečju
Vsi so se smejali.
*
Prva pridiga
Ko je sedel pred kiparjem, je papež Janez neprestano govoril. Manzu je moral večkrat prekiniti delo, ker ni mogel delati in istočasno slediti papeževemu pripovedovanju. Ob prvem srečanju mu je papež povedal tudi tole:
“Bilo je kmalu po posvečenju. Bil sem brez izkustva in zelo nervozen, če sem moral govoriti ljudem. Župnik vaše krasne cerkve sv. Aleksandra me je prosil, da bi govoril. Pristal sem. Res sem pristal, a sem se bal, da ga bom polomil, kakor sem ga že v prvi pridigi, ki sem jo imel, ko sem bil še v semenišču. Oče Francesco Pitocchi me je pregovoril, da sem obljubil, da bom govoril Marijini družbi o-trok. Pridigo sem napisal. Ko sem jo bral, sem videl, da je preveč sanjava, gostobesedna in visoko leteča. Zato sem napravil drugo, bolj enostavno. Ko pa sem prišel tja, sem videl, ida i-majo bogat odličen prostor. To me je zmešalo. Izgubil sem glas in izgubil spomin.”
Tu je prenehal. Videl je, da Manzu ne more delati. Čez čas je zopet nadaljeval:
“Zamenjal sem citate iz pisma stare zaveze z novo zavezo, zamenjal sv. Alfonza s sv. Bernardom, zamenjal pisanje cerk venih učenikov s pisanjem prerokov!' Kakšna polomija! Tako me je bilo sram, da sem na koncu padel v objem očeta Francesca in se mu spovedal svoje žalitve.”
Kot mlad duhovnik sem pripravil drugo pridigo za dobre
APRIL
16. — Tabor DSPB priredi svoj
pomladanski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igral bo orkester Veseli Slovenci.
24. — Mladi harmonikarji pri-rede koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
30. — ODBOR ZA POMOČ
POSTAVITVE SLOVENSKEGA DOMA IN KAPELE V PARIZU priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob pol osmih.
MAJ
Mladi harmonikarji priredijo koncert pri Sv. Lovrencu v Newburgu.
1.— Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
7.	— Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Po koncertu igra orkester Veseli Slovenci za zabavo in ples.
8.	— Slovenska šola Sv. Vida priredi materinsko proslavo v farnem avditoriju.
15. — Slovenska mladina v Clevelandu se bo spomnila vseh protikomunističnih žrtev revolucije in vetrinjske tragedije s spominsko sv. mašo ob
To mi je dalo korajžo, da sem nadaljeval in bil mnogo boljši kot prej zaradi pomoči, ki je ne bom nikoli pozabil. Majhna pomoč tistim, ki so v dvomu, more opraviti delo velikana.”
dveh popoldne v cerkvi sv. Vida.
29. — Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 10.45 pri Lurški votlini na Chardon Road.
JUNIJ
23., 24., 25., 26. — Poletni karneval pri fari sv. Vida.
26. — Farni festival fare sv.
Lovrenca v Newburgu.
26. — Tabor DSPB pripravi SPOMINSKO PROSLAVO za pomorjene domobrance in četnike ter vse druge žrtve komunistične revolucije. Proslava bo na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
JULIJ
10. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
31. — Slovenska šola fare Marije Vnebovzete priredi vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. AVGUST
7. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
28,	— “Clambake”, pečenje
školjk in stejkov, pri fari sv. Lovrenca v Newburgu;
september
18. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi običajno vsakoletno kosilo v farni dvorani.
OKTOBER
9. — Društvo Kras št. 8 ADZ
obhaja 65-letnico svojega obstoja in delovanja z banketom v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
15. — Tabor DSPB priredi svoj
jesenski DRUŽABNI VEČER
v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
15. — Klub slovenskih upokojencev, Newburg, priredi Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. NOVEMBER
6. — Glasbena Matica priredi
jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
12. — Belokranjski klub priredi
vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
27. — Pevski zbor Slovenske ženske zveze “Dawn”’ priredi vsakoletni kneert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Po koncertu zabava in ples ob zvokih Jeff Pecon orkestra.
------o-----
Vojaki-kmetje na Poljskem
Da bi izboljšali kritičen položaj v preskrbi z živili, so na Poljskem ustanovili vojaško-kmetijske živinorejske farme. Vojaki pod vodstvom agronomov obdelujejo polja in gojijo živino.
Asfalt
Nezgode po želji
V času, ko se vse naše ži- Po petmesečni obravnavi je vljenje vrti na asfaltu, je dobro, sodišče v Fuldi (ZRN) obsodilo če vemo, kaj je to. Beseda po- na zaporne kazni 2—7 let štiri
meni več različnih rudninskih izdelkov, ki se sestoj ajo predvsem iz bitumenov in so orga-nične kemikalije vodikovo-oglji-kove skupine s svojsko aromatično sestavino. Asfalt je gostejši kakor petrolej, vendar prožnejši kot premog. Naravni asfalt se nahaja v mnogih delih sveta, toda največ sedaj porabljenega asfalta pridle kot ostanek destilacije gotovih vrst petroleja ali surovega olja z naftno podlago. Takega je največ v raznih krajih Texasa in Kalifornije. Asfalt je črn ali temnorjav in pri sobni temperaturi trd kot kamen do mastno lepljiv. Nima nobene določene topilne točke, zmehča se pa polagoma z vročino in pri 100 stopinjah Celzija lahko vliva. Je zelo gorljiv in dela pri gorenju mnogo dima.
Asfalt so uporabljali kot gradbeni materijal že stari Babilonci; poznali so ga tudi Rimljani, Sv. pismo stare zaveze ga večkrat omenja. V ZDA ga izdelajo ka-Prvi dve vojaški farmi so u- 20 milijonov ton na leto in stanovih v dveh dolnješlezijskih poraibijo predvsem za oblaganje
garnizijah, tri nadaljne s hlevi za 2300 krav bodo kmalu sledile.
Kakor zagotavlja breslavski časopis “Slovo Polskie”, pri tem ne bodo zanemarili vojaške in politične vzgoje vojakov.
ljudi iz Bergama in se bal, da ga bom zopet polomil. To je bila moja prva pridiga v Bergamu, pred mojo družino, mojimi sorodniki in pred tistimi verniki, ki so prišli iz vere in ljubenzi, da slišijo mladega služabnika velike Cerkve. Bilo je med litanijami na dan sv. Frančiška Šaleškega leta 1906. Z menoj na prižnico je šel tudi dobri oče Manzu.”
V Bergamu je bila navada, da je mežnar spremljal pridigarja na prižnico in tam počakal, da je pridigar nehal in ga zopet peljal nazaj v cerkev.
“Začel sem govoriti, a sem bil poln dvomov o sebi. Papa Manzu je sedel na stopnicah. V tistih časih je trajala pridiga 40 minut do ene ure. Zato sem govoril. Sredi pridige sem postajal nervozen, ker sem bal, da ne gre dobro. Obrazi vernikov, ki so gledali v mene, so se mi zdeli zmedeni. Prenehal sem in jih gledal, ko mi je srce trepetalo. V tem hipu sern čutil, da me je nekdo potegnil za talar. Nisem se zmenil. Zopet je nekdo potegnil za talar ... in zopet. Nazadnje sem še le obrnil in videl ob mojih nogah očeta Manztija, ki je vlekel za talar in mi rekel: Bergama. Monsignor de Luca Več korajže, gospod' Angelo, le je opazil njegovo zadrego in se naprej, saj dobro govorite!”
PO 200 LETIH DOMOV — Vampun, dolg pas, narejen iz školjk in ježevih bodic, ki so ga pred skoraj 300 leti izdelali Indijanci ter ga je njih glavar Abenaki poklonil Devici Mariji, kot pove latinski napis na njem, so jezuiti tedaj odnesli v Francijo, kjer je ostal v stolnici v Chartresu. Sedaj se bo prvič po več kot 200 letih vrnil na to stran Atlantika, kjer bo na 0-gled na razstavi indijanske u-metnosti v Kansas Cityju.
cest, zaščito proti vdiranju vode, za izolacije žic in cevi, pa tudi za izdelavo barv.
V vsakem naravnem nahajališču ima asfalt drugačne lastnosti in navadno tudi drugo ime. Trinidadski asflat pridobivajo na otoku istega imena v jezeru, ki je pravzaprav strjen asfalt in obsega 114 akrov in seže v globino 78 čevljev. “Jezero” vsebuje 6 milijonov ton asfalta, ki se sestoji iz 40% bitumena, 10% organskih snovi, 34% zemlje in 16% vode. Prečiščen dla 60% bi tumena in se uporablja največ za tlakovanje. Podobno jezero je v državi Bermudez v Venezueli. Bermudeški asfalt je mehkejši in čistejši. Gilsonit je svetlo črn, krhek, pa izredno čist asfalt, ki ga kopljejo v Utah. Uporabljajo ga za varniše in izolacije; Wurtzlit (tudi v Utah), je podoben Gilsonitu. Menjak je čisti asfalt z otokov Barbados. Atbertit v New Brunswicku (Kanada) in Grahamit v West Virginiji sta bolj umazani vrsti asfalta. Elaterit je zelo mehka bituminozna rudnina, rjav in skoro prozoren. Kopljejo ga v Angliji.
Po novejših odkritjih spada asfalt med glavne povzročitelje raka, vendar to še ne vpliva veliko na njegovo porabo.
■o-----
Najdolgočasnejši poklici
Po mnenju revije “The Futurist” spadajo med najdolgočas-nejše poklice tile opravki: delo na tekočem traku, pobiranje cestnine in mostnine, nadziranje tunelov, delo na pisalnem stroju, če ga tipkarica ne obvlada, delo na XEROX razmnože-valcih, služba bančnega policista, služba stavca, ki mora po u-nijskih pravilih staviti stavek in ga nato zavreči, registriranje materiala za komputerje, služba na avtomatično delujočem dvigalu in biti gospodinja brez otrok. K temu bi bilo treba dodati še ribiča, ki več ur meče trnek, ne da bi kdaj začutil ribo na njem. .
obtožence, ki so namerno povzročali prometne nesreče in tako goljufali zavarovalnice. Eden izmed njih, po poklicu avtomehanik, je druge avtomobiliste zapletal v prometne nesreče, pri katerih je bil videz, da so jih zakrivili oni.
Poškodovane avtomobile so potem v njegovi delavnici zasilno popravili, da so bili ravno pravšni za novo uprizorjeno nezgodo. Tako so oškodovali razne zavarovalnice za 300.000 mark.
Prvemu obtožencu je sodišče dokazalo 29 nevarnih posegov v cestni promet in 17 goljufij z zavarovalnino, drugim pa nekaj manj.
------o----
Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranjujmo
AMERIŠKO DOMOVINO!
Prijatel’s Pharmacy
St Clair A ve. & E. 68 St. 361-41U IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
Expert House Repair Work
Remodeling, roof repair, garage construction, Painting, Gutters, Siding and all other exterior work done for reasonable rates. Call 481-6033 (between 1 p.m. and 6 p.m.).
____________________(55)
OFFICE FOR RENT
on 15335 Waterloo Rd. Call 442-0142 after 6 p.m. for information.
(51)
FOR RENT
Three unfurnished rooms with bath on E. 71 St. off St. Clair Ave., garage optional. Call 361-0989.
(50)
MICRO WAVE OVEN
for sale, 22” wide, 14” long, like new — $250. “Sharp” make. Call 881-6347
-(48)
HIŠA NAPRODAJ
s štirimi spalnicami, z aluminijem obita, bungalow tipa, dvojna priključena garaža, polna klet, z rekreacijsko sobo. Dosti posebnosti.
EUCLID
Cena znižana, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(51)
FOR RENT.....
Five rooms up, basement, attic. Norwood area. Call 881-7671.
(50)
V NAJEM ODDAJO
Štiri lepe, čiste sobe, vse na novo dekorirane oddajo v najem v bližini sv. Vida. Kličite po 4. uri pop. 431-9061!
(49)
HOUSE FOR SALE
St. Lawrence area, 4-4', newly painted in and out, double garage. Income $200 per month. Ideal for starter or retirees.
Call 341-7345
(43)
Help wanted Femule
NI JI VSEČ — Muca. na plepih 10-letnega Reza StiiRona se ne počuti varno, ko se fant vozi na 'kolesu'v Romuhisu, Mich.'tCo fant lovi ravnotežje, se muca pripravlja na odskok.
Prve kuharice ni več
V Lyonu je umrla v strosti Sl let mojstrska kuharica Francije Eugenie Brazier. Njen lokal "La mere Brazier” ima kot edino gostišče, ki ga vodi ženska, v priročniku “Mighelm” tako zaželene tri zvezdice.
Iz njene šole izhaja tudi Paul .	DELO DOBI
Bocuse, ki velja zdaj za prvega Čistilko v okolici St. Clair kuharskega mojstra v deželi in-Avenue iščejo za 2 do 4 dpi v ki se zavzema za “nbvo ku-	vuju*- še
hi njo”, iz katere so izginile make in podobne jedi, na njihovo mesto pa $o prišla lahka jedila s svežimi prilogami in domiselne kombinacije- obrokov.
tednu. Kličite 361-5115 med 11. ° - d op. ju 3. pop.
(51)
HELP WANTED MALE
Machine Mechanic or Scraper
Med specialitetami Anaame Ali types cf machinery,. 40 hour Brazierove, ki je leta 1974 cdšla week, day. shift, East Side, usual y pokoj, so oile: perutnina z go- extras, good conditions; j moljiko, ostrige z omako, ki ima	GAHR MACHINE CO.
i rahel okus po paradižniku, in	igtOi) Sl. Clan* Avcmte
gosja jetrna pašteta z artičoko. ;	(49)
rT
Avgust Seno a:
ZLATARJEVO ZLATO
“Gospod Ivan!” je dregnil ko- ta Herkules? Ali je sploh po-vač literata olp laket. “Vidite, J trebno vprašati, ko gledam tvojo kako kriče in vpijejo! Vse je vzvišeno postavo, tvoje temno, veselo kakor za. božič, da se sko-| junaško oko? Ali je treba vpra-raj ne spoznam iz te zmede. Bog-! šati, če je stopil na strmo pot me, vi ste parrietna glava, zato! kreposti, ko pa smo se pravkar
mi povejte po pravici, ali je ta dan začetek naše sreče?”
“Hm,” je skomizgnil Jakopo-Vič, “kdo ve, k:aj bo jutri? Bomo videli. Pamek in sloga pa sta vsekakor poti/ebni.”
“Da, da! Vase je treba pogledati, pravim jaz, gospod Ivan. Bomo videli. Najbolje je, če se človek nazadnje smeje',” je Šta-kor resno povedal.
“Ban gre, »ban gre!” je zašu-melo med ljudstvom. Trobente
na svoje oči prepričali, kako je tvoja visokost izvblila priti na naše staro gričko brdo?”
Ungnad ni bil poseben prijatelj latinščine, vendar pa je toliko razumel, da je po krasnem govoru postal velik človek in da vinogradov. Gospodi je je
nem mestu pri mizi je sedeljpili ter se šalili, in še dokaj novi podban — mrki Stjepko j krepko! Samo Stjepko je govo-Gregorijanec. Bil je oblečen vi ril bolj malo, pil pa veliko. Kar
bogato haljo iz rdečega žameta, ob pasu pa mu je visela široka sablja. Danes je bil izredno vesel; temne oči so mu gorele in vsaka žilica mu je trepetala. Poleg njega je sedel blagajnik Mi-hajlo Konjski, sodnik Blaž Po-gledič, kanonika Šiprak in Vra-mec ter druga plemenita gospoda. Za isto mizo je sedel tudi mestni sodnik Teletič, notar Kaptolovič in literat Mate Vernic. Modri Niko Želnički je hotel zbrati meščane in velikaše, da bi se končno vendarle pomirili.
Na veliki mizi se je kadilo pečeno jagnje. V visokih steklenih vrčih se je svetilo zlato hrvat-
nenadoma je poskočil.
“Ej, kako je lepo jagnje! Kar sline se mi cede, ko ga, gledam. Tako je bilo včasih nekaterim, ko so gledali na moj Medved-
grad. Zdaj pa je teh litanij ko^ nec!”
“Za Boga, magnifice!” ga je miril domačin in pogledal meščane.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Naročite čiščenje Vaših oblek ZDAJ za praznike, da ne bo pozno za Vas in za nas!
NEW YORK DRY (LEANING (0.
6124 GLASS AVE.	PHONE: HE 1-6465
je dobil namesto sivih temne oči. Da pa bi mogel nadaljevati strmo stezo zagrebške kreposti, se je kratko odrezal:
“Bene, bene!” in vzpodbodel konja ter odhitel s plemstvom
zik dobro tekel. Vmes so trkali,
.. ................-.... ..................
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje!
Uprava
^-------- — . ______________________________________^


so zapele in mali bobni so žaro-1 dalje. Ubogi Kaptolovič je ob-potali. ‘'Viva.t banus!” je klicala stal z odprtimi usti, dokler ga ni množica. S>prevod se je pribli- množica ponesla s seboj v gor-žal Kamnitim vratom. Prvi je nje mesto.
jezdil na ogi-ijevitem vrancu gos-j Pred: odposlanstvom zagreb-pod notar Mirko Peteo, ki je dr-!gkega kapitlja, pred zborom hr-žal rdečo svileno zastavo, na ka-1 vatske gospode in plemstva je teri so bili uvezeni grbi kralje-1 pojoči ban)n Krsto Ungnad des-vine Dalmacije, Hrvatske in njco na sveti evangelij in prise-Slavonije. Za njim je jezdilo gel narodu, da bo branil svobo-sto banskih konjenikov v mo- gčine kraljevine. Nato so ga tri-drih plaščih. Za tem so se uvr- krat dvignili v zrak ter zaklicali: stili poslanci županij in gradov “yivat banus!” — In Hrvatska s svojimi zastavami. Bili so vsi je imeia svojega bana. Ungnad na konjih. Zdaj je prišlo deset Je Sprva začudeno gledal, kaj cesarskih, trobentačev in deset se g0di) ker ni še nikoli v ži-bobnarjev z bogato operjenimi vijeuju kaj takega videl. Toda klobuki, nato velika steklena ko so slavni stanovi im redovi kočija in v njej cesarski komi- začeli izbirati častnike, ko so v sarji. Za njimi je jezdil novi dolgih latinskih govorih razpra-ban. Sedel je na iskrem belcu, vljali, kako naj se izboljša uso-1 ki je imel črno zvezdo na čelu, (ja zaiostne domovine, je začel medtem ko so bile v njegovo Krsto zehati ter rekel svojemu dolgo grivo vpletene zlate re- častniku Melkiorju Tompu iz sice. Na poprsju se mu je ble- jjoršove:
ščal velik, dragocen kamen, vanj j “Lačen sem. Nadaljevali bomo pa so bile vrezale zlate arabske | .^ Za danes je dovolj!”
Ko se je plemstvo vračalo na
PRESKUS JE USPESNO PRESTALA — Na gornji sliki vidimo tovornjak, na katerem je poseb-j na posoaa z jedrskim gorivom, ko ga raketa žen e z brzino 60 milj na uro proti betonski zapreki. Na spodnji sliki vidimo, kako je tovornjak treščil v beton in se razbil, toda posoda z jedrskim gorivom je' ostala celo. Sličen poskus bodo napravi U tudi na železnici, ker hočejo deželo zavarovati pred obsežno škodo, ki bi lahko nastala ob razbit ju posod za jedrsko gorivo pri njihovem prevažanju.
svoje kalo:
“Zmagali je podban.’
domove je veselo vzkli-
smo! Gregorijanec
črke. Čez hrbet so mu pogrnili risjo kožo. Belpc je živo migal z glavo in njegove tanke noge so objestno udarjale po kamnu.
Ban sam pa je bil majhen, plečat, okroglega, zgubanega in skoraj bi rekel lenega obraza. Na j Dobre volje in glasnih grl je prsi mu je padala rumenkasta bi]o 1;judstv0) ko se je gostii0 brada in nad. praznimi, sivimi okok pečenega vola na Harmici; očmi so sršeltj goste, plave obrvi. veseleje pa se je gostila gos-Junaške postave in drže ni bil.|poda na dvorih/ Pri gospodu V svojem visokem, šiljastem, prepoštu žeiničkem je bila da-sedlu je sedeilt leno, kot da ga vsa nes pOSebna slovesnost. Na čast-
slavnost dolgočasi, samo včasih	......— ■	___________
se je vzravnal in ponosno dvignil glavo, kakor navadno napra-

vijo topoglavi ljudje, ki so želj-, ni časti. Oblečen ni bil po hrvat-sko. Na glavi je imel okroglo, svetlo čelado z zlatim obodom, na vrhu čelade pa je trepetala beločrna perjanica. Prsi mu je ščitil z zlatimi sponkami prepet železen oklep, po katerem je drgetalo oblikovanje s sliko ce-sarja Rudolf^ H. Meč in pas sta bila okovana s finim srebrom/ prek ledij pa mu je padala med- j vedja koža. Ta neznatni človek; se je kaj čudno razlikoval od: sijajnih, bogatih velikašev, ki so na konjih sledili banu. Kegleviči,' Bakači, Draškoviči, Maleniči, Gregorijanci ter drugi resni in mrki hrvatski junaki, posuti z zlatom in dragim kamenjem, so na mah osvojili oči zvedave množice.
Pred Kamnitimi vrati se je ban ustavil. Puške so zabobnele. Sodnik mu je predal zlate ključe, nato pa je stopil pred bana Niko Kaptolovič. Bil je bled in ves je drhtel. Dvakrat je po-kašljal, se trikrat poklonil in začel kakor slavni Cicero:
“Magnifice, egregie, spectabi-lis domine ban! Ko je nekoč v starih časih stal slavni junak Herkules na razpotju, sta se mu nudili dve poti: prva bi ga lagodno vodila v lepe in rodne poljane, druga, vodeča na visok vrh, pa je bila strma, posuta s trnjem..
Ungnad je nemirno mežikal.
“ ... posuta s trnjem,” je nadaljeval Kaptolovič nekoliko zmeden. “Ona krasna poljana je bila pot v razkošje, ta strmi vrh pa steza kreposti. A vprašam, gloriose prorex noster, kdo je bil

Pok. Herta Majhenich
F blag spomin
OSME OBLETNICE SMRTI
KERTE MAJHENICH
Umrla si, ali Tvoja duša živi med nami -
Tvoji žalujoči:
Ernest - Rosina
sinovi:
Erni z družino Martin - Cyril Vili z ženo
Mati - sestre in bratje v Evropi P. Pelagij - svak Toni Šuta z ženo Milwaukee, 28. marca 1977.
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1 0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA.
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil Spominske podobice in osmrtnice.
Najiepis. izdelava - Prvovr»ten papir - Hitra postrežb«
••
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE PRIVATNE TISKOVINE
OBA CILJA SO DOSEGLI — Skupina skavtov v Santa Ani v Kaliforniji se je odločila očistiti okolico starih gum, ki so ležale vsepovsod. V krat-icem so jih nabrali 1,560 in jih prodali za $600, kar je bila obogatitev njihove blagajne. V ZDA zavržemo letno okoli 200 milijonov starih, obrobij enin gum.
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”