ZELEZAR Leto XV. Št. 3 Marec 1975 Imeli smo ljudi... Izgubili smo velikana revolucije. V vrstah komunistov in revolucionarjev, ki so že v zgodnji mladosti izročili svoje življenje Partiji, poneseni s svetlimi ideali in z vero v lepšo, srečnejšo prihodnost, je omahnil borec, ki je bil plemenit v izrazu, toda dosleden v obrambi načel, za katera se je boril VELJKO VLAHOVIČ Svoje prvo znanje o marksizmu je dobival kot mlad črnogorski študent na beograjski univerzi. V stavkah in v dneh, prebitih v koncentracijskih taboriščih se je kalil tovariš Vlahovič in dozoreval v neutrudljivega revolucionarja. Niti težke rane, zadobljene v vrstah tisočerih borcev pod zastavami internacionalnih brigad, mu niso mogle preprečiti, da ne bi svoje borbe nadaljeval, saj drugače on ni mogel. V časih naše revolucije je glas tovariša Veljka prinašal po radio postaji »Svobodna Jugoslavija« vsemu svetu resnico o borbi svojih tovarišev, o borbi za svobodo in nov — socialistični jutri. Tudi zadnje trenutke svojega življenja je preživljal v neprestanem delu pa čeprav mu je bil odmor še kako potreben. Njegova bolniška soba niti malo ni imela take podobe. To je bil njegov delovni kabinet, v katerem si je prizadeval dokončavati mnoga dela, kot bi vedel, da za to ne bo imel več časa. Heroji ne umirajo, za vedno ostajajo tu, med nami. Njihova smrt je samo dolga odsotnost, ki ji ni konca. Z njegovim odhodom smo ostali siromašnejši, toda njegovo delo nas je obogatilo in nam daje moči, da vztrajamo v svojih prizadevanjih. Tovariš Veljko Vlahovič bo ostal za vedno eden najsvetlejših likov naše revolucije. V četrtek 13. marca t. m je na interni kliniki vojaško-medicinske akademije v Beogradu preminul v 83. letu starosti- eden izmed velikanov naše književnosti IVO ANDRIC izmed vseh jugoslovanskih književnikov največ prevajan v tuje jezike. V enaindvajsetih državah je izšlo nič manj kot 65 njegovih knjig. Samo roman Na Drini most je izšel v 29 izdajah v dvajsetih državah. V veliki večini svojih pripovednih del je bil Ivo Andric na tleh rojstne Bosne. Izredno je znal opisovati človeške usode. Obširno je tudi Andričevo prevajalsko in esejistično delo. Njegova dela so polna tragike človeka in človeštva. Znana so njegova dela Travniška kronika, Gospodična, Zgodbe o vezirjevem slonu, Prekleto dvorišče in še mnoga druga. Pisal je o Vuku Karadžiču, Matavulju, Gorkem, Kočiču in Njegošu. Njegovi prevodi Whitmana, Strindberga, Otona Župančiča, Vladimirja Levstika in drugih so še bolj pripomogli k poznavanju slovenske in svetovne književnosti. Ta pisatelj svetovnega formata je prejel za svoja dela prvi izmed jugoslovanskih ustvarjalcev oktobra 1961 Nobelovo nagrado Ja najvišje literarno priznanje. Ivo Andric je zelo rad in pogosto zahajal v Slovenijo in se pri nas zelo dobro počutil. Tu je imel veliko prijateljev, ki so ga izredno cenili in spoštovali. Tako spoštovanje bo užival vedno med nami, zakaj med nami bo še ostal... Z NAPORI DO USPEHOV V VALJARN! El PRVIČ DOSEGLI 8.057 TON VALJANIH IZDELKOV V ENEM MESECU Krepko smo že zakoračili v leto, ki smo ga pred krat kim imenovali novo leto 1975. Še 15 dni nas loči do konca prvega kvartala. Doba enega kvartala pa nam primerjalno že pove, kako se giblje proizvodnja in rezultati, ki jo spremljajo, stroški, izplen in drugo. Z rezultati, ki smo jih dosegli do danes, smo lahko več kot zadovoljni. V januarju smo dosegli 7.408,2 tora, kar je . več od 1/12 letnega plana, več od dinamične zadolžitve v' enem mesecu in več od operativnega plana za 738,21 ali 11,06%. V februarju smo dosegli rekordno proizvodnjo, na katero smo lahko ponosni. Izvaljali smo 8.057.21 valjanih izdelkov. Ponovno smo presegli davanajstino plana in tudi operativni plan za 1.367.21 ali 20,4 %. V prvi polovici marca pa imamo ponovno naskok 4001 valjanih izdelkov. Bralec tega članka se bo vprašal, kje je Vzrok takim rezultatom v proizvodnji. Prvi, ki se. vprašamo po tem, smo vsekakor organizatorji proizvodnje. Napravili smo analizo, in ugotovili: —■ zastoji so se zmanjšali za ca. 3 % v primerjavi s povprečnimi zastoji v letu 1974, — izplen se je izboljšal za. 1,5 % v primerjavi s povprečnim izplenom v letu 1974, — organizirali smo dvojni program, — vsak mesec smo obratovali po eno .prosto soboto, — razna preventivna popravila in vzdrževanje smo izvršili ob prostih sobotah in nedeljah. Lahko bi trdili, in iz zgornjega to tudi izhaja, da smo se bolje organizirali, tehnološko smo ponovno dosegli napredek in da iz- koriščamo še ugodne atmosferske pogoje in da si prizadevamo doseči zadolžitev, ki izhaja iz gospodarskega načrta. Omeniti moram še en dejavnik, ki prispeva k boljšim rezultatom v proizvodnji, to je uresničevanje politike nagrajevanja, ki jo dosledno uresničujemo od druge polovice preteklega leta. Prav pa je, da opozorim na nekatera ozka grla in težave v proizvodnji, ki jih pa bomo morali odstraniti. Vse vfeč nam primanjkuje kapacitet na brusilnih strojih za čiščenje gredic. Potrebna bo nabava vsaj še enega novega brusilnega stroja, ponudbo iščemo pri firmi CM na Švedskem. Žerjavi že vse od začetka ne pokrivajo vsega območja valjarne II in je problem vse večji, kar je razumljivo z večanjem proizvodnje. Velike težave imamo z okvaro 1700 KVA usmerni-ških transformatorjev, pid koračnih pečeh zaradi hidravlike, na 400-tonskih Škarjah zaradi mehanskih okvar in več manjših zastojev. Vse več zastojev beležimo zaradi izpadov pogonov prog. Vzrok temu ¿je neustrezna in dotrajana usmerniška oprema. Čim prej bomo morali izvršiti te vrste rekonstrukcijo-usmerniške posode bomo morali zamenjati s sodobno tehniko tiristorjev. Težave imamo tudi s tem, ker nam primanjkuje še 14 delavcev, da bi organizirali redno o-bratovanje ob prostih sobotah, (Nadaljevanje na 2. strani) Nagrade novatorjem 26.912,92 DIN ODŠKODNINE NOVATORJEM V LETU 1974 Komisija za izume in inovacije na čelu z novoizvoljenim predsednikom ing. met. Vinkom Plo-štajnerjem, je v prvem letu svojega delovanja obravnavala 12 predlogov tehničnih izboljšav, ki so se že koristno uveljavili v posameznih vejah proizvodnje v organizaciji združenega dela železarna Štore. Kakor za 12 novih predlogov, fako je komisija na Osnovi - fen tabllnostnih izračunov, ki jih j e. .pripravila .finančna služba, priznala .odškodnine . še za osem avtorjev, katerih izboljšave se koristijo že drugo in tretje leto. Avtorji izboljšav oz. racio- (Nadaljevanjena 3. strani) Z NAPORI DO USPEHOV (Nadaljevanje s 1. strani) kot je to tudi z gospodarskim načrtom predvideno. Razveseljivo pa je dejstvo, da v januarju nismo imeli nobene nezgode, v mesecu februarju pa dve lažjega značaja. V končni fazi je izdelava ka- Do leta 1974 smo vse gredice nabavljali pri tujih dobaviteljih po zelo visokih cenah, nadalje se vseskozi srečujemo z nedogra-jenostjo. Valjarna je obratovala, ko še nismo imeli dovolj potrebne valjarske armature, rezervnih delov itd. Delavci nismo imeli sanitarij in podobnega. SKUPNA PROIZVODNJA 80 000 70 000 - 60000 Æ 50 000 1 • N 40000 è ^30000. I S 20000 - \%r m ■' M Ê&1 ‘ ”” '3 '*! denimi sklicanimi zasedanji skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Izrečena je bila ostra kritika, ker se naših zborov niso udeležili zunanji predstavniki samoupravnih interesnih'skupnosti, predvsem iz skupine porabnikov. Vsem delegatom pa je konferenca tudi priporočila,' da s kritiko seznanijo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na prvih zasedanjih. Prav na zadnji konferenci so se delegati naših TOZD, OSS in Žične Celje (z njimi skupaj namreč tvorimo konferenco splošnih delegacij) tudi pismeno »obrazložili«'« stališči družbenopolitičnih organizacij v zrvezi z družbenim dogovorom o splošni skupni porabi za leto 1975 oziroma družbenim dogovorom |o objektih posebnega družbenega pomena v občini Celje. Ta stališča so sprejeli vsi naši zbori delovnih ljudi, sicer pa^šorbili Vgradivu, objavljenem v posebni prilogi Novega "tednika, seznanjene tudi vse samoupravne delovne skupine oziroma | njihovi' vodje. Poglejmo na kratko, kakšna So':bila ta stališča in še nekateri drugi predlogi, ki smo jih usvojili. Žc dve jeti- je. v. veljavi družbeni- dogovor o 'objektih posebnega družbenega pomena v občini Celje. Naše podjetje za leto 1973 in 1974 ni podpisalo . tega družbenega' dogovora predvsem iz razloga' pomanjkanja razpoložljivih. sredstev. : V razpravir, •osnutkov ‘ samoupravnih interesnih skupnosti in tega dogovora po TOZD je bilo sprejeto stališče, .s katerim so naši delegati,’nastopili na zboru združenega dela. Po znanih stališčih so -predstavniki občinske skupščine. Celje in naše delovne organizacije razpravljali ter prišli do enotnih stališč, kot: 1. DO oziroma TOZD podpiše- -jo družbeni- dogovor za leto» 1975. | 2. Manjkajoča sredstva oziroma našo obveznost iz naslova, te^ ' ga družbenega. dogovora poravnamo v celoti, ko nam bodo sred-, stva na razpolago. 3. Po dogovoru s predstavniki občinske skupščine Celje je doseženo soglasje, da se v srednjeročnem načrtu primarno vključi etapna izgradnja rekreacijskega centra pri v Domu železarjev na Teharjih,, Financiranje te gradnje se prične v letu 1977. •• 4. Našim TOZD predlagamo, da izvršimo v letu 1975/76 pripravljalna dela za izgradnjo odprtega kopališča. Zaradi teh zadnjih dveh stališč so zbori imenovali pripravljalni odbor v sestavi: Voga Tugomer, Burnik. Dušan, Plevnik Slavko, Zakonjšek Niko.^čuvan Olga, Senčic Srečko, Gorišek Ciril, Gajser Sfane, Arzenšek Štefan, Kajba Anton, Štefančič Ivan, Gradišnik Frido,' Kaluža Ladislav, Lorger Bdi, Umnik Mitja, Lončarič Jože, Opaka Viktor, Zelič Frane, Zupančič Jože, Veber Martin. Ža predsednika, odbora je bil izbran tov. Voga Tugomer, za tajnika pa tov. Umnik Mitja. Odbor bo imel predvsem naslednje naloge: 1. Nadaljevanje v načrtovanju ‘glavnega projekta. 2. Pridobitev gradbenih dovoljenj. 3. Nastavitev finančne konstrukcije. 4; Izvršitev pripravljalnih del v letu 1975/76. Na koncu še to! Konferenca splošnih delegacij je za predsednika konference imenovala tov. Ivana žmaharja, za namestnika pa dipl, inž. Gojka Mano jloviea. Umnik Mitja Nagrade novatorjem (Nadaljevanje «s 1. strani) nalizacij so»ddkazali;> da so v naši železarni še neraziskovana področja, pa naj bo to v tehnologiji metalurških procesov, ali s področja strojne obdelave, transporta, skladiščenja nasploh itd. Kakor vsako leto, tudi v letu 1974, število avtorjev ni bilo tolikšno, kot smo pričakovali; kljub temu pa je bil prihranek višji od pričakovanega; želimo, da bi se v prihodnje' vključevalo v inventivno dejavnostčim več članov našega kolektiva, vse do neposrednega proizvajalca. -V lanskem letu je komisija potrdila in po pravilniku določala odškodnine za uspešne racionalizacij ske predloge naslednjim avtorjem: Mihaelu Plahuta, Ivanu Galufu, dr. Alojzu Šturbeju, Ignacu Korošcu, Petru Kramerju, Antonia Šumeju, Vinku Šeligi, Francu Trafelu, Francu Krumpaku, ing. Feliksu Černaku, Ferdu Haièijù, Francu Salezini in Francu Seliču. Večji del predlogov je s področja strojnih naprav v metalurških obratih, štirje iž metalurške tehnologije v Stari in novi valjarni, en predlog pa iz elektrotehnike. Na podlagi 12 predlogov je. kolektiv Železarne štore prihranil. 902.724,16 din in izplačal odškodnin za leto 1974 16.508,45 din. Predlogi za drugo in- tretje leto ¡♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦»♦♦♦♦♦»♦»'♦♦♦♦♦»♦♦♦»a — Kaj pa Franci toliko vleče? — Vodja delegacije je, pa je dobil material za svoje delegate. pa so prinesli kolektivu 757.370,54 din prihrankov. S pavšalnim zneskom 500,00 din sta bila nagrajena dva koristna predloga iž gasilstva in strojništva. Tako so’znašali skupni prihranki 1,660.094,70 din in odškodnine 26.912,92 din. Omembe vredno je še to, da je na pobudo službe za inventivno dejavnost železarne Jesenice, v okviru Slovenskih železarn pripravljen enoten predlog samoupravnega sporazuma o »izumih in tehničnih izboljšavah«. Omenjeni predlog bo v kratkem dan v razpravo delovnim organizacijam Slovenskih železarn. Zaradi obširnega programa, boljše organiziranosti in poživitve inventivne dejavnosti, se v našem podjetju že organizira posebna služba »analitik za inventivno dejavnost«; katere naloga bo, delo na področju inventivne dejavnosti v sami organizaciji združenega dela Železarne Štore in po potrebi sodelovanje z ostalimi slovenskimi železarnami. Branko Mlač Proizvodnja jekla v svetu. — Lata 1974 je-znasala proizvodnja jekla v svetu 710 milijonov toii, kar je nekoliko pod predvidevanji, kar pa ni razlog v manjšem povpraševanju, temveč v nezadostni proizvodnji. Veliko povpraševanje po jeklu je dalo povsod po Svetu pobudo ža nove investicijo, (tako da so jeklarski strokovnjaki na nedavnem zborovanju v Munchenu dali naslednjo prognozo b povečanju proizvodnjo, do lota 1980: Zahodna Evropa . Latinska Amerika Afrika Srednji vzhod Daljni vzhod 68.000. 000 t 37.200.000 t 12.300.000 t 23.800.000 t 67.000. 0001 ZDA. Podjetje Wellmann Incandescent je izdelalo nov tip kisikovega gorilnika, ki ga je možno uporabljati praktično z vsemi gorivi. Ima zelo široko področje uporabe, temperatura plamena lahko doseže tudi 2700° Č, toplotni izkoristek se poveča za 25 ®/ÿ. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV V današnjem Železarju dati kratek pregled dela samoupravnih organov je še posebej težko, saj je iz objavljenih sklepov razvidno, kakšna je bila aktivnost samouprave. Zadnji teden februarja so se sestali delavski sveti vseh TOZD, OSS in delovne organizacije. Glavni razlog za te seje je bila potrditev zaključnih računov oziroma poslovnega poročila za leto i'9?4, sprejetje ugotovitvenih sklepov o nekaterih samoupravnih sporazumih, še posebej pa velja omeniti, da je DS DO na svoji 6. seji sprejel samoupravni sporazum o uveljavitvi sindikalne liste v SŽ za leto 1975 (podrobneje o tem je bilo objavljeno v Informatorju št. 6), sporazum izdelave in predelave jekla, izredno ugodno je bil sprejet tudi projekt gradnje 2. elektro-obločne peči v jeklarni II. Zelo živahno je potekalo usklajevanje okrog predloga gospodarskega načrta 1975 — v glavnem je že končano, potrebno bo seveda »rebalansirati« tudi izračune; ~ ’ DELAVSKI SVET SLOVENSKIH ŽELEZARN Na svoji 6. seji dne 28. 2. 1975 je delavski svet slovenskiK'železarn sprejel naslednje sklepe: 1. a) Delavski svet SŽ ugotavlja, da je bilo poslovanje interne banke SŽ v letu 1974 dobro. Predlagani predlog delitve ostanka dohodka na posamezne vlagatelje ustreza. b) Delavski svet SŽ sprejema zaključni račun interne banke SŽ v predloženi obliki, s tem da se temeljne organizacije združenega dela oziroma DO SŽ informira o poslovanju interne banke in o predlagani delitvi celotnega dohodka. c) Delavski svet SŽ predlaga vsem TOZD oz. DO SŽ, ki imajo svoja sredstva združena v interni banki SŽ, da združijo v obliki skupne naložbe v interni banki tudi ves pripadajoči jim del dohodka iz skupnega poslovanja v letu 1974. d) O potrošnji sredstev skupne porabe interne banke se v okviru predlaganih zneskov njihova konkretna razporeditev naknadno določi. 2. a) DS SŽ ugotavlja, da se je delovna skupnost skupnih služb SŽ pri uporabi sredstev proračuna v letu 1974 obnašala gospodarno. V letu 1974 je delovna skupnost tudi z doseženimi delovnimi uspehi opravičila svojo proračunsko potrošnjo. b) Predlagani .zaključni račun OSS SŽ je tako glade ugotovitve celotnega dohodka in njegove delitve kot tudi glede oblikovanja proračunskih skladov pripravljen primemo, zato delavski svet SŽ z njim v celoti soglaša. 3. a) DS SŽ ugotavlja, da je predlog proračuna OSS SŽ za leto 1975 bistveno povečan (72%) glede na leto'1974. To povečanje gre delno na račun inflacije, bistven vpliv pa ima tudi predvideno povečanje zaposlenih v OSS SŽ. b) - DS SŽ sprejema predloženi priigram dela OSS SŽ, ki: naj bo izhodišče 'za izdelavo Zbirnega programa vseh kolegijskih strokovnih organov SŽ. Ta program bi moral vsebovati konkretizacijo nalog posameznih služb in delavcev OSS SŽ, iz česar mora biti vidna kvantitetiia sprememba zaradi povečanega 'števila zaposlenih. c) Delavski svet SŽ potrjuje okvirni program dela in sprejema predlog proračuna OSS SŽ za leto 1975 v predloženi obliki s tem, da- se za 1. polletje 1975 lahko odobri akontacija v višini 75% proračuna iz leta 1974. Odločitev o konkretni višini trošenja sredstev za 2. polletje 1975 se prenaša na upravni svet SŽ, ki bo skladno s konkretnimi programi dela odločal: o končni višini proračuna v okviru predloga. 4. a) Delavski svet SŽ sprejema nespremenjen predlog samoupravnega sporazuma o uveljavitvi sindikalne liste v SŽ. Glede jubilantskih nagrad . delavski svet ugotavlja, da so to nagrade za zvestobo SOZD SŽ. b) Na republiških sindikatih je treba sprožiti postopek za spremembo obstoječe sindikalne liste v letu 1976 glede regresa za letni dopust tako, da bodo ti, ne oziraje na strukturo zaposlenih, za vse delavce in družinske člane enaki. 5. a) Delavski svet na predlog upravnega sveta SŽ sprejema predlog samoupravnega sporazuma o poslovnem sodelovanju pri prometu z železnimi odpadki s tem: — da sam upravni sporazum velja od 1. 1. 1975 dalje; —da se v letu 1974 pogodbeno zbrana sredstva za. financiranje mehanizacije za pripravo vložka vložijo v skupen sklad po 6. členu sporazuma. b) Delavski svet SŽ pooblašča generalnega direktorja Gregorja Klančnika, da v imenu SOZD SŽ podpiše sporazum. 6. a) US SŽ in delavski svet SŽ začenjata postopek za spremembe in dopolnitve veljavnega samoupravnega sporazuma . p združevanju OZD v Slovenske železarne Ljubljana zaradi uskladitve odnosov v SŽ z ustavo in zakoni ter večje povezanosti OZD SŽ. b) Ugotavlja se, da že obstaja delitev dela med posameznimi delovnimi organizacijami SŽ na podlagi sprejetih gospodarskih načrtov SŽ v preteklih letih ter v letu 1975 kot tudi na podlagi drugih veljavnih dokumentov (informacija o sklepanju pogodb za leto 1975). Kolikor te delitve ne bo treba vpisati v sodni register že sedaj, bo ta vpisana v novelirani sporazum ter nato v sodni register. Sedanji poslovni predmet (skupne dejavnosti oz. posli) iz 6. in 18. člena sporazuma bo vpisan v register v bistvenem povzetku vsebine. Opravljanje zunanje trgovinskih poslov bo zaradi veljavnih predpisov vpisano le za potrebe posameznih OZD SŽ, ne pa za zunanje organizacije združenega dela. c) Pri odgovornosti iz 71. člena sporazuma o združevanju se vpiše v register le prvi odstavek 71. -člena, ki določa neomejeno subsidiarno odgovornost za.skupne obveze SŽ. Drugi odstavek 71. člena, po kat^jem se sklepajo po- godbe v skupnem imenu in za račun le posamezne OZD, je tako smatrati kot interno omejitev, pri čemer bodo v prihodnje take pogodbe sklenjene le v imenu in za račun posamezne OZD, čeprav bo pri sklepanju udeležena OSS SŽ. S tem se spremeni tudi vpis odgovornosti v 3. členu pri firmi kot n. sub. o. d) Individualni in kolegijski organi SŽ se tolmačijo v smislu ustave in zakonov, in sicer individualni poslovodni organi SŽ (vodje služb v OSS SŽ) kot vodilni delavci, razen generalnega direktorja, ki ostaja individualni poslovodni organ SŽ, kolegijski poslovodni organi pa se tolmačijo kot kolegijski strokovni organi do razjasnitve teh vprašanj v zakonih in tolmačenjih registrskega sodišča. DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE 15. seja, 14. februarja 1975 1. Delavski svet je potrdil sklepe 14. seje. 2. Sprejel je predlog mikro organizacije TOZD 114. panoge z naslednjimi pripombami:. — pri pripravi dela se namesto terminer dopolni naziv »terminer I« in namesto konstrukter risar se vnese naziv »tehnolog«; — pri jeklarni I se spremeni zasedba »ognjestalni zidar« od 3 na 2 in pri »kovačih« od 2 na 3. 3. Delavski svet je sklenil, da së podaljša triizmensko delo v valjarni I do 1. julija 1975. 4. Seznanil se je s poročilom komisije za kršitev delovnih dolžnosti in pri tem sklenil, da naj komisija pri obravnavi predlogov ostreje nastopa ’ter da se komisiji omogoči normalno delo. 5. Seznanil se je s poročilom komisije za gospodarjenje in pri tem zadolžil predsednike komisij za varnost pri delu po obratih, da redno vršijo delovne sestanke in v roku pošiljajo zapisnike komisiji za gospodarjenje. Vodje obratov pa DS zadolžuje, da nadzirajo delo komisij. 6. Seznanil se je s poročilom komisije zà medsebojna razmerja v združenem delu in pri tem ugotovil, da je fluktuacija delovne sile bila- naj večja -v mesecu maju, juniju in juliju in sicer zaradi nizkega osebnega dohodka, neustreznih stanovanj in težkega dela. 7. Seznami se je s poročilom o delu in o prisotnosti na sejah DS ter pri tem sklenil, da do prihodnje seje pripravi kadrovska komisija predlog za namestnika predsednika DS TOZD 114. panoge. 8. Potrdil je program dela DS za 6 mesecev. 9. Delavski svet je sklenil, da na temelju zakona Ur. list SRS št. 8, 24. člen in v skladu s 5. in 36. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo železarno štore TOZ D114. panoga soglaša, da se izločijo osnovna sredstva sklada stanovanjskih hiš, vodena v TOZD GKSG v višini 26,981.728 din oz. po ugotovljenem bilančnem stanju na dan prenosa ter prenesejo na samoupravne stanovanjske skupnosti. 10. Delavski svet je sklenil, da se v valjarni II zaradi velikih povpraševanj po valjanem jeklu in veliki fizični in planski zadolžitvi obrata, organizira obratovanje tudi ob prostih sobotah, dokler število zaposlenih ne bo enako planiranemu. 11. Imenoval je komisijo za odpis in prodajo osnovnih sredstev v naslednji sestavi: 1. Ivan Drofenik 2. ing. Dominik Tomažin 3. Vinko Šeliga 4. Avgust Zapušek 5. Milan Butinar 12. Potrdil je novo delovno skupino »priprava dela«, katere vodja je tov. Franc Ambrož. 13. Seznanil se je s planskimi zadolžitvami in izvršitvi plana za januar ter ¡pri tem ugotovil, da so vsi obrati operativni plan presegli, razen v jeklarni .1, to pa zaradi pomanjkanja belega železa. 14. Sprejel je na znanje uskladitve dodatkov za »minulo delo« in jih naknadno potrdil. 15. Delavski svet priporoča delovnim skupinam, da pospešijo in čimprej zaključijo razpravo o gradivih, ki so jim bila posredovana v javno obravnavo. 16. Sklenil je, da se tovariša Stanka Jezernika in tovariša Draga Stokavnika sprejme v medsebojno delovno razmerje v TOZD in razporedi na ustrezna delovna mesta, pod pogoji, ki so bili navedeni v predlogih kadrovskega sektorja. 17. Delavski svet je obravnaval predlog ureditve delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s podaljšanjem (beneficirana delovna doba) in v zvezi s tem sklenil: — da že določena delovna mesta, na katerih se Šteje beneficirana delovna doba, ostanejo: — da se določijo nova delovna mesta v jeklarni II in valjarni II, na osnovi katerega bi predlagani delavci pridobili pogoje, da se jim zavarovalna doba šteje s podaljšanjem; — potrdil je predlog za imenovanje komisije za urejanje in določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s podaljšanjem v naslednjem sestavu: Ing. Stane Ocvirk predsednik Dipl. ing. Gojko Manojlovič za jeklarno II Ferdo Haler za valjarno II Ing. Jože Leban za sklop 117. panoge Daniel Mahne za vzdrževanje Olga Čuvan finančni sektor predstavnik kadr. sektorja 18. Seznanil se je z novim zimskim odpiralnim časom bifeja v valjarni II in sicer, da bo bife ob nedeljah v vseh treh izmenah odprt dve uri čez teden pa ostane nespremenjeno. 19. Delavski svet je sklenil, da se omogoči vabljenim članom samoupravnih organov prisotnost na seminarju za družbenopolitično izobraževanje. ODBOR ZA KADROVSKO SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD 12. seja, 15. februarja 1975 1. Odbor je potrdil sklepe 11. seje in pri tem ugotovil, da sklep št. 2 do danes še ni realiziran. Odbor meni, da je odnos kadrovsko-splošnega sektorja in vodstva TOZD GKSG in DPG, ki so za realizacijo tega sklepa zadolženi, do sklepov odbora neodgovoren in ponovno zahteva realizacijo omenjenega sklepa. 2. Odbor je potrdil predlog za ustanovitev posebne delavnice, v kateri bi zaposlili invalide. Za pripravo ustreznih predlogov v zvezi z vrsto del, prostori itd. je odbor imenoval strokovno vodstvo v sestavi: ing. Ignac Zagoričnik, ing. Stane Ocvirk, Franc Starlekar, Jani Sivko, ing. Vekoslav Subotič, Marjan Ramšak ter predstavnik kadrovsko-splošnega sektorja — tov. Marica Lamut. Vodstvo mora do naslednje seje pripraviti ustrezne predloge. Odbor je nadalje sklenil, da naj se pri odločitvah o uporabi prostorov na šamotni prioritetno upošteva ta delavnica. 3. Ob obravnavi predloga za črtanje oz. zmanjšanje odbitkov vodstvenim delavcem zaradi nezadostne izobrazbe je odbor najprej ugotovil, da je v predlogu, ki ga je podal kadrovsko-splošni sektor več napak in netočna navedba, da so o predlogu že razpravljali DS TOZD, in nato sklenil: — Odbor soglaša s spremembo kriterijev za črtanje odbitkov, ki jih je že sprejel odbor za dohodek in delitev OD. — Črtajo se odbitki naslednjim vodstvenim delavcem: Jožetu Lebanu Leopoldu Povaleju Stanetu Plazarju Borku Vrečku Danielu Mahnetu Stanetu Ivanšku Mihaelu Piahuti Ivanu Žmaharju in Ivanu Čretniku Zmanjšajo pa: Emilu Krajncu (od 6% na 3%) Štefanu Gerkešu (od 4% na 2%) Ferdu Halerju 6. seja, 19. februarja 1975 1. Komisija se je seznanila s sklepi prejšnje Seje in pri tem Ugotovila, da je dodeljeno začas-np stanovanje pismeno odklonil tov. Mirt. Prav tako je odklonil odobreno preselitev tov. Laszlo Kujan. 2. Ker je delovno organizacijo zapustila tov. Emilija Perpar, članica stanovanjske komisije, komisija predlaga, da TOZD DPG pripravi predlog za novega člana. O predlogu bo razpravljal odbor za kadrovsko socialne zadeve in družbeni standard. 3. Podstrešno stanovanje v hiši Štore 10 je komisija dodelila tov. Jožetu Fridlu iz obdeloval-nice. 4. Zasilno stanovanje v zgradbi Štore 39, ki je namenjena za rušenje, je komisija začasno dodelila tov. Antonu Anderluhu in sicer do septembra 1975. 5. Na predlog vodje kadrovsko-splošnega sektorja je komisija dodelila garsonjero v zgradbi Ulica 29. novembra Celje dipl. ing. elektrotehnike tov. Borisu (od 8% na 4«/0) Francu Trafelu (od 6 % na 3%) 4. Potrdil je obliko izobraževanja delavcev s področja samoupravnega družbenega in političnega delovanja, vodstvom obratov in služb pa predlaga, da vabljenim omogočijo udeležbo na seminarju. Odbor je še sklenil, da se vsi nastali stroški za te. seminarje krijejo iz sredstev za izobraževanje. 5. Sprejel je predlog dopolnilnega izobraževanja elektrotehničnega kadra, ki bo organizirano v okviru Slovenskih železarn, nosilec izobraževanja pa je Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani. Potrdil je tudi stroške izobraževanja, ki si (jih bodo delile sorazmerno s številom udeležencev iz posamezne železarne. 6. Odbor je obravnaval pritožbo tov.' Bukovca iz MS zoper postopek za reševanje njegove prošnje za namestitev na njegovi šolski izobrazbi ustrezno delovno mesto, katero je vložil v oddelku za delovna razmerja 29. avgusta 1974. O tem je odbor sklenil: — Vodstvo MS naj poda pismeno obrazložitev v zvezi s pritožbo tov. Bukovca. — Kadrovsko-splošni sektor naj zadevo razišče in ugotovi, dejansko stanje, predvsem to, ali morda ne gre za kakšne osebne odnose. — Delavci v oddelku za delovna razmerja naj ne dajejo nikakršnih obljub, za katere ni gotovo, ali bodo uresničene. — Ob sklepanju o zasedbi posameznih delovnih mest je potrebno samoupravnim organom posredovati vse prošnje. 7. Sklenil je, da vsi člani delovne skupnosti, ki jih pošljejo na razne seminarje in posvetovanja, ob vrnitvi predajo .gradivo strokovno-tehnični knjižnici v evidenco ali pa ga njej odstopijo. 8. Ob vprašanju člana odbora tov. Franca Ocvirka v zvezi z izvajanjem 42-urnega tednika, je odbor zadolžil kadrovsko-splošni sektor, da do prihodnje Seje odbora pripravi odgovor. Tovorniku, ki še bo zaposlil v merilni službi. To stanovanje je komisija dodelila iz kvote za letos rezerviranih stanovanj za strokovnjake. 6. Komisija ni ugodila prošnji tov. Franca Krofliča za zamenjavo kleti, ker meni, da pač kleti spadajo k, stanovanju. Lahko pa se stanovalci o zamenjavi sporazumejo sami. 7. Komisija je sprejela predlog prioritetne liste za dodelitev stanovanj in prioritetne liste prosilcev za zamenjavo neustreznih stanovanj. Ob tem se je seznanila tudi s spiskom ostalih prosilcev ža zamenjavo stanovanj. Sklenili so: — Takoj, ko bo kadrovsko-splošni sektor predložil novo listo rezervacij stanovanj za strokovnjake, se bo komisija ponovno sestala in bo. preučila ter ponovno pregledala zgoraj omenjene liste, ki bodo predhodno usklajene s podatki iz kadrovske evidence. Za tem naj bi se takoj sestal odbor za kadrovsko socialne zadeve in družbeni standard. — V prioritetne liste se vnese 18 naknadno prispelih prošenj za dodelitev stanovanj in 9 prošenj za zamenjavo stanovanj. ; 8. Komisija predlaga sestav- ljalcem novega pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in dodeljevanju stanovanj, da že v prvem krogu obravnave (pred javno razpravo) posredujejo predlog tudi stanovanjski komisiji. Sicer pa komisija meni, da je potrebno razpravo o pravilniku pospešiti tako, da bo ta akt čim-prej sprejet. 9. Komisija je obravnavala prošnjo tov. Jureta Drugoviča iz zobne ambulante Štore za odobritev zamenjave stanovanja. Komisija predlagane zamenjave ni odobrila. 8. seja, 21. februarja 1975 1. Delavski svet je potrdil sklepe prejšnje seje. 2. Sprejel je zaključni račun TOZD ViT in pri tem sklenil: — da se sredstva iz ostanka dohodka vnesejo v sklad skupne porabe v znesku 2.891,400 din in namenijo za jubilejne nagrade, odpravnine, regrese za letni oddih ter razne dotacije in pomoči ob smrti članov kolektiva; — da TOZD sama določi stopnje amortizacije posameznih osnovnih sredstev po obratovalnem času istih ter da še za leto 1974 obračuna samo minimalna amortizacija; — da se dobiček interne banke ZPSŽ v znesku 2.200.726,00 din združi v interno banko. 3. Seznanil se - je s poročilom popisne komisije za leto 1974, DS DO pa naj sprejme sklep o izdaji o preknjižbi razlik. 4. Sprejel je gospodarski načrt za leto 1975, z nekaterimi pripombami in sklenil, da se morajo vse pripombe upoštevati pri rebalansu plana. 5. Delavski svet je sklenil, da kadrovsko-splošni sektor do naslednje seje pripravi poročilo, kako daleč je z izdelavo samoupravnega sporazuma o oblikovanju in delitvi dohodka in iz katerih osnovnih izhodišč izhaja. 6. Delavski svet je sprejel naslednje ugotovitvene sklepe: — DS TOZD ViT ugotavlja, da so delavci v času od 28. januarja do 20. februarja 1975 po delovnih skupinah razpravljali o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje Celje in ga sprejeli; — DS TOZD ViT ugotavlja, da so delavci v času od 28. januarja do 20. februarja 1975 razpravljali po delovnih skupinah o samoupravnem sporazumu o poslovnem sodelovanju pri prometu z železnimi odpadki in ga sprejeli; — DS TOZD ViT ugotavlja, da so delavci v času od 28. januarja do 20. februarja 1975 po delovnih skupinah razpravljali o samoupravnem sporazumu o nadomestilu izpadlih transportnih dohodkov v TOZD železniškega gospodarstva in ga sprejeli. 7. Delavski svet je obravnaval predlog ureditve delovnih mest, na katerih še šteje zavarovalna doba s podaljšanjem (beneficirana delovna doba) in v zvezi s tem sklenil: Tovariš Jure Drugovič se lahko preseli v trisobno stanovanje, last Zdravstvenega doma, vendar se v tem primeru njegovo dosedanje stanovanje, s katerim razpolaga Železarna štore lahko dodeli le tov. Marjani Kolšek iz Zdravstvenega doma — ambulanta Štore. O gornjem je treba obvestiti tudi Zdravstveni dom Celje. 10. V zvezi z vlogo podjetja za urejanje voda NIVO Celje za sofinanciranje nakupa stanovanja za tov. Branka Radšela je komisija sklenila, da naj vodstvo TOZD GKŠG pripravi dodatne informacije o obliki sofinanciranja itd., nakar naj o vlogi razpravlja odbor za kadrovsko socialne zadeve in družbeni standard. — da že določena delovna mesta, na katerih se šteje beneficirana delovna doba ostanejo, za TOZD ViT pa se dodatno uredijo; — potrdil je komisijo za urejanje in določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s podaljšanjem v predlaganem sestavu; — imenoval je podkomisijo v okviru TOZD ViT za urejanje in določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s podaljšanjem v naslednjem sestavu: Friderik Rezar, Stane Ve-selak, Franc Samec, Martin Rojc, Jože Vodeb, Jože Krajnc in predstavnik komisije za osebni standard, socialno zdravstvena vprašanja, dejovne pogoje, varstvo pri delu in stanovanjska vprašanja v TOZD ViT.' 8. Seznanil se je s samoupravnim sporazumom o financiranju vodnogospodarskih del območne skupnosti Savinja—Sotla v letu 1975 in ga sprejel. 9. Delavski svet je sklenil, da se tov. Leopolda Škorjanc imenuje za šefa priprave vzdrževanja in sicer s 1. 3. 1975. 10. DS TOZD ViT se je seznanil tudi z investicijskim programom izgradnje elektro obločne peči v jeklarni II. Brez besed STANOVANJSKA KOMISIJA DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE 18. seja, 21. februarja 1975 1. Delavski svet j e. potrdil sklepe 17. seje. 2. Seznanil se je s poročilom centralne popisne komisije o popisu za leto 1974, delavski svet delovne organizacije pa naj sprejme sklep , o izdaji odločbe o preknjižbi razlik. 3. Sprejel je predlagani prikaz ustvarjenega dohodka in njegovo delitev za leto .1974 za TOZD proizvodnja 117. panoge in pri tem sklenil: — da se sredstva iz ostanka dohodka vnesejo v sklad skupne porabe v znesku 3.867,400 din in namenijo za jubilejne nagrade, odpravnine, _ regrese za letni oddih ter razne dotacije- in- pomoči svojcem ob smrti članov kolektiva; — da TOZD sama -določi stopnje amortizacije posameznih osnovnih sredstev po obratovalnem času istih-ter da se za 1974. leto obračuna minimalna amortizacija; — da se dobiček interne banke ZPSŽ v znesku 2.200.726,00, din združi v interno banko. - 4. Delavski svet je obravnaval predlog gospodarskega načrta 1975 in se' seznanil s potekom javne razprave po samoupravnih delovnih skupinah. Sklenil je, da gospodarskega načrta za leto 1975 v predlagani obliki ne sprejme,-temveč predlaga ponoven izračun. Za livarno II pa je potrebno izdelati sanacijski program s ciljem, da se v letu 1975 izboljša poslovanje. Dosedanja komisija za rekonstrukcijo naj .se preimenuje v sanacijsko komisijo, jj ;i, Konkretni predlogi; so zbrani v posebnem poročilu, in so sestavni del zapisnika. Delavski svet predlaga, da naj TOZD ustanovijo Solidarnostni sklad. 5. Sprejel je ugotovitvene sklepe o razpravah in sprejemu ne- katerih samoupravnih sporazumov po samoupravnih delovnih skupinah. Nadalje se je seznanil z. investicijskim programom .izgradnje nove elektro obločne peči v železarni štore. 6. V zvezi z urejanjem delov-lovnih mest, na katerih se šteje delovna doba s podaljšanjem je delavski svet TOZD proizvodnja 117. panoge . zavzel . naslednje sklepe: — da že določena delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s podaljšanjem, ostanejo; — v livarni je premalo delovnih mest,, na katerih se šteje zavarovalna doba -s podaljšanjem. Posebna komisija- pri Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki je bila ustanovljena na pobudo sindikata, že obdeluje predlog za dodatna delavna mesta ,in sicer:, v pripravi peska, izdelavi jeder, zakladanju in popravilu talilne peči, ulivanju, transportu, v, lir varnah, kakor tudi za delovna mesta v neposrednem .vzdrževa-vanju in vodstvu, — potrdil j d imenovanje komisije za urejanje in določanje beneficiranih delovnih mest v predlagani sestavi; 7. Seznanil se je s predlagano obrazložitvijo samoupravnega sporazuma o financiranju vodnogospodarskih ' del območne vodne skupnosti Savinja—Sotla v letu 1975 in sporazum tudi spre- jel. 8. Sklenil je, da se. izdela projekt novega: skladišča! prodaje.;.Jk varskih izdelkov in da. se. takoj stroških po .predračunu bo delavski svet ponovno razpravljal, ko bodo znani. . 9. Sklenil je; da se. zaradi .premajhnega .nadzora dela v popoldanskem času v talilnici livarne II razširi delovno mesto- »delo-vodja« v tem; oddelku od 1 na 2. DELAVSKf SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB 10. seja 22. februarja 1975 1. Delavski svet je potrdil sklepe- zadnje, seje ..in pri tem ugotovil, da sklep št; 5 z 9. seje, ki se nanaša na sklep št. 2 s 6. seje še vedno ni realiziran. Tajništvo organov .upravljanj a naj opozori vodstvo TOZD DPG. 2. Seznanil se je s poročilom popisne komisije . za leto 1974 in pri temi pripomnil, da je potrebno-sproti preverjati določila vseh poslovnikov, ki urejajo to področje. 3. Seznanil se je z zbirnim zaključnim računom za leto 1974. Pri tem je še-zlasti;poudaril:;; — da se je treba dogovoriti, za kakšne namene, naj se porabijo prosta sredstva v poslovnem skladu, — da je treba .skrbno zasledovati porabo sredstev. za samoupravne interesne skupnosti. Ugotovil je, da smo v preteklem obdobju zaradi večje proizvodnje jekla, modernizacije, in lastne prilagoditve, četudi ob u-poštevanju konjunkture v tržnih pogojih,‘vendar Te dosegli Tepe' poslovne uspehe. Pri tem je OSS pomembno prispevala. 4. Sprejel je gospodarski načrt, za leto 1975 s pripombami delovnih skupin in ,s;tem.v-zvezi .skle. nil, da se v--koordinacijsiki;odbor vključijo tudi vodj.e!, sektor j ev. 5. Delavski svet- je; slrienoi, ,da bo samoupravni .sporazum o.f i-nanciranju. vodnogospodarskih del območne vodne,. skupnosti Savinja—Sotla obravnaval., .na prihodnji, seji. .- 6. Delavski svet OSS ugotavlja, da so delavci, v OSS «v. času od 28. januarja do 20. februarja .1975 po samoupravnih delovnih skupinah obravnavali. in sprejeli, naslednje samoupravne, sporazume: — samoupravni,sporazum o u-stanovitvi skupnosti za- zaposlovanje Celje,. — samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju pri prometu z železnimi odpadki in — samoupravni sporazum o nadomestilu izpadlih transportnih dohodkov v TOZD železniškega gospodarstva. 7. Na osnovi sprejetih predlogov je delavski svet sklenil: — Tov.; Sotošek Avgust se s 1. 3. 1975 premesti na delovno mesto »vodja pošlovnice«, ki je uvrščeno v XX. rang. — Tov. Golež. Lidijo se z dnem 1. 3. 1975 premesti na delovno mesto »glavni računovodja«, ki je uvrščeno v XXIII. rang. — Tov. Urha j s Faniko se z dnem 1. 3. 1975 premesti na delovno mesto »vodja finančne bpe-rative« kot tv. d. To delovno mesto je uvrščeno v XXI. rang. - — Tov. Košec Franjo se z dnem 1. 3. 1975 premesti na delovno mesto »vodja obračuna stroškov« kot v. d. To delovno mesto je uvrščeno v XXI. rang. 8. Delavski svet' je sklenil, da se ne ugodi predlogu delavcev in tajništva organov upravljanja za ustanovitev samoupravne delovne skupine v tem oddelku, temveč naj se sodelavci iz TOU priključi j o samoupravni delovni skupini sekretariata. 9. Delavski svet je sklenil, da se tov. Erjavec Dušica sprejme v redno medsebojno razmerje in razporedi na delovno mesto »pravnik za p rem oženj sko-pra vne zadeve«. 10. Delavski svet- je skleni!, da bo o predlogu kadrovsko-sploš-nega sektorja za sprejem tov. Štcfančič-Valentič Zlate - in tov,-Cokan Jožice razpravljal na prihodnji seji, zaradi tega, ker je bilo gradivo prepozno- posredovano. DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE 16. seja, 24. februarja 1975 S 1. Delavski svet je potrdil sklepe 15. seje. 2. Seznanil se- je s . poročilom centralne popisne komisije o popisu za leto 1974 s pripombo, da poda popisna komisija, skupno s komercialnim sektorjem pisme-_ no poročilo oziroma specifikacijo o manjku 110 ton pri valjanih profilih — inventurne,, razlike v TOZD proizvodnja 114. panoge. Nadalje je delavski svet sklenil, da pri naslednjih popisih popisna komisija razčisti inventurne razlike najprej na nivoju Or bratovodstev. 3. Sprejel je predlagani prikaz ustvarjalnega dohodka in n j ego--vo delitev za leto 1974* za TOZD. proizvodnja 114. panoge in pri tem posebej sklenil: a) predlagani sklad skupne porabe (te. 4) se? koristi za, jubilejne nagrade, odpravnine, regrese za letni oddih, dotacije družbe-; nepolitičnim orgnizaci jam ter pomoči svojcem ob siprti elanov kolektiva; b) iz sredstev prostega dela poslovnega sklada (tč. 8) se del uporabi za -gradnjo tehničnega. šolskega centra v Celju. Preostanek sredstev se naj porabi- za obratna sredstva in investicij sko vzdrževanje v TOZD proizvodnja 114. jj panoge. Ker razpolagamo s premajhni- ■ mi prostimi sredstvi, DS meni, da ne moremo, m tem • letu sodelovati pri soirtvestiranju objektov posebnega družbenega, pomena .na Golovcu; j c) TOZD proizvodnja 114. panoge sama določi stopnje amortizacije posameznih osnovnih sredstev po obratovalnem času. istih. Za leto 1974 se obračuna samo minimalna amortizacija; d) da se delež dobička Železarne Štore v interni banki ZP SŽ v znesku 2,200.726,00 dinarjev združi v -interno- banko; -r f) DS je sklenil, da se mora u-gotoviti delež, ki bi ga morala v izgubi TOZD energetika in TOZD vzdrževanje pokriti TOZD proizvodnja 114. panoge. Ta delež, skupaj z delom izgube TOZD proizvodnja 117. panoge sedaj pokriva TOZD proizvodnja 114. panoge. Potrebni' znesek za pokrivanje. ,se mpra smatrati kot posojilo. TOZD proizvodnja 114. panoge. temeljni organizaciji združenega dela proizvodnja 117. panoge ih se mora ovrednotiti in potrditi na DS DO. 4. Sprejel je gospodarski načrt z dopolnili za leto' 1975, na podlagi razprave po delovnih skupinah. — Sprejel.je količinsko žadofc žitev, za katero smatra, da jo bo možno ; realizirati, če bodo na razpolago energetski; ,viri - in če bodo vse spremljevalne dejavnosti proizvodnje'izvršile svojo nalogo, kakor tudi, če bo na razpolago planirana delovna sila. — Ob rebalansu plana je treba upoštevati spremenjeni način 0-bratovanja valjarne I z ozirom na sklep DS TOZD proizvodnja 114. panoge o podaljšanem obratovanju valjarne v treh izmenah do 1. 7. 1975. — DS TOZD proizvodnja 114. panoge .predlaga DS DO, da sprejme sklep o formiranju solidarnostnega sklada na nivoju DO. Nadalje je zadolžil ustrezno službo, da. izdela poslovnik do sprejema rebalansa plana. 5. Sprejel je naslednje ugotovitvene sklepe: — DS TOZD proizvodnja 114. panoge ugotavlja, da so delavci v času od 28. januarja do 20. februarja 1975 po delovnih skupinah razpravljali o: a) samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje Celje, b) samoupravnem- sporazumu o .poslovnem sodelovanju pri prometu 7. železnimi odpadki; c) samoupravnem sporazumu o nadomestilu izpadlih transportnih dohodkov v TOZD železniškega gospodarstva in jih sprejeli. ' Nadalje se je DS Seznanil z investicijskim programom izgradnje nove el. obločne peči v Železarni Štore. 6. Seznanil se je s predlagano obrazložitvijo samoupravnega-sporazuma o financiranju vodnogospodarskih del območne vodne skupnosti Savinja—Sotla v letu 1975 in sporazum tudi sprejel. (Nadaljevanje na 11. strani) SINDIKALNA LISTA 1975 Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju organizacij združenega dela v Slovenske deželezarne Ljubljana in določil samoupravnega sporazuma o pridobivanju in razporejanju dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije so sprejele organizacije združenega dela Slovenskih železarn na 6. seji delavskega sveta Slovenskih železarn dne 28. 2. 1975 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o uveljavitvi sindikalne liste v Slovenskih železarnah I. UVOD 1. Splošna določba Z namenom varovanja enotnosti položaja delavcev Slovenskih železarn v združenem delu, uresničujoč sindikalno listo in samoupravni sporazum o pridobivanju in razporejanju dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije, se s tem sporazumom za vse delavce v organizacijah združenega dela Slovenskih železarn Ljubljana (dalje: udeleženci samoupravnega sporazuma) določajo dogovorjena kbnkretna merila in določila o izvajanju sindikalne -liste. Določila, ki so v sindikalni listi že povsem opredeljena, kot tudi okvirna določila, ‘kjer uskladitev na ravni Sž ni smotrna, so povzeta iz sindikalne liste, tako da sporazum zaradi popolnosti materije podaja celotno vsebino sindikalne liste. II. OSEBNI DOHODKI IN NJIHOVO USKLAJEVANJE 2. Naj nižji OD Najnižji OD je ekonomska kategorija, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. Najnižji OD delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas v normalnih razmerah ter dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 60 % povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko. Normalni-delovni uspeh delavca pomeni dosežen 100% individualni učinek delavca ob .sočasno dosežehem normalnem poslovnem uspehu . udeleženca samoupravnega sporazuma, Vsak udeleženec samoupravnega sporazuma je dolžan v svojem letnem planu predvideti svoj normalni poslovni uspeh in ob tem določiti naj nižji OD, ki ob normalnem poslovnem uspehu ne more biti nižji, kot je določeno v drugem odstavku te točke. 60 % povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem ’ koledarskem letu je tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum dejavnosti za najmanj zahtevno fizično delovno mesto ali poklic. Najnižji OD se med letom u-sklajuje z gibanjem življenjskih stroškov po 4. točki tega sporazuma. 3. Najvišji OD Tudi najvišji OD mora biti rezultat in kazalec uspešnosti udeleženca samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka. OD — torej tudi najvišji — morajo izhajati iz osnov in meril, ki jih opredelijo udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti na podlagi dinamične odvisnosti zlasti tistih kazalcev, ki opredeljujejo razporejanje dohodka. 4. Življenjski stroški Jn OD Pri usklajevanju OD rasti življenjskih stroškov je potrebno ob razpoložljivem dohodku upoštevati: - uresničevanje družbeno-eko-nomski politike tekočega leta, — vpliv gibanja življenjskih stroškov na realne OD, — že doseženo raven povprečnega OD pri udeležencu samoupravnega sporazuma, — delovanje, samoupravnega sporazuma dej avnosti glede možnosti povečanja OD. Predsedstvo republiškega sveta ZSS konkretizira navedene e-lemente do aprila 1975, tako da upošteva izhodišča resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975. Ob tem usklajevanju se uskladijo tudi zneski iz točke 2 in 5 tega sporazuma. 5. Osebni dohodek delavcev — pripravnikov Delavcu — pripravniku gre a-kontacija OD v višini: 7-^- pripravniku s . srednjo izobrazbo največ 70% povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, — pripravniku z višjo izobrazbo največ 90% povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, — pripravniku z visoko izobrazbo največ 105% povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Pripravnikova akontacija OD je lahko do 20% višja od dogovorjene v prejšnjem odstavku, če ima udeleženec samouprav nega sporazuma izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha, ali če je njegov pripravniški staž daljši kot eno leto. Tako določena akontacija OD se poveča.za dodatke za težje delovne razmere skladno z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti. Skladno s točko 4 se uskladi tudi OD delavca — pripravnika. III. NEKATERA IZPLAČILA, KI BREMENIJO OD a) Dodatki 6. Dodatki: 7., 8., 9., 10. in 11. Za delo prek polnega delovnega čaša, za nočno delo, za delo na dan nedelje in na dan zveznih in republiških praznikov ter za delo v deljenem delovnem času gre delavcu poseben dodatek. Ti dodatki se med seboj ne izključujejo. 7. Nadurno delo Za delo, ki traja dalj kot poln delovni čas (nadurno delo)., gre delavcu dodatek v višini 50% obračunske osnove ali dosežene akontacije OD za redni delovni čas, ko je delal prek polnega delovnega časa. Za primer dežurstva ali stalne pripravljenosti določajo prizadeti udeleženci podrobnejša določila v svojih samoupravnih sporazumih dejavnosti. 8. Nočno delo Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini 30 % obračunske osnove ali dosežene akontacije OD za redni delovni čas. Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure oziroma do 6. ure naslednjega dne, če -se to ujema z nočno, delovno ^izmeno. 9. Delo na dan nedelje Za delo na dan nedelje gre delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove ali došežene akontacije OD za redni delovni čas. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 10. Delo na dan praznika Za delo na dan zveznega in republiškega praznika gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije OD zaradi dela na ta dan še dodatek v višini 75 % obračunske osnove ali dosežene akontacije OD za redni delovni čas. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 11. Deljen delovni čas Kjer imajo udeleženci zaradi narave dela deljen delovni čas, se lahko določi poseben, dodatek delavcu, ki dela v deljenem delovnem času. Za deljen delovni čas se. šteje, če prekinitev delovnega časa traja več kot 1 uro. Dodatek za deljen delovni čas znaša največ 300 din (bruto) mesečno, če traja prekinitev delovnega časa več kot 1 uro, in največ 600 din (bruto) mesečno, če ta prekinitev traja 2 uri ali več. Obračun se opravi po dejansko opravljenih delovnih dnevih. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom na praksi. b) Nadomestilo OD za čas bolezni 12. Znesek nadomestila in osnova Znesek nadomestila OD za čas bolezni do 30 dni znaša 90% osnove, ki predstavlja povprečni mesečni OD delavca iz preteklega leta, valoriziran na povprečje zadnjih treh koledarskih mesecev pred nastopom bolezenskega dopusta (osnova je torej dejansko povprečje zadnjih treh mesecev). 13. Skrajšan delovni čas Delavec, ki med začasno nezmožnostjo dela v skrajšanem delovnem času, ima pravico do polnega nadomestila OD, ki mu pripada v času bolezni. 14. Nadomestilo med letnim dopustom Delavec, ki v obdobju, ko dela v skrajšanem delovnem času, izrabi letni dopust, ima tudi med letnim dopustom pravico do u-streznaga nadomestila OD po prejšnji točki. Ce delavec izrabi letni dopust v obdobju, ko je delal v skrajšanem delovnem .času, se mu šteje, da je koristil letni dopust polni delovni čas. 15. Pravica do 700 % nadomestila Delavec ima pravico do 100 % nadomestila OD: — če ostane nezmožen za delo zaradi nesreče pri delu, ki je bila povzročena brez njegove krivde, to je, da se je ravnal po varnostnih predpisih in uporabljal zaščitna sredstva, — če ostane nezmožen za delo zaradi poklicne bolezni. Za nezgode na poti na delo in z dela ima delavec pravico do 100 % nadomestila OD od osnove za nadomestilo, če je bila nezgoda ugotovljena po organih prometne milice ali z verodostojnimi pričami, razen v primerih vinjenosti. V slednjem primeru ima pravico do 90 % od osnove za nadomestilo OD. Upravičenost do 100 %, nadomestila ugotavlja ustrezen oddelek za varstvo pri delu OZD. Do 100 % nadomestila OD od osnove je delavec upravičen tudi za infekcijske bolezni s pogojem, da se je podredil vsem preventivnim ukrepom, ki jih OZD izvaja za preprečevanje takih bolezni. Vojaški invalidi, španski borci, imetniki »Partizanske spome-nince 1941« in drugi upravičenci po 90. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, št. 38/74) imajo pravico do 100% nadomestila OD. Razlika med zmanjšanim nadomestilom OD po tem sporazumu in 100 % nadomestilom se krije iz sredstev, ki so po posebnih predpisih namenjena za brezplačno zdravstveno varstvo teh oseb. 16. Nadaljevanje bolezenskega dopusta Delavcu, ki postane v 30 dneh po bolezenskem dopustu zaradi iste bolezni znova začasno nezmožen za delo, se ta bolezenski dopust tako glede osnove nado-. mestila OD kot .tudi glede njegove višine računa kot nadaljevanje prejšnjega bolezenskega dopusta. 17. Nadzor Delavce na bolezenskem dopustu nadzorujejo pooblaščene osebe. 18. Hujše kršitve Hujše kršitve bolniškega reda so: — če si delavec namenoma povzroči nezmožnost za delo, — če namenoma preprečuje zdravljenje oziroma usposobitev za delo, — če se brez upravičenega vzroka ne odzove vabilu za določeni zdravniški ali komisijski pregled. 19. Seznam poklicnih in infekcijskih bolezni Vsak udeleženec samoupravnega sporazuma ima napravljen seznam poklicnih bolezni, zaradi katerih so delavci upravičeni do 100% nadomestila OD. Seznam poklicnih bolezni se po potrebi dopolnjuje. Ža infekcijske bolezni se štejejo samo tista obolenja, ki nastopajo epidemično in je zdravstvena služba za preprečevanje takih obolenj preventivno' ukrepala. 20. Pristojni zdravnik Pravico do nadomestila OD u-veljavlja delavec na podlagi poročila o delovni nezmožnosti, ki ga izda pristojni zdravnik v dogovoru z OZD. c) Vrednotenje delovne dobe in stalnosti 21. Vrednotenje delovne dobe Naj višji možni odstotek OD delavca za ovrednotenje skupne delovne dobe znaša: Delovna doba Najvišji % mes. OD delavca na obrač. osnovo oz. doseženo akontacijo 1 2 4 6 8 10 12 22. Ovrednotenje stalnosti Udeleženci samoupravnega sporazuma, ki zaradi prekomerne fluktuacije delavcev uvajajo posebno stimulacijo stalnosti, lahko to določijo v svojem samoupravnem aktu, vendar naj ta dodatek ne presega 5% OD delavca. IV. PREJEMKI IN IZDATKI, KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE a) Potni stroški 23. Načela za povračila potnih stroškov v državi Povračila stvarnih stroškov za službena potovanja obsegajo stroške za prevoz, stroške za preživljanje med službenim potovanjem (dnevnice), stroške za prenočevanje (nočnine) in ostale stroške. S službenim potovanjem se razume potovanje, na katero na- poti delavca pooblaščena oseba SŽ, da izvrši določen službeni posel ali nalogo izven svojega stalnega mesta zaposlitve, a posel oziroma naloga ne predstavlja terenskega dela. Službenemu potniku se izda pismeni potni nalog z navedbo poslov in nalog, ki jih mora o; praviti, sredstev za prevoz in dovoljenega časa trajanja službenega potovanja. 24. Dnevnice in nočnine Dnevnica znaša za delavce SŽ 140 din. Nočnine se povrnejo do višine 160 din proti predložitvi računa. Morebitne višje stroške prenočevanja krijejo delavci SŽ sami. Delavec, ki za prenočitev obračunu ne predloži računa, je u-pravičen do nočnine v višini 70 din, kolikor je iz potnega poročila razvidno, da je prenočil izven kraja sedeža matične OZD. Nočnina se ne prizna, če je delavcu povrnjen znesek vozovnice za spalnik. Povračilo stroškov .prehrane in prenočišča pripada delavcem SŽ na službenem potovanju najdlje za čas, ki je odrejen s potnim nalogom. Kolikor se izjemoma zapletejo službeni opravki in je, neogibno potrebno za uspešno dokončanje naloge ali posla, da se podaljša čas službenega potovanja, mora to delavec v potnem poročilu posebej obrazložiti in predlagati izdajatelju naloga, da privoli v podaljšanje časa službenega potovanja. Dnevnice in nočnine za podaljšani čas službenega potovanja pripadajo delavcu le, če organ, ki je izdal potni nalog, izrecno odobri podaljšanje službenega potovanja. 25. Časovna osnova dnevnic Polna dnevnica pripada službenemu potniku za vsakih 24 ur, ki jih prebije ha službenem potovanju, in za ostanek 12 ur, kakor tudi v primeru, če posamezno potovanje traja več kakor 12 ur, a manj kakor 24 ur. Zmanjšana dnevnica v višini 90 din pripada delavcu SŽ, kadar službeno potovanje traja več kot 8 do 12 ur in za ostanek potovanja nad 8 do 12 ur, če je službeno potovanje trajalo več kakor eh dah. Izjemoma ima delavec pravico do take zmanjšane dnevnice tudi za ostanek časa, ki je daljši kot 4 ure in to v primeru, če traja potovanje v celoti ali delno ponoči med 22. in 5. uro zjutraj. Za službeno poo.tvanje, ki traja manj kot 8 ur, in za preostanek, ki je manjši kakor 8 ur, načeloma dnevnica ne pripada. Zmanjšana dnevnica v višini 90 din pa delavcu izjemoma pripada za potovanje, ki je trajalo nad 4 do 8 ur, če je odsoten več kot 4 ure izven rednega delovnega časa. 26. Povračilo prevoznih stroškov Delavcem SŽ se povrnejo stroški prevoza: — na službenem potovanju z železnico ali ladjo znesek cehe za vozovnico I rareda oziroma spalnika ali postelje na ladji, — na službenem potovanju z avtobusom znesek plačane vozovnice, — na službenem potovanju z letalom znesek plačane vozovnice. Prevozna sredstva, ki jih smejo delavci SŽ uporabiti na službenem potovanju, se določijo s potnim nalogom. Pri izdaji naloga je treba paziti, da je prevozno sredstvo najprimernejše za izvršitev službenega potovanja. Uporaba spalnika oz. postelje na ladji mora biti v potnem nalogu izrecno navedena. Vozovnice za vlak in avtobus se ne prilagajo obračunu potnih stroškov, če nedvoumno izhaja, kakšna je cena prevoza. 27. Ostali stroški Poleg dnevnic, nočnin ter prevoznih stroškov se povrnejo tudi ostali stroški, ki so povezani s službenim potovanjem, kolikor še predloži račun oz. se stroški dokumentirajo. To so PTT stroški, parkirnine, stroški mestnega prevoza in podobno. Strdški za prevoz s taksijem se priznajo samo, če so dokumentirani in upravičeni. 28. Stroški sodelavcev po posebni pogodbi ter ostalih Sodelavci, ki za SŽ opravljajo dela po posebni pogodbi, imajo za službena potovanja pravico do dnevnic, nočnine, prevoznih in ostalih stroškov po določilih tega sporazuma. Delavci, ki so zaradi poslovnih odredb povabljeni v SŽ, imajo pravico do povračila vseh stroškov po določbah tega sporazuma. Dnevnice in stroški prenočevanja ter ostali stroški pripadajo pod istimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu in študentom ter dijakom na praksi. 29. Akontacija in obračun potnih stroškov Delavcu SŽ, ki je napoten na službeno potovanje, se na njegovo zahtevo izplača akontacija, vendar največ do višine prevoznih stroškov in 80% dnevnic ter stroškov prenočišča. Po opravljenem potovanju je delavec dolžan predložiti najpozneje v 5 dneh ustreznemu organu potni nalog in obračun potnih stroškov z vsemi potrebnimi računi kot tudi podati potno poročilo. b) Potni stroški v tujino 30. Pogoji za povračilo potnih stroškov v tujino Izdatki za službena potovanja v tujino obsegajo nadomestilo za prenočišče in prehrano, nadomestilo prevoznih Stroškov in nadomestilo drugih stroškov v zvezi s službenim potovanjem. Upoštevajo se tudi stroški za podaljšanje viz in potnih stroškov ter morebitna naknadna nabava viz', nujni PTT stroški in podobno. Če je v posameznih državah predpisano plačevanje stroškov za obvezen zdravniški pregled ali plačevanje vhodnih in izhodnih administrativnih taks, obsegajo potni stroški v tujino tudi te izdatke delavčev proti predložitvi dokumentacije oz. pismene izjave. Prav tako spadajo morebitne bančne provizije za menjanje valut, realizacijo čekov, kreditnih pisem in drugih vrednostnih papirjev med službene stroške. O potrebi službenega potovanja v tujino odloča pooblaščena nad 1 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 do 15 let nad 15 do 20 let nad 20 do 25 let nad 25 do 30 let nad 30 let oseba oziroma organ, določen s splošnim aktom OZD. Službeno potovanje v tujino se lahko odobri, če to zahtevajo interesi SŽ in službena opravila ni mogoče opraviti z drugimi sredstvi sporazumevanja. 31. Dnevnice za službeno potovanje v tujino Delavci SŽ imajo za službeno potovanje v tujino pravico do povračila za prenočišče in prehrano v obliki dnevnic. Kot čas službenega potovanja v tujino se šteje čas od prestopa meje oziroma od vzleta letala iz zadnjega jugoslovanskega letališča ali odhoda ladje iz zadnjega jugoslovanskega pristanišča v tujino. Višina dnevnic delavcev SŽ se določa po obstoječih predpisih za službena potovanja republiških organov v tujino (odločba o naj višjih zneskih, Ur. list SRS, št. 19/74), tako da pripadajo vsem delavcem Sž dnevnice I. skupine delovnih mest, kot je to določeno za zvezne upravne organe (Ur. list SFRJ, št. 60/73, 46/74 in 5/75). V primem predložitve plačanega^ hotelskega računa za prenočišče se prizna delavcu Sž 70% dnevnice, stroški prenočišča pa se poravnajo iz sredstev SŽ. Kolikor delavec ne prenočuje, se dnevnica zmanjša za 30 % 100 % dnevnica pripada delavcu torej le tedaj, če je prenočil, pa ni predložil računa za prenočišče. V primeru, da ima službeni potnik brezplačno zagotovljeno hrano in prenočišče oziroma sta hrana in prenočišče vračunana v vozno ceno, se zmanjšajo dnevnice za 70 %. : Vrsta prevoznega sredstva se odreja v potnem nalogu. 32. Ostala dolQČila o potnih stroških-v tujino Za delavce SŽ, ki službeno potujejo v tujino, veljajo analogno ostala določila tega sporazuma o potovanjih v državi (časovna osnova dnevnic, povračila prevoznih stroškov, ostalih stroškov, akontacija in obračun ipd.). . c) Uporaba osebnih motornih vozil 33. Uporaba motornih vozil Za službene vožnje delavcev SŽ se uporabljajo motorna vozila SŽ, po potrebi pa-tudi motorna vozila, ki so last delavcev SŽ — s pristankom lastnika. Motorna vozila SŽ se uporab- -ljajo za nujtfa službena opravila na podlagi pismenega naloga pooblaščene osebe. 34. Uporaba zasebnih motornih vozil V primem, da OZD Sž ne raz- . polagajo z osebnimi motornimi vozili družbene lastnine za službena opravila ali je to sicer smotrno, lahko delavci SŽ z odobritvijo pooblaščene osebe uporabljajo osebna motorna vozila, ki so njihova zasebna last in registrirana na njihovo ime. Pooblaščena oseba • odredi v primeru potrebe za službeno potovanje z zasebnim motornim vozilom poleg voznika še druge člane delovne skupnosti, če to zahtevajo koristi SŽ. Za uporabo zasebnih motornih vozil pripada lastnikom teh vozil povračilo po naslednji tarifi: — za osebne avtomobile do 1000 kub. cm za vsak km: 1,30 din, — za osebne avtomobile nad 1000 kub. cm za vsak km: 1,50 din. Povračilo pod prvo alineo prejšnjega odstavka se lahko poviša skupaj za 0,10 din za Vsak prevoženi km, če je v avtomobilu poleg voznika se eden ali več službenih sopotnikov, ali če se prevaža tovor nad 100 kg za o-pravljanje .servisne ali druge družbene dejavnosti. število prevoženih km, za katero se prizna povračilo, se izračuna za najkrajšo pot od izhodišča vožnje do cilja in nazaj. Če vodi službeno- potovanje v več krajev, se prizna povračilo za najkrajšo pot, ki povezuje take kraje. Vsak lastnik zasebnega motornega vozila mora imeti za službena potovanja jamstveno obvezno zavarovane potnike in avtomobil. č) Ostali izdatki 35. Terenski dodatek Terenski dodatek ni oblika nagrajevanja, temveč je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu ob organizirani oskrbi; sicer se tako delo smatra kot službeno potovanje. Terenski dodatek znaša največ 65 din na dan. OZD, ki izplačuje terenski dodatek, v internih aktih podrobneje določi merila za konkretna izplačila dodatkov. Kolikor OZD SŽ ne zagotovi plačanega prenočišča, se priznajo tudi stroški prenočišča po tem sporazumu. Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta. Terenski dodatki niso pod enakimi pogoji enaki za vse delavce. Terenski dodatki gredo tudi pripravnikom, učencem v gospodarstvu ter - študentom in dijakom na praksi. 36. Nadomestilo za ločeno Življenje / . Nadomestilo za ločeno življenje, ko ostane družina v drugem kraju kot je kraj redne zaposlitve delavca, lahko prizna pristojni organ le v izjemnih primerih, in sicer: — če je bil delavec sprejet na delo po razpisu ali z odločbo premeščen v drug kraj, da tam stalno dela in je OZD pristala na izplačevanje nadomestila, — če je delavec poslan na strokovno šolanje ter ohrani v tem času lastnost delavca v združenem delu, ali na seminar, tečaj in podobno, ter traja odsotnost več kot 90 dni, — v drugih primerih, če bi priznanje nadomestila za ločeno življenje ustvarilo pogoj za pridobitev ali zadržanje osebe, za katero je OZD zainteresirana. Povračilo za ločeno življenje se delavcu ne prizna v naslednjih primerih (razen 2. al.): — če délavée dobi zase in za svojo družino v kraju zaposlitve primerno vseljivo stanovanje, vendar družine ni preselil, — •če delavec izjavi,: da ne namerava preseliti svoje družine, — če delavec odkloni ponujeno vseljivo stanovanje, — če delo izven kraja stalnega prebivališča znaša manj kot polovico delovnih dni mesečno. Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 1,000 din. Nadomestilo in terenski dodatek se med seboj izključujeta. Delavec, ki prejema nadomestilo za ločeno življenje, je dolžan obvestiti SŽ o dejstvih, ki spreminjajo ali ukinjajo njegovo pravico do prejemanja nadomestila. 37. Povračilo str očkov za prevoz oziroma prihod na delo in z dela Delavcem SŽ, ki se vozijo dnevno na delovno mesto, pripada povračilo za redni prevoz ha delo in z dela z dnem nastopa dela. Povračilo se lahko prizna samo za zneske, ki presegajo 30 din mesečno z 'najcenejšim javnim prevoznim sredstvom. Delavec v nobenem primeru ne plača več kot 60 din mesečno, temveč razliko krije OZD SŽ. Konkretno višino povračila in pogoje določi vsaka OZD SŽ sama. Delavcem, ki se na delo vozijo z lastnim prevoznim sredstvom, se prizna ■ povračilo prevoznih stroškov v smislu prejšnjega odstavka. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se obračunavajo stroški , prevoza oziroma prihoda na delo in z dela v višini 0,50 din za vsak km. Enako določilo velja tudi za pripravnike, učence v gospodarstvu ter študente in dijake na praksi. 38. Povračilo selitvenih stroškov Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če se preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, upokojitve ali smrti delavca in če je preselitev v interesu OZD SŽ. Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi ža selitev v istem kraju, če izpraznijo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v na“ jem pri OZD SŽ, kjer so bili zaposleni, in je za izpraznitev tega 'stanovanja zainteresirana OZD SŽ. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških. Ce je preselitev v interesu OZ DSŽ, se lahko delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu,, povrnejo prevozni stroški in izplačata največ 2 dnevnici za službeno potovanje v državi. 39. Regres ža prehrano med delom Organizacije sindikata ’si morajo . prizadevati, da si delavci v OZD SŽ zagotovijo organizirano in regresirano prehrano med delom, lahko tudi po pogodbi z u-štreznim obratom druge OZD. Udeležba regresa v ceni organizirane prehrane'med delom znaša največ 200 din na delavca mesečno. V primerih, ko delavci v OZD SŽ nimaj oorganizirane prehrane po prvem odstavku te točke, . zriaša regres za prehrano med delom 100 din, na delavca mesečno. Regres za prehrano se ne sme izplačati v gotovini. Veljavnost regresa za prehrano v obliki vrednostnih bonov mora biti o-mejena na tekoči mesec. Regres za prehrano gre tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi, skratka vsem, ki delajo v OZD SŽ. 40. Odškodnine izumiteljem, racionalizatorjem in novator-jem OZD SŽ morajo organizirano pospeševati inventivno dejavnost svojih delavcev kot osnovo stalnega družbenega in lastnega tehnološkega in poslovnega napredka ter varnosti pri delu. Razen tega se morajo OZD SŽ nenehno zavzemati za pospeševanje iznaj-diteljske in racionalizatorske dejavnosti tudi na področju občine, republike in zveze ter v ta namen zagotoviti potrebna sredstva. V Slovenskih železarnah ureja to materijo samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. V. IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA 41. Izplačila po pogodbah o delu Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa so delavski sveti temeljnih in drugih OZD dolžni poimensko obravnavati izplačila za delo po pogodbah o delu in presojati njihovo upravičenost skladno s sprejetim načrtom. OZD SŽ mora o višini in namenu izplačila za delo po pogodbah o delu obvestiti temeljno ali drugo OZD, v kateri je redno zaposlen delavec, ki je to izplačilo prejel. 42. Nagrade učencev v gospodarstvu Nagrade za čas praktičnega dela učencev v gospodarstvu znašajo mesečno najmanj: — v I. letniku 600 din (neto) —• v II. letniku 700 din (neto) — v III. letniku 850 din (neto). V času teoretičnega pouka prejmejo učenci v gospodarstvu štipendije na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Udeleženci družbenega dogovora za območje določijo v svojih samoupravnih aktih konkretno višino mesečne nagrade ter osnove in merila za dodatne nagrade, odvisne od učenčevega učnega uspeha in .uspešnosti pri praktičnem delu. 43. Nagrade študentom in dijakom na praksi Nagrade študentom in dijakom za prakso ne smejo biti nižje od 600 din (neto) mesečno in ne višje, kot znaša najnižji mesečni OD, določen v tem sporazumu, zmanjšan za prispevke iz OD. Konkretno višino nagrade določijo družbeni dogovori za območje ali samoupravni akti OZD SŽ. Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendij za šolanje. Osebni prejemki, ki jih OZD SŽ izplačajo dijakom in študentom, ki niso na obvezni praksi, za njihovo delo v času šolskih počitnic, se štejejo za sredstva osebne porabe, dogovorjena s samoupravnim sporazumom dejavnosti. VI. NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN IZOBRAŽEVANJE 44. Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo Namenski znesek za stanovanjsko gradnjo znaša toliko, kot je sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj kot znaša 6 % bruto OD. 45. Izobraževanje Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati za ustrezno strokovno organiziranost kadrovskih in izobraževalnih služb v OZD SŽ ter ustvarjati pogoje za splošno, strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje svojih delavcev na osnovi določil občinskih dogovorov o kadrovski politiki. Zato so odgovorne, da udeleženci družbenih dogovorov za območje določijo v samoupravnih aktih merila, s katerimi bodo zagotovili tudi sredstva za financiranje dogovorjenih programov izobraževanja delavcev. Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 % bruto OD. VIL PREJEMKI OZIROMA IZDATKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE 46. Oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe Udeleženci samoupravnega sporazuma lahko oblikujejo sredstva sklada skupne porabe tako, da le-ta ne presegajo 70% višine povprečnega mesečnega (bruto) OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s številom delavcev, pri čemer bodo zagotovili, da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25% počasneje kot doseženi dohodek OZD SŽ, povečan za obračunano amortizacijo. V tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za: — regres za letni dopUst učencev v gospodarstvu — stanovanjsko gradnjo — gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje najmanj v višini 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu — preventivno zdravstveno varstvo — odpravnine — otroško varstvo — humanitarne organizacije' — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu. 47. Regres za letni dopust Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 900 din in največ 1.100 din na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih, h katerim se prište-jejo tudi učenci v gospodarstvu. Tako oblikovana sredstva se povečajo z zakonom določenimi prispevnimi stopnjami. V regres za letni dopust je všteto tudi regre- siranje oskrbnega dne v počitniških domovih. OZD SŽ izplačujejo kot regres za letni dopust: — na zaposlenega delavca najmanj 550 din; — na nezaposlenega zakonca člana kolektiva najmanj 300 din; — na nezaposlenega otroka nad 10 let najmanj 300 din; — na otroka do 10 let najmanj 250 din. Dejansko stanje glede nezaposlenih zakoncev oziroma otrok (pri katerem zakoncu je zavarovan oziroma ali je zakonec dobil regres za otroka) se ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov. Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do dopusta.- Regres za letni dopust gre tudi učencem v gospodarstvu. Regres za letni dopust bremeni sredstva prvega odstavka 46. točke, razen regresa za učence v gospodarstvu. 48. Izmenjava, počitniških ' zmogljivosti OZD SŽ si del svojih počitniških zmogljivosti izmenjujejo, da omogočijo delavcem letovanje v različnih krajih; pospešujejo medsebojno spoznavanje in krepijo čut pripadnosti SŽ. Del .počitniških zmogljivosti - zamenjujejo pred pričetkom sezone,..med sezono pa prosti (neizkoriščeni) del. Za izvajanje tega dogovora skrbi KO sindikata SŽ. Izmenjane počitniške zmogljivosti (ležišča) medsebojno obračunajo OZD SŽ po veljavnih ekonomskih Genah. Pri letovanju v počitniškem domu druge OZD SŽ zagotavlja matična OZD delavcu enake regresirane cene, kot bi jih imel v' lastnem počitniškem domu. 49. Solidarnostne pomoči Iz sredstev skupne porabe se lahko izplačujejo naslednje solidarnostne pomoči: — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nesreče pri delu v višini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije; — ob smrti _v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca lahko znaša denarna pomoč največ en povprečni neto mesečni OD zaposlenih v OZD SŽ v preteklem letu; — enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino; — enkratne letne obdaritve upokojencev; — enkratne pomoči ob nastanku težje Invalidnosti; — druge solidarnostne pomoči. Predlog za te solidarnostne pomoči—-razen pod prvo alineo — poda osnovna organizacija sindikata. 50. Odpravnina Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj dva in največ tri povprečne mesečne bruto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v: preteklem letu, zmanjšane za prispevke iz OD. Enak znesek gre ob smrti de- lavca najožjim, članom družine. Odpravnina znaša: — do 20 let delovne dobe: 2; — nad 20 let do 30 let: 2,5; — nad 30 let: 3. Če je smrt posledica nesreče pri delu, pripadajo družini takega delavca v Vsakem primeru 3 povprečni mesečni OD v SR Sloveniji v preteklem letu. Izplačilo odpravnine. ne izključuje nagrade za delovni jubliej. 51. Nagrade ob delovnih jubilejih OZD SŽ, ki nagrajuje delavceJ ob delovnih jubilejih v isti OZD oz. SŽ, določi v svojem splošnem aktu konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje. Zgornje vrednosti nagrad so: r — za 10 let delovne dobe v OZD oziroma SŽ 2.300 din neto; — 'za 20 let delovne dobe v OZD oziroma SŽ 3.450 din neto; — za več kot 30 let delovne dobe v OZD oziroma SŽ 4.600 din neto. Tako oblikovana sredstva se povečajo s prispevnimi stopnjami, določenimi z zakonom ali samoupravnim sporazumom. Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se upošteva tudi delavca, ki je že ' prekoračil enega takih jubilejev. V tem primeru se izplača nagrada samo za en delovni jubilej.- Te nagrade bremenijo sredstva iz prvega odstavka 46. točke. OZD SŽ so obvezane, da tudi ob izplačevanju nagrad ob drugačnih časovnih obdobjih ne pre- koračijo seštevka nagrad po prvem odstavku./ OZ DSŽ vsako leto usklajujejo nagrade ob delovnih jubilejih. VIII. KONČNE DOLOČBE 52. Sklenitev sporazuma Samoupravni sporazum sprejme na podlagi predloga upravnega sveta SŽ in javne razprave v vseh OZD SŽ delavski svet SŽ (skladno z 80. členom samoupravnega-sporazuma'o združevanju OZD v SŽ). S sprejemom samoupravnega sporazuma le-ta zavezuje vse OZD SŽ in se tedaj neposredno uporablja v vseh OZD SŽ neposredno oziroma z uveljavitvijo v internih samoupravnih splošnih aktih. V postopku za sklenitev sodeluje in sporazum sprejme tudi KO sindikata SŽ. 53. Prenehanje veljavnosti 3dosedanjega sporazuma S sprejemom tega sporazuma preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o delitvi dohodka in OD v SŽ Ljubljana. 54. Veljavnost posameznih določil Samoupravni sporazum se uporablja za vsa tekoča izplačila od prvega dne naslednjega meseca od sprejema na delavskem svetu Sž (od 1. 3. 1975), za vsa ostala izplačila pa se uporablja od 1. 1. 1975 dalje. Od 1. 1. 1975 dalje-se uporabljajo točke: 2, 3, 21, 22, 39, 41, 44, 45, 46, 47, 49, 50, 51. Varilcem v premislek i Število požarov, ki .nastane zaradi malomarnosti, pri varjenju iz leta v leto narašča. Požar v »Kemofarmaciji«; _v Ljubljani, ki je eden največjih.v. zadnjem.času, so povzročili varilci. Ali bo to dobra šola,v prihodnje? . Tudi v našem podjetju je bilo lansko leto 19 primerov, vžiga zaradi neprevidnega ravnanja pri varjenju in brušenju. Na srečo so bili ti primeri začetnega značaja. Ne samo varjenje, tudi brušenje in rezanje kovinskih predmetov povzroča iskrenje. Iz tega razloga je nastalo že več začetnih požarov v armaturni delavnici valjarne II in drugod. Yse to naj bo v resno opozorilo vsem varilcem. V železarni imamo gasilske reševalno službo, s katero se,, lahko po potrebi posvetujete, v: nujnem primeru pa bo pri delu prisoten tudi .dežurni gasilec. Zavedati se je treba, da je/lažje ogenj preprečiti, kot gasiti. Iskre pri brušenju, rezanju in varjenju letijo daleč naokrog. Zato je treha paziti, da ni na tem območju vnetljivih snovi. STORSKi ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni-urednik ing. Stane Ocvirk —, Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 20. 2. 1971) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje. Temperatura, ki nastane pri varjenju lahko povzroči požar v sosednjih prostorih. Slika desno prikazuje zaščito lesenih tal z azbestom ali peskom. Po končanem delu pa je treba obvezno izvršiti pregled vseh ogroženih prostorov. Delo samo upravni !i organov DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 6. seja, 25. februarja 1975 1. DS DO je potrdil sklepe 5. seje. ' 2. a) Sklenil, da se izda odločba o preknjižbi inventurnih razlik za leto 1974 in da se upošteva pripomba DS TOZD proizvodnja'. 114. panoge v zvezi s specificira- ■ no obrazložitvijo manjka 110 ton pri valjanih proizvodih.,.;! b) Seznanil se je 's-poročilom : o opravljenem pregledu terjatev., in obveznosti Železarne Štore na dan 31. 12. 1974 ter sklenil, da se izda odločba o odpisu vseh tistih terjatev, ki so »nedosegljive«, za vse ostale pa naj pravna služba posreduje mnenje, ali jih odpi-. šemo oziroma izterjamo. | c) Imenoval je koordinacijsko tehnično komisijo s za odpis in prodajo osnovnih sredstev. .Ko-. misijo sestavljajo: inž. Franc Nosan, SNG inž. Jože Leban, TOZD p.; 117. p. Vinko Šeliga, TOZD p. 114. p. Srečko. Krajnc, TOZD E Ivan Vovk, TOZD ViT Vlado Sajovic, TOZD GKSG | Jože Povalej, TOZD DPG. . d) Na podlagi predloženega izvlečka iz poslovnega poročila za leto 1974 in poročila o razpravi . v DŠ TOZD in OSS je sprejel predlagano poslovno poročila s. tem, da ostane tč. 8 — prosti del . poslovnega | sklada zaenkrat. ne- p opredeljen. 3. DS DO je ugotovil, da TOZD proizvodnja 117. panoge svojega gospodarskega načrta še m spre-.. jela in da so bile na predlog gor spodarskega načrta posredovane tudi nekatere druge . pripombe.. c Zato je sklenil: - — da se pristopi k rebalansu predloga gospodarskega : načrta, — upoštevajo naj se predlogi . in pripombe TOZD, — rebalans predloga naj bo izdelan v roku 1 meseca, tako da ga bo DS DO lahko obravnaval ; na prihodnji seji. 4. Sprejel in pozdravil je pred- \ lbg investicijske izgradnje :; el. obločne peči; št. 2 v. Železarni Štore ter potrdil projekt ižgrad- \ nje te peči. 5. Sprejel je predlagani program dela delavskega sveta delovne organizacije za leto 1975, 6. Potrdil je poslovnik za.obra-tovanje s čistilnimi napravami za njihovo vzdrževanje ter za vodstvo obratnih dnevniko.v. ODBOR ^A DOHODKE OSEBNIH DOHODKOV 14. seja, 28. februarja 1975 . 1. Odbor je potrdil sklepe zadnje seje. 2. Sklenil je, da se za mesec februar obračuna na račun variabilnega dela OD enotna akontacija v višini 5%. Skupaj z osnovnim dodatkom,, ki znaša 4 %, • sc bodo osebni dohodki, obračunani po obračunskih postavkah, povečali za 9 %. Povprečni OD bo znašal okoli 3.400 din in bo enak izplačane- 3. Potrdil je obračun stimula-mu v januarju. 7. Sklenil je, da Železarna Štore nastopi kot garant za vračilo kredita, ki ga daje LB za rudnik železne rude v Gvineji in sicer v višini ,1/3 predvidenega . zneska Slovenskih železarn. 8. a) DS DO je ugotovil, da so delovni ljudje v Železarni štore v času od 28. januarja do 24. februarja obravnavali in sprejeli naslednje samoupravne sporazume: — samoupravni sporazum o financiranju: območne, vodne skupnosti Savinja—Sotla, . . — samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, ter!zaposlovanje Celje, samoupravni sporazum o poslovne sodelovanju pri pro me-. tu z železnimi odpadki in — samoupravni sporazum o nadomestilu izpadlih transportnih dohodkov v železniškem gospodarstvu. b) Na osnovi družbenega dogovora o pristopu in načelih za oblikovanje poslovne , skupnosti izdelave . in predelave jekla, ki so ga že lani sprejele samoupravne, delovne: skupine, je DS DO sprejel sklep o sprejetju samoupravnega. sporazuma izdelave im predelave, jekla. c) Nadalje je DS DO ugotovil, da so člani delovne skupnosti v času od 28. januarja do 20. februarja 1975 po samoupravnih delovnih skupinah razpravljali o spremembi jf naziva firme in jo sprejeli. Spremenjeni naziv glasi:. Slovenske železarne, Železarna Štore n. sol.,o Štore ali skrajšano: Slovenske železarne -— Železarna Štore. V tem smislu Se spremeni 4. člen samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo SŽ — Železarne Štore in u-strezne določbe v drugih samoupravnih aktih. 9. Sprejel je samoupravni sporazum o uveljavitvi -sindikalne liste v Slovenskih železarnah za leto 1975. 10. V letošnjem letu* praznujemo 25. obletnico delavskega samoupravljanja in 30. obletnico osvoboditve. Zato je DS Imenoval odbor za izvedbo jubilejnih proslav, in sicer: Tugomer Voga, Dušan inž. Burnik, Tone Suhar Milan Pugelj, Frido Gradišnik, , Ivan Štefančič, Edo Lorger, Jože Renčelj/ Slavko inž. Plevnik, Zdravko Ivačič in Tine'Veber. - IN DELITEV tivnih ; dodatkov za mesec december 1974. 5 4. Sklenil je, da se pripomba tovariša Milana Dečmana in tovariša Draga’Stokavnika ne:upošteva. S tem ostane določilo pravilnika. nespremenj eno, 5. Potrdil je uskladitev internih aktov z določili 13. do 21. točke sindikalne liste 1975, in sicer: 1. -=- Dnevnice -za -službena potovanja v državi se povečajo od 120 na 140 din. — Polovična dnevnica za: čas odsotnosti od 8 do 12 ur se poveča od 60 na 90 din. — Zgornji limit za povrnitev nočnine na podlagi računa se poveča od 130 na 160 din. — Nočnine brez predložitve računa sc povečajo od 60 na 70 din. 2. Dnevnice za službeno potovanje v tujino se spremenijo v tem smislu, da se za vse delavce upoštevajo dnevnice I. skupine delovnih mest, kot' je to določeno za zvezne upravne organe (Ur. list SFRJ, št. 60/73, 46/74 ib 5/75). Do sedaj so se obračunavale dnevnice II. skupine. Vsa ostala določila glede dnevnic in potnih stroškov,-ki 'so navedena od 3. do 12. člena:sanio-upravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD v SŽ se ne Spremenijo. 3. Kilometrina za uporabo zasebnih avtomobilov ,v- službene namene se poveča — za avtomobile do 1000 kub. cm od 1,10 din na 1,30 din, — za avtomobile nad 1000 kubs \ cm od 1,30 din na 1,50 din. Ostala določila, glede kilometrin, navedena v 13. in. 14. členu samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD - v SŽ se ne spremenijo. 4. Pavšali za uporabo . lastnih avtomobilov. za prevoz . v. Štore II in nazaj, ki jih je odbor spre-, jel na 10. seji dne 31. 10. 1974 se spremenijo. Novo .določilo, ki ver Ija od 1. 3. 1975 dalje je naslednje: Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila: ža prevoz v Štore II in nazaj je naslednje: — za osebne avtomobile do 1000 kub. cm (5 km X 1,30 din) = 6,50 din, — za osebne avtomobile nad 100 kub. cm (5- km X 1,50 din) = 7,50 din. Mesečno maksimalno število voženj za posamezne sektorje in TOZD ¡dolbel; na predlog, vodij' sektorjev in TOZD strokovni ko- : legij. gj ,V , . , Mesečno -se obračuna dejansko število voženj, vendar ne več kof znaša zgoraj navedeni maksimum. Pri mesečnem obračunu je potrebno pri vsakem posamezniku navesti kubaturo avtomobila. . 5. Maksimalni znesek terenskega dodatka se poveča od 54: din na 65 din na dan. Konkretno višino tex-enskega dodatka določi za vsak posamezni primer odbor za dohodek in. delitev: OD. Ostala določila glede terenske-, ga dodatka, navedena v 15. členu • 17. seja, 10. marca. .1.9,75 1. Odbor je potrdil-sklepe 16. seje; in ugotovil prisotnost ha. zadnji seji nihče' hi bil neopravičeno odsoten. 2. Sprejel, je'operativni plan ža marec, s pripombo,, da zaradi redukcije. električne . , „energije elektroplavž ne bo dosegel plana. 3. Seznanil se je z rezultati poslovanja v lanskem letu in v- januarju 1975 in pri tem ugodno ocenil poslovanje v tem obdobju. Ugotovil je, da so bili nekateri slabši rezultati posledica pomanjkanja delavcev, surovin, redukcij in remontov oziroma rekonstrukcij. Po daljši razpravi je sprejel in potrdil rezultate poslovanja za leto 1974 in januar 1975. samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD v SŽ, se ne spremenijo. 6. Znesek nadomestila za ločeno življenje priznava za vsak pri mer posebej odbor za dohodek in delitev OD. Ostala določila glede nadome- ' stila za ločeno življenje, kj so na-1 vedena v 16. členu samouprav- i nega sporazuma o delitvi dohodka in OD v SŽ, se ne spremenijo. 7. Določila o povračilu stro- > škov za prevoz na delo in z dela '■ se spremenijo v tem smislu, da se znesek povračila, kjer ni mož- . nosti javnega prevoza, poveča od i 0. 40 na 0,50 din za kilometer. Določila o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela, nave- \ dena v 17. členu samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD .v SŽ se neposredno ne uporablja. Neposredno se uporablja pravilnik p povračilu stroškov za . prevoz na delo in z dela, ki ga je potrdil odbor za kadrovsko so- : cialne zadeve in družbeni stan-i dard na 7. seji z veljavnostjo od | 1. 7. 1974 dalje z naslednjo spremembo: »Višina nadomestila za delav-., ce, ki nimajo javnega prevoza, ki je določena v 5.. členu pravilnika, se poviša od sedanjih 0,40 din za km na 0,50 din za .km. 8. Maksimalni regres za .pre- .• hrano med delom, ce je prehrana organizirana, se poveča od 100 na 200 din. V kakšni višini in obliki bo de- , lovna organizacija dejansko re- . gresirala prehrano med delom Sprejme odločitev, pristojni, samoupravni organ. 9. Osnova za izračun nadomestila za čas bolezni do 30 dni se spremeni. Nova osnova ■ je po-vprečni osebni dohodek delavca iz zadnjih treh koledarskih mesecev pred tem, ko je delavec odšel na bolezenski dopust.. : Ukine se sedanji dodatek v vi- j šini 0,55 din na uro bolezenske odstotnosti do 30 dni. Ostala določila-glede nadomestila ža bolezni * do 30 dni, na-g vedena v 21. do 30. .členu-samo-'• upravnega - sporazuma o delitvi -dohodka in OD v SŽ se ne spremenijo. Spremembe, veljajo od 1. 3. 1975 daljč. 6. Potrdil je predlog novih višin nagrad za zbiranje barvnih kovin in starega železa. Nove višine- se uveljavijo s 1. 2. 1975. 4. Seznanil se je s poročilom komercialnega sektorja in priporočil enakomernejšo odpremo. 5. Odobril je predlagane odpi- ■ se negativnih razlik. Kljub temu, da je. ugotovil padec števila reklamacij, je priporočil predvsem ekspeditivnejše reševanje reklamacij s strani služb: Odbor samoupravne delavske kontrole naj ugotovi vzrok neekspeditivne-ga reševanja reklamacij za M. A..N. z dne 15. 4. 1974. 6. Naknadno je -potrdil službena potovanja v inozemstvo za Štefana,. Gerkeša na Polj sko, za inž. Milka Starca, inž. Alojza Pi-šeka ih inž. Jurija Šumeja v Italijo in inž. Hinka Ploštajnerja v Bolgarijo. '7. Potrdil je predloge komisije za racionalizacije, in sicer: - (Konec na 14.. strani) EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR STANDARDIZACIJA POMEN, NALOGA IN CILJ UVOD Na osnovi zvezne ustave, zveznega zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov iz leta 1974 ter zaradi potreb našega podjetja je bil v decembru 1974 v razvojnem oddelku ustanovljen oddelek za standardizacijo. Želim bralce seznaniti s pomenom, nalogami in cilji tega oddelka, ker samo skupno sodelovanje vseh prizadetih nam omogoči maksimalno korist, ki nam jo standardizacija nudi in k čemu nas vse obvezuje. Zaradi boljšega razumevanja navajamo definicijo nekaterih besed s tega področja. Standardizacija je dejavnost za izdelavo in uporabo predpisov, katerih cilj je urediti sodelovanje in korist zainteresiranih na danem področju na način, da dosežemo optimalno splošno ekonomičnost. Standard je rezultat dela vseh zainteresiranih na področju standardizacije. Standard (nekateri uporabljajo tudi besedo »norma«) nam nudi enotne in nedvoumne definicije, omogoča izdelavo enotnih merilnih in preizkusnih postopkov, zagotavlja dobro kakovost izdelkov in storitev ter prenos najboljših tehničnih in ekonomskih rešitev na čim širši krog uporabnikov. Interni standard skrči preširoko izbiro, ki jo ppnuja nacionalni standard, glede na svoje potrebe. Tudi definira podrobnosti, ki niso bile definirane v nacionalnem standardu. Tipizacija zmanjšuje število velikosti izdelkov, ki imajo isti namen ali funkcijo, na najmanjšo' možno mero. Iz vsega do sedaj navedenega vidimo, da standardizacija ni samo delo na izdelavi in spremljanju posameznih standardov temveč posebna strokovna dejavnost s svojimi posebnimi zakonitostmi, katere sistematsko preučujejo v vseh tehnično naprednejših državah. Prve poznane »standarde« so že uporabljali Egipčani pri gradnji piramid, pozneje jih je tudi določil Napoleon za vojaške namene in v začetku tega stoletja so nastali standardi za izdelke v ZDA. Taki standardi so omogočali zamenjavo posameznih delov, kar je bil ogromen napredek na področju proizvodnje. Pričetki standardizacije v Jugoslaviji segajo nekaj pred drugo svetovno vojno in po letu 1946 so dobili zakonsko moč. Naši standardi obravnavajo področja dejavnosti: nabave in prodaje, izvoza in uvoza, proizvodnje vseh naših dejavnosti, konstrukcije, kontrola, vzdrževanje, energetike, HTV in investicijske graditve. Pri določanju nacionalnega standarda se sodeluje s svetovnimi (ISO in IEC) in regionalnimi (SEV in CEN) organizacijami. Naša država tudi sodeluje v okviru tehničnega sodelovanja na tem področju z deželami v razvoju. Sodelovanje na tem področju je nujno, zaradi mednarodne delitve dela in izdelkov. Do sedaj je bilo izdelano čez 8.000 naših standardov z vseh področij dela, veliko teh zadeva pa dejavnosti v našem podjetju. Standard ne išče samo najboljše tehnične rešitve, temveč rešitve, ki bodo zadovoljile vse prizadete, tj. pri sprejemanju mora biti dosežena soglasnost vseh prizadetih. Vidimo, da standard tretira stvari, ki se spreminjajo in zaradi tega je nujno, da se te v točnih časovnih presledkih pregledajo in eventualno po potrebi revidirajo. Vse zgoraj navedeno zahteva našo prisotnost in zasledovanje te dejavnosti na domačem in tujem področju standardizacije. Naša odsotnost Zahko povzroči sprejetje domačega standarda, ki je za nas nesprejemljiv iz tehničnih in ekonomskih razlogov. Nespremljanje sprememb lahko povzroči velike reklamacije naših proizvodov, ki smo jih izdelali po že neveljavnih ali • spremenjenih standardih. Poznavanje tujih . (npr. nemških, ruskih, italijanskih, ameriških) standardov nam omogoča pravilno tehnično sklepanje pogodb za izvoz naših izdelkov, kakor tudi za uvoz nam potrebnih surovin in pomožnega materiala. Tuji standardi se enako prilagajajo spremembam v svoji državi in te spremembe je potrebno zasledovati. Vse razvitejše države na Vzhodu in Zahodu se zavedajo pomena standardizacije, zato ni slučajno, da dajejo ob začetku vsakega tesnejšega medsebojnega sodelovanja prioriteto usklajevanja nacionalnih standardov vseh zainteresiranih držav. Naša neprisotnost na tem področju vedno bolj otežkoča gospodarsko sodelovanje s temi grupacijami. Med standardizacijo zavzema posebno mesto t. i. »panožna standardizacija«, ki obravnava potrebe samo te panoge. Za naše podjetje je razen interne standardizacije jugoslovanskih železarn potrebno znanje s področja jugoslovanskih železnic, katerim dobavljamo indirektno velike količine materiala. Potrebno nam je poznavanje interne standardizacije naših velikih kupcev in je potrebno uskladiti našo interno standardizacijo z našimi pomembnimi dobavitelji zaradi preprečitve po-fnot in škode pri kvaliteti surovin za naše obrate. Iz tega razloga nam je potrebno urediti našo interno standardizacijo, s sodelovanjem vseh prizadetih iz proizvodnje, pripravljalnih funkcij in kontrole. Interne standarde moramo prilagoditi možnosti računalniške obdelave podatkov in s tem omogočiti neposredno komuniciranje med podjetji s temi dokumenti. V čim ostrejši konkurenci bi se z internimi standardi lahko borili za »znak kakovosti« posameznega izdelka ali grupe izdelkov, kar bi doprineslo k boliši afirmaciji posameznega TOZD in železarne kot celote. Mnoge države na vzhodu ali podjetja na . zahodu se tega znaka uspešno poslužujejo pri osvajanju tržišča. S tem znakom je olajšana odlo- čitev kupcu ob nakupu istega izdelka več proizvajalcev, •Ekonomski učinek standardizacije je dobro poznan, posebej se izraža v izvozu, kje lahko proizvode prilagajamo zahtevam kupčevega standarda. S tem je lahko doseči višje cene in večjo razliko dohodka. Z uporabo standardizacije je možno znižati Ob prisotnosti predstavnikov podjetja, družbenopolitičnih organizacij, občinske gasilske zveze, gasilskih enot Železarne Jesenice in Ravne, ter sosednjih gasilskih društev, je Gasilsko društvo Železarne Štore imelo 15. februarja delovno konferenco. Na konferenci je bilo prisotnih 87 aktivnih članov, mladine, mladincev in pionirjev. Poročilo o delu gasilske organizacije v preteklem letu o problematiki požarne varnosti v železarni in naselju Štor sta podala predsednik in poveljnik društva, več članov pa je sodelovalo tudi v razpravi. Predsednik društva inž. Slavko Plevnik je uvodoma predlagal enominutni molk v spomin naslednjim članom društva, ki so umrli v lanskem letu: Mlakar Franc, Balaskovič Jakob, Rozman Kristijan. V nadaljevanju svojega poročila je omenil, da je sposobnost, opremljenost in aktivnost društva na primerni ravni, vendar bo treba v skladu z razvojem in modernizacijo tovarne izpopolnjevati tehnično o-premljenost, kakor tudi strokovno sposobnost gasilske enote. Poveljnik društva tov. Krumpak Štefan pa. je poročal o .preventivnem in operativnem delu društva in poklicne gasilske enote. Omenil je, da so bile akcije poklicnih gasilcev najbolj številne, nikakor pa ne smemo podcenjevati oziroma prezreti aktivnost prostovoljnih članov društva, ki so večkrat priskočili na pomoč tako v primeru požarov, kakor tudi pri opozarjanju na razne pomanjkljivosti v obratih in pri črpanju vode ob priliki nalivov. Precej je bilo storjenega tudi na področju strokovne vzgoje. Člani so tekmovali na občinskem, medobčinskem in republiškem tekmovanju, veterani (člani nad 50 let) pa v Velenju in Mengšu. Desetina članov se je udeležila tudi meddržavnega tekmovanja v Kapfenbergu v Avstriji. Na tekmovanja so se pripravljali tudi pionirji in mladinci, kar pa je zaradi slabega vremena odpadlo. Za priprave na navedene nastope oziroma za strokovno vzgojo nasploh je bilo organiziranih 9 predavanj in 27 vaj z orodjem. Ko je govoril o problematiki požarne varnosti, je omenil, da se vedno bolj čutijo posledice nekaterih napak iz prejšnjih let. Tako imajno posamezne objekte, med njimi tudi mešalno postajo,-ki zaradi neprimerne lokacije ogrožajo požarno varnost. Zato bo treba v prihodnje mnogo. več sodelovanja med prizadetimi službami, predvsem pa strogo spoštovati smernice požarne preventive. V podjetju bi bilo treba imenovati strokovno komisijo za požarno preventivo, ki bi stroške; nabave zalog tudi do 25°/o' vemo pa, koliko stanejo stroški za nabavo materiala. Ni odveč, če navedemo še potrebo izobraževanja naših kadrov s področja standardizacije, ker samo razumevanje do tega omogoči maksimalno korist nam vsem. Vekoslav Subotič, ing. met. vršila občasne preglede v posameznih obratih in predlagala oziroma nadzorovala izvršitev določenih ukrepov. Predlogi za odpravo pomanjkljivosti, ki jih u-gotovi gasilska služba, se vzamejo v večini primerov neresno, ali pa traja precej časa, preden se nekaj ukrene. Od 61 primerov požarov, ki so pisani pri gasilski Službi je nastalo: 17 zaradi ■ neprimernega in malomarnega dela, 19 zaradi neurejenega okolja pri delu z odprtim ognjem, 15 zaradi tehničnih napak, 8 zaradi isker iz lokomotiv, 2 primera neugotovljena. Iz navedenega je razvidno* da je večina navedenih požarov nastalo po krivdi ljudi, kar nam daje smernice za nadaljnje delo na področju preventive in vzgoje. Nadalje so gasilci opravili 265 spremstev pri delu, kjer obstoja nevarnost za požar, 161 primerov kontrole plina, napolnili in pregledali 713 gasilnih aparatov ter popravili precej opreme, ki se je pri intervencijah poškodovala. Največ dela pd so imeli gasilci s črpanjem vode — kar 184-krat. To je povprečno vsak drugi dan. Nekateri obrati so navajeni za vsako malenkost klicati gasilce, drugi pa ne skrbijo za brezhibnost črpalnih naprav. Tako je na aglomeraciji že od samega začetka obratovanja stalen problem črpanja vode. Rezultat tega je, da gasilci na eni strani u-nicujejo drago gasilno opremo, na drugi strani pa je zmanjšana osnovna dejavnost, to je skrb za požarno preventivo. V razpravi so posamezni člani društva dopolnili opisano stanje in navedli, da bo treba v bodoče mnogo več discipline v tem pogledu. V program dela za leto 1975 so uvrščeni predvsem naslednji sklepi: — izdelava plana požarnega varstva, — izvedba taktične, vaje v o-krviru proslave 30-letnice osvoboditve in delovanja ' gasilskega društva, — utrjevanje strokovne sposobnosti članstva z organiziranjem in-izvedbo taktičnih vaj, *T—— poskrbeti, da bo sleherni člah kolektiva znal ravnati z gasilnimi aparati, pridobivanju novih članov, predvsem mlajših itd. V ta namen bodo v okviru društva organizirali delovne skupine tako, da bo .celotno delo primerno razdeljeno na članstvo. Gasilci se zavedajo primarne naloge, to je Škrbeti za dosledno, izvajanje požarno-varstvenih u-krepov in za ukrepanje v primeru požara ali druge nesreče. Tega bi še pa morali zavedati tudi vsi člani kolektiva, predvsem vodilni ljudje v tistih obratih in oddelkih, kjer obstajajo večje možnosti za vse oblike nesreč. GASILCI O SVOJEM DELU Iz osnovnih organizacij ZK Osnovna organizacija ZK vzdrževanja in transporta ter energetike je med ostalim razpravljala o uveljavljanju ustave v temeljnih organizacijah združenega dela in ocenila gospodarska gibanja v občini Celje. Pomemben dogovor komunistov je akcijski program za obdobje marec-^avgust, ki zajema naslednje naloge: — do avgusta obdelati strukturo članstva ZK v obeh temeljnih organizacijah združenega dela: starost, kvalifikacijsko strukturo, politično angažiranost na vseh področjih, v društvih, krajevni skupnosti, organih upravljanja, sindikatu itd.; — do junija opraviti sprejem novih članov v Zvezo komunistov; — do junija pripraviti poročilo o delovanju samoupravne delavske kontrole; — do aprila pripraviti poročilo o spremljanju stroškov v TOZD ViT in njihov pomen z ozirom na TOZD 117. in 114. panoge; — do aprila pripraviti poročilo o energetskem stanju v organizaciji združenega dela; — do aprila pripraviti analizo dela samoupravnih delovnih skupin. še posebno pa kritično oceniti delo vodij samoupravnih delovnih skupin; — stalno je treba spremljati uspešnost gospodarjenja tako v TOZD kot v OZD; do julija oceniti poslovanje (polletno) TOZD in OZD; — do aprila napraviti potrebno analizo dosedanjega delegatskega Sistema, ugotoviti prizadevnost, hotenja in nesporne pozitivne rezultate dela delegatov in delegacij, kakor tudi slabosti in pomanjkljivosti. Na podlagi te analize pripraviti ustrezne sklepe. Komunisti 114. panoge so na zadnji seji osnovne organizacije ZK pretresali naslednja vprašanja: financiranje samoupravnih interesnih skupnosti obravnavali so oceno uveljavitve nove ustave v TOZD in pretresali izpolnitev plana januar—februar 1975. _ Sekretariat osnovne organizacije ZK 114. panoge je pripravil predlog programa dela za obdobje marec—avgust po naslednjih vprašanjih in problematiki: Akcijski program OOZK TOZD 114. panoge za obdobje marec— avgust: — 'do aprila obdelati problematiko družbene samozaščite v TOZD in OZD; — do aprila obravnavati odnos do religije, cerkve in klerikalizma; — v prvem trimesečju, prvem polletju obdelati gospodarjenje v TOZD, tekočo in ekonomsko problematiko v TOZD in potek investicij; — do maja opraviti sprejem novih članov v Zvezo komunistov; | — do maja obravnavati politično oceno delovanja samoupravnih organov; -— do julija razpravljati in oceniti kadrovsko politiko v TOZD, OZD in širšo družbenopolitično dejavnost; — opraviti.priprave za svet ZK Železarne štore; — do julija obravnavati uve-ljavljanje nove ustave; — do julija obravnavati gospodarska gibanja v občini Celje in delo delegatov občinske skupščine; — do julija obravnavati delo in delovanje delegatov samoupravnih interesnih skupnosti. Obravnavana je bila tudi tekoča problematika. POLITIČNA ŠOLA Proti koncu prejšnjega meseca sta bila v Domu železarjev na Teharjih uspešno zaključena dva ciklusa politične šole železarne Štore. Samo politično šolo lahko ocenimo kot logično nadaljevanje sveh tistih prizadevanj družbenopolitičnih in samoupravnih sil v železarni štore po vsestranskem družbenopolitičnem in samoupravnem usposabljanju članov svojega delovnega kolektiva. Pa tudi kot realizacijo enega izmed važnejših sklepov zadnje konference sveta ZK v železarni ter nalog idejno-politične-ga usposabljanja v okviru občinske konference ZK Celje. Usposabljanje je zajelo precejšnje število slušateljev, ki so v kolektivu predvsem prevzeli mnoge odgovorne naloge v družbenopolitičnih organizacijah in raznih samoupravnih organih na ravni delovne organizacije in posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Temu primerno so bile naravnane teme posameznih seminarjev, predavali pa so nekateri domači strokovnjaki s področij vodenja, proizvodnje in samoupravljanja, prav tako pa tudi nekaj uglednih predavateljev od drugod. Prvi ciklus je zajel 33 delavcev (od tega 22 članov ZK — »mlaj- ših« po stažu) v idejno politično in samoupravno usposabljanje z zanimivimi temami, ki . so bile razporejene v času 5 dni. Drugi ciklus predavanj je zajel skupno 90 slušateljev v okvir naslednjih tem: delegatska razmerja, zaščita delavčevih pravic in samoupravna delavska kontrola. Teh predavanj so se udeležili člani ustreznih samoupravnih organov. < Iz ugotovitev izvajalca seminarja — štorskega kovinarskega in metalurškega centra Štore, oddelka za izobraževanje odraslih lahko povzamemo, da so bili vsi udeleženci z izborom tem in predavateljev zadovoljni, da je za nekatere' teme praktično zmanjkovalo časa za razpravo in, da je bila izražena želja vseh, da se tovrstno izobraževanje še razširi na večji del članov kolektiva; skratka: da je v takšno izobraževanje treba vključiti še več delavcev. Nedvomno lahko zaključimo z naslednjim komentarjem! Pri organizaciji te politične šole, ki je v železarni organizirana že tretje leto zapored, smo si nabrali-novih izkušenj. Iz njih bomo črpali moč za naslednje izobraževalne oblike, za njihovo še večjo pestrost in učinkovitost. ESED A DELO MLADIH V Mislim, da je prav, če v našem časopisu »ŽELEZAR« spregovorimo tudi nekaj o delu mladih v šentjurski občini, saj je pri nas zaposlenih precej mladih iz tega predela Kozjanskega. Takoj v začetku moram povedati, da postaja družb eno-politič-na aktivnost občinske konference ZSMS Šentjur v pokongres-nem obdobju in kongresu mladine ZK, resnično živahnejša. Mladi ljudje v bazi spoznavajo, da je skrajni čas za vključitev v družbeni proces naše samoupravne usmerjenosti. Čas je, da pokažejo več volje do reševanja svojih problemov, tako v podjetjih kot v krajevnih skupnostih. iep primer za to trditev je prav gotovo zelo uspeli seminar v »Domu brigadirjev« v Šentvidu pri Planini. Seminarja so se udeležila vsa vodstva osnovnih organizacij in organi OK ZSMS Šentjur. Seminar je bil od 21. 2. do 23. 2. t. 1. Ob tej priložnosti so imeli volilno konferenco po delegatskem principu. Zelo zanimiv je bil potek in učinek predavanj, diskusij in zaključki so bili nadvse presenetljivi. Teme predavanj so bile izbrane takole: 1. Politika neuvrščenih in trenutna situacija v svetu, 2. Trenutni gospodarski položaj v občini; razvoj občine v letih 75/76; vključevanje mladih pri razvoju družbenoekonomskih odnosov ter razvoju občine, 3. SLO v Samoupravni socialistični družbi, razvoj SLO v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter vloga in naloge mladine v SLO, . 4. Kaj je SZDL v novi organizacijski obliki — prispevek mladih, 5. Shema organiziranosti mladine v občini, vodenje sestankov. Postavljenih je bilo, tudi precej konikretnih vprašanj, ki so se navezovala na problematiko nezainteresiranosti mladih za aktivnost na vseh področjih itd. Ob zaključku seminarja so izvedli anketo o pripombah, ocenitev seminarja in željah. Razvidno je bilo, da je potrebno sistematično izobraževanje mladih aktivistov za teren in podjetje. Le tako bodo znali v svojih sredinah voditi in usmerjati pravilni potek akcij, poiskati način sodelovanja s sindikatom, ZK, SZDL in ostalimi samoupravnimi organi. Vsi udeleženci so bili z obliko seminarja zadovoljni, izrazili so željo, da bi bilo organiziranih več podobnih seminarjev. Radi bi -spregovorili kaj več o vlogi in delovanju ZK, problematiki religije, o osnovah ekonomskega sisteam v samoupravni družbi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Upam, da bosta naslednja dva slušatelj ska utrinka uspešno nadomestila zadnji pripis: _ Prvi: Znanje je investicija, ki je ne more prizadeti nobena inflacija in Drugi: Halo, ali je tam tajništvo organov upravljanja? Povejte mi takoj, kdo vse (smo) člani samoupravne delavske kontrole, da začnemo delati. Mitja Umnik MLADIH obCini Šentjur Posebno pa bi želeli imeti več časa za diskusije s predavatelji. V začetku tega meseca se je v Šentjurju zbralo predsedstvo OK ZSMS Šentjur (novega mandata) in so široko razpravljali po zastavljenem dnevnem redu. Vse delo ije zasnovano in izhaja iz programske usmeritve -ter stališč ZSMS. Sklenili so, da bodo napravili kvaliteten premik v mladinski organizaciji. V prvi vrsti bodo reševali naloge s področja organiziranosti mladine v občini, ki pravzaprav predstavlja pogoj za dobro delo mladinske organizacije. Želijo ustvarjati pogoje za uveljavljanje mlade generacije na vseh področjih družbenopolitičnega življenja ter tako prispevati svoj delež -pri nadaljnjem razvoju samoupravne socialistične skupnosti. Predsedstvo OK ZSMS Šentjur si bo prizadevalo, da bodo programi in usmeritve mladine resnično izhajali iz potreb in interesov mladih ljudi. Mladina bo v svojem delu neposredno povezana z ostalimi -družbenopolitičnimi organizacijami v občini in bo le tako sestavni del fronte družbenopolitičnega življenja. Program dela je razdeljen po posameznih komisijah (komisija za organiziranost, komisija za idejnopolitično izobraževanje, komisija ža ljudsko obrambo in zaščito itd.) in odborih (koordinacijski odbor itd.) ter po posameznih mesecih v letu. Določene, so stalne naloge, predavanja, razna sodelovanja na vseh možnih področjih, reševanja problematike, posveti, razprave itd. V okviru OK ZSMS Šentjur deluje tudi aktiv mladih komunistov študentov. Glavni namen tega aktiva je, doseči moralno politično obveščenost študenta komunista, kar vpliva na celoten njegov odnos do dela in izobraževanja. Aktiv bo deloval na področju štipendijske politike, kadrovske politike, povezanosti študentov z gospodarstvom v občini, povezava aktiva z aktivom ZK v občini. Plrogram dela komisije za mladinske delovne akcije in šport je razdeljen na lokalne delovne akcije, akcije zveznega značaja, skupne akcije pa bodo potekale s pobrateno občino Užiška Požega. Poudarek v- lokalnih delovnih akcijah je v pomoči odpravljanja posledic po potresu »Kozjansko 75«. Organizirali bodo medobčinske športne igre občinskih konferenc, mladinske majske športne igre, športno sodelovanje z JLA iz Gel j a, rekreacijo in telesno 'kulturo, tekmovanja v plavalnem bazenu v Šentjurju, koordinacijsko povezavo tekmovanj v športu med osnovnimi šolami itd. Delo komisije za IPD kulturo in izobraževanje se bo odvijalo v stalni povezanosti z družbenopolitičnimi organizacijami v občini in bo izhajalo iz akcijske in idejnopolitične usmeritve ZK in ZSMS. Komisija bo spremljala mladinsko aktivnost v občini in bo kazala in preprečevala nepravilnosti, ki se bodo pojavljale v mladinskem delu in življenju. Nada Bohorč Javna zahvala in priznanje RADIO CELJE O NAŠIH KRVODAJALCIH Radio Celje je v sredo, 12. marca v kroniki- poročal o uspeli krvodajalski akciji v naši železarni oziroma v Štorah. Ker je v tej vesti izražena javna -pohvala in priznanje- vsem krvodajalcem in organizatorjem te akcije, je prav, da jo v celoti povzamemo: »Ob koncu prejšnjega . tedna je komisija za krvodajalstvo v štorski železarni organizirala krvodajalsko akcijo za člane delovne skupnosti in občane Štor. Čeprav je ta delovna skupnost pred dobrim mesecem z izredno akcijo in 55 prostovoljnimi krvodajalci reševala. veliko vrzel v krvodajalskih -vrstah, zlasti zaradi gripe, je tudi tokrat dosegla izreden uspeh. K odvzemu krvi se je prijavilo 186 oziroma če upoštevamo še izredno akcijo, vsega, skupaj- 241 krvodajalcev. To pa je glede na število; zaposlenih v Železarni Štore polnih 8%. Za tako visoko udeležbo v krvodajalskih akcijah zasluži kolektiv :štorskih železarjev javno pohvalo in priznanje. Vrh tega se občinska organizacija Rdečega križa v Celju še posebej zahvaljuje dajalcem krvi, samoupravnim organom, sindikatu, komisiji za krvodajalstvo in njenemu predsedniku ■ Štefanu Krumpaku za polno razumevanje in opravljeno delo.« /Umnik Asfalt na Pečovje? V letu 1973 smo na pobudo SZDL sklenili, da pričnemo organizirano akcijo, - ki bo zajela vasi Laška vas in Pečovje z namenom, da bi z našim samoprispevkom morda uspeli m s pomočjo krajevne- skupnosti poiskali finančna sredstva. Kljub trenutnim finačnim težavam je spočetka kazalo, da se bo zadeva premaknila v prid-vaščanom, da bi končno prišli do 1 km asfaltne ceste, ki povezuje vasi Laška vas in Pečovje. Mi smo na množičnih sestankih omenjenih vasi;-sprejeli obveznosti: pešec in kolesar -.soprispevek- 500 din, lastnik motornega kolesa soprispevek 1.000 din, lastnik avtomobila soprispevek 1.500 din, • lastnik traktorja soprispevek 2.0001 din in lastnik konjske vprege-soprispevek 1.500 din. V tej akciji -so- bili zajeti tudi vsi Upokojenci in kmetje, ki so vplačali zadano obveznost, med njimi je tudi nekaj takih, ki še danes stojijo ob strani. Moram pripomniti, da v to akcijo nismo zajeli tistih brez dohodkov. Naša obveznost je bila; da po predračunu zberemo 100.000 din ali- starih 10 milijonov. Vsi. člani našega rezijskega odbora so v lanskem letu zbrali na terenu ca. 90.000 din in celotno vsoto vložili na hranilno knjižico, v banko. Ta informacija naj . velja vsem, ki imajo morebitne pomisleke, kje je denar, v katerem žepu ali predalu. Mi smo se v tem času preko krajevne skupnosti obrnili s prošnjo na občinsko skupščino in na samoupravne organe .v Železarni . Štore, . z namenom, da nam finančno pomagajo, ki so po izjavah pokazali dobro voljo in zanimanje, saj končno gre tukaj predvsem za delaVce tega kolektiva. Samoupravne. organe v Železarni Štore smo zaprosili za 200.000 din, katero vsoto bi naj vplačala Železarna po predračunu. Pri osebnem razgovoru s predstavniki finančnega; sektor j a nam je bilo rečeno, da bo to možno šele ipo končani bilanci, ker so tudi povedali, da je-finančni rezultat v letu 1974 boljši in bodo izdvojili ta sredstva. . Predstavnike v TOZD pa prosimo, da .nas . podprejo, , kadar bodo imeli razprave o .poslovnem rezultatu za leto 1974, ker so v njihovih obratih ti: ljudje s pod-■.ročja: omenjenih vasi: Za režijski odbor Gračner Ivan ; Delo samoupravnih organov (Nadaljevanje z 11. strani) 1. Tov- Srečku Šoštariču se za ■ racionajizatorski predlog »izboljšava končnih stikal na hidravlič-nih Škarjah konti naprave« na osnovi prihranka 38.080 din izplača nagrada v- višini 901,20 din. 2. Tov., Viliju Žoharju in. An- tonu' Urlebu se na osnovi letnega prihranka, ki. znaša 31.579,20 din izplača odškodnina za prvo leto koriščenja v - višini 803,69 din, ki si jo delita v razmerju' 50%.: 50%. ' 3. Dr. Alojzu Šturbeju in Ig-.nacu Korošcu se za predlog »le pik-lepaš . masa za'popravilo el. peči« na osnovi prihranka v vi--šini 1-28,828 din. izplača'odškodnina 1.436i97 din.- Omenjeno vsoto si avtorja delita v razmerju 50% : 50 %. 4. Tov. Ivanu Čretniku se za predlog »sprememba kalibracije za valjanje ploščatih profilov na . progi 0 550 v valjarni II« na osnovi prihranka 199.164,00 din izplača nagrada v .višini' 2.323,73 din. 8. Sklenil je, da TOU organizira javno razpravo po delovnih skupinah o predlogu samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah. 9. Seznanil se.je z nujnostjo po nadurnem delu administracije v TOZD energetika in odobril 41 nadur za lansko leto ih 42 nadur za januar tovarišici Mileni Koprivc. . : ’ 10. Odobril je finančne nagrade v skupnem neto • znesku 21:890,00 din za 17 delavcev finančnega • sektorja. 11. Sezpanil se je 's poročilom o izvršenem delu za uveljavitev ref akcij e pri JŽ. OB PRAZNIKU ŽENA Na osnovni šoli v Štorah je bila 6. III. osrednja proslava dneva žena za celjsko občino, združena z otvoritvijo novega vrtca. Pester program so odlično izvedli otroci vrtca in učenci osnovne šole. Prisrčnost in neposrednost nastopov najmlajših vedno navdušuje. Tudi tokrat so z recitacijami in pesmicami poželi priznanje -prisotnih . Nastopi recitatorjev, pevskega zbora in instrumentalnih skupin so bili skrbno pripravljeni ter vzorno izvedeni Veliko navdušenje in volja učencev 4. razreda v-novo formirani folklorni skupini je kronano z uspehom. Kljub kratkemu času za.-vaje so s svojim nastopom navdušili ter poželi velik aplavz Po govoru predsednika sklada tov. Verdela je trak pred novim vrtcem prerezal predsednik zbora delovne skupnosti-osnovne šole Štore tov. Franc Klepej KEGLJANJE OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN ŠTORE V nedeljo, 2. marca je bilo na kegljišču »DIANE« v Murski Soboti, zadnje kolo prvega dela druge slovenske lige v kegljanju. V ligi nastopa 12 ekip, med ka-terimi tudi zelo uspešno tekmuje kegljaška ekipa »Partizan-Kovi-nar« Štore. Po končanem prvem delu je naša ekipa zasedla odlično drugo mesto, takoj za Aerom Celje. Uspeha se moramo tembolj veseliti, ker vse tekme igramo v.gosteh, dočim so pa druge ekipe vsaj enkrat domačini, nam- -reč imajo svoja kegljišča, ki u-strezajo predpisom KZS. Zato upamo na razumevanje v Štorah, da dobimo še mi 4. stezo, kar bo veliko pripomoglo k še boljšim uspehom naših, kegljačev, in kegljanja v Štorah nasploh, . Tekmuje se po naslednjih pro-pozicijah: ekipa šteje 8 članov po 200 lučajev; keglja ; vseh 12 ekip ha istem kegljišču in tako . je kolo končano. Prvi z največ podrtimi keglji dobi 1 negativno točko, zadnji pa 12 negativnih točk. To velja na vseh kegljiščih, ld so. predvidena. Po končanih 12 kolih se seštejejo nega-t tivne točke in ekipa- z najmanjšim številom točk . je prvak. Rezultati, ki smo jih dosegli v prvih 6 kolih so naslednji: pri »Ingradu« v Celju smo s 7602 podrtimi keglji zasedli 3. mesto, »Konstruktor« Maribor 6939 kegljev 2. mesto, Trbovlje -6924 3. mesto, »Zarja«. Slovenj -Gradec.. 7017 6. mesto, Hrastnik 7135 kegljev 1. mesto in »DIANA« Murska Sobota 7223 kegljev .2.. mesto. V skupnem seštevku smo zbrali 17 negativnih točk ter- zasedli 2. mesto v skupni uvrstitvi. Lep uspeh je ■ dosegla, tudi Eva Ludvig; ki je nastopila za reprezentanco Slovenije na tradicio-f nalnem tekmovanju republik ' v počastitev »dneva žena« v Skopju. V najmočnejši konkurenci je podrla 429 kegljev in osvojila 1-, mesto posamezno. Lep uspeh za praznik„ čestitamo! REZULTATI MEDOBRATNEGA TEKMOVANJA V KEGLJANJU Tekmovanje, v borbenih. parti-L j ah se je odvijalo na kegljišču na LIPI. Udeležilo se ga; je 13 ekip in 82 posameznikov. Najboljši posameznikiz Gornik: 115, Srebot 104, Zorc 102, Krajnc E. 97, Zec 96, Škoberne 95, Kolar ' 95, Sivka J. 94, Ludvik 92, Pipinič 89 podrtih kegljev. Ekipna uvrstitev je naslednja; valjarna I 520, livarna II (1. ekipa) 514, komerciala 474, uslužbenci 415, OTK 414, priprava dela 397, el. delavnica' 382, jeklarna 378, mehanična 358, obdelo-valnica MO 354, valjarna II 342, livarna II (2.ekipa) 264, valjarna II (2. ekipa) 227 podrtih kegljev. IZBIRNO TEKMOVANJE Po končanem i tekmovanju v borbenih; partijah, je bilo organizirano tekmovanje., štirih najboljših ekip, ki so se. v borbenih partijah najbolje izkazale. Tekmovanje je bilo na 100 lučajev. Ekipe so dosegle, naslednje rezultate: valjarna I 1642, Ji-, varna II —" 1630, uslužbenci — 1619, OTK — 1546 podrtih kegljev.-Med posamezniki je bil najboljši ZORC FRANC, ki je dosegel rezultat 467 podrtih kegljev. Tako’ nas bo na finalnem TRIM tekmovanju industrije Celje zastopala ekipa valjarne I, ki ji želimo veliko uspeha. Nada B. Rekorder štorškega kegljišča z 975 podrtimi keglji Sivka Danilo in eden najboljših kegljačev ekipe Občni zbor TVD Partizan Štore je bil 1. 3. 1975 pri »Mlinarjevem Janezu« in je potekal ob navzočnosti delegatov vseh sekcij. Delegati so bili imenovani na občnih zborih posameznih sekcij društva. Vseh delegatov je bilo 51. Občni zbor je potekal po običajnem dnevnem redu in kot prva zanimivost je s bilo poročilo predsednika tov. Staneta Sotlerja. Njegovo poročilo je bila ocena dela društva, obveznosti društva, program dela za leto 1975, ki ga je dal v razpravo TTKS Celje. Dotaknil se je vpra--šanja kadrovanja, kajti vsa ta • razvejanost in organiziranost društva- zahteva kakovostno uprav--Ijanje. V ta namen je upravni odbor sprejel sklep, da se v o-kviru kadrovsko splošnega! isek-. torja odpre novo delovno mesto strokovnega delavca za to področje. Upajo, da jih bo Temeljna telesno kulturna skupnost Celje ; v njihovi odločitvi podprla- in . imela razumevanje pri Teševanju njihovih društvenih ■ problemov:-.Navzoče je tovariš-predsednik .seznanil tudi s problemom- irrve--sticij v športne in rekreativne namene. Gre predvsem za morah no in materialno podporo samoupravnih- organov in družbenik . političnih organizacij - ¡kolektiva pa tudi Krajevne skupnosti Što-_re. Posebno je poudaril uskladitev programa za graditev bazena na Teharjih s programom- graditve objektov družbenega standarda v Celju. V nadaljevanju občnega: zbora je sekretar tov. Tine Veber podal nekaj’ statističnih podatkov. . V društvu aktivno deluje sedem sekcij, ki imajo skupaj 31 oddelkov, iz tega sledi, da sodeluje 546 članov. Aktivnih strokovnih sodelavcev je v TVD Partizan v Štorah 36, društvo ima 62 funkcionarjev, upoštevajoč posamezne funkcije in število odbornikov. Društvo ima na razpolago za svojo dejavnost 14.242 m? športnih površin in 120 m2 ošta- • . lih površin, kot so garderobe, sa-‘ nitarije, skladišča, pisarne- in drugo. Pri teh podatkih ni upoštevana TRIM steza, ki je izročena v upravljanje osnovni: šoli in urejeno smučišče z vlečnico na Svetim. Vsi objekti so popolnoma odprtega značaja.- Točno i ; določeni urniki vadbe omogoča-, ‘jo, da so objekti na razpolago' i vsem potrebam štor, tako šolarjem kot zaposlenim v železarni. V društvu delujejo naslednje sekcije: sekcija za telesno vzgojo in rekreacijo, kegljaška sekci- S ja, smučarska, nogometna, ko- šarkarska, rokometna in sekcija namiznega tenisa... Vsekakor pa je pomembna tudi vadba »otroci-starši«. Vrsto let prirejajo tradicionalne prireditve, kot so Dedek Mraz ob novem letu, maškarada. Ob zaključku leta pa podelijo lepe kolajne za dosežene rezultate. Društvo se s svojim delom uveljavlja v treh smereh: v programski usmeritvi telesne kulture v občini — v temeljni telesni vzgoji, športni rekreaciji in tekmovalnem športu. V nadaljevanju občnega -zbora se je razvila zanimiva razprava. Potrdili so programe, ki so jih zastavile sekcije, sledila je tudi zelo samokritična razprava, kaj se v sekcijah, v društvu mora popraviti, da bi se v krajšem času dosegli boljši uspehi. Ob koncu so bile vplitve novega upravnega odbora in pa izvoljen je bil tudi novi predsednik Tine. Veber. Nada B. A.(L »Žeiezar« Konec prejšnjega meseca, - točneje 28. februarja, so se sestali na svojem rednem občnem zboru naši gledališčniki, združeni v Amaterskem gledališču »ŽELE-. ZAR«. V pregledu dvoletne dejavnosti so najprej ugotovili, da so bili aktivnejši v letu 1973, v letu 4974 pa se je: pomanjkanje sredstev odražalo tudi na. dejavnosti.: No, kljub temu so .večino načrtovanih akcij tudi realizirali. Na tem občnem zboru so. sprejeli tudi načrt kulturnih sekcij za leto 1975 (predlog tega načrta smo v »Železarju« že objavili). Ob tem so poudarili, da bo posebnost letošnje dejavnosti povečana skrb za pripravo kulturnih programov ob različnih, jubilejih, ki jih bomo letos praznovali v kolektivu in v kraju. ; > Gledališčniki so se zahvalili svojemu dosedanjemu predsedni-. ku, Štefanu Gerkešu, za njegovo skoraj petletno vodenje gledališča in. izvolili za novega predsednika tovariša Tončka Vidica, vodjo obračunske službe in dolgoletnega aktivnega kulturnega, delavca. Ob zaključku naj dodam, da so na občnem zboru izrekli zahvalo celotni delovni skupnosti železarne, ki ria vseh področjih podpira prizadevanja za razmah kutlurne dejavnosti v našem kraju. čič-ko: Živi j en j e ni praznik— je delavni dan 7hk'avica 9hsestane/< KfkonFerenca ii^nasejo 13hposvetovanje • in petnajstega* !\ 1 f / ' KADROVSKE VESTI V mesecu februarju so bile v naši organijzaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Iz JLA so se vrnili: Križanec Srečko, VK strojni delovodja iz OTK; Mikez Milan, PK žerjavovodja iz valjarne II; Novak Milan, PK voznik viličarja iz jeklarne II; Vidic Martin, NK delavec iz livarne , I; Penič Ivan, NK delavec iz livarne I; Vrešak Stanislav, PK žerjavovodja iz livarne I; Labohar Jože, NK delavec iz valjarne I; Pre-volšek Avgust, NK delavec iz livarne II; Brce Franc, KV strugar iz obdelovalnice valjev;' Ki-tak Marjan, kuhar iz gostinske enote in Podlogar Alojz, KV ključavničar iz kalibrirnice. Novi člani naše organizacije združenega dela: Lah Stanislav, PK žerjavovodja, Žaberl Roman, NK delavec, Plahuta Milan, KV strojni ključavničar, Dole Roman, KV ključavničar, vsi iz valjarne II; Ju-sič Ibrahim, KV klepar, Vres Matevž, NK delavec, Milojevič Miloš, NK delavec, vsi iz jeklarne II; Marton Karolj, NK delavec, Vidovič Gojko, NK delavec, Petrovič Petar, NK delavec, Tokič Šima, NK delavec, Bakun Dušan, NK delavec, Obradovič Stanko; KV mehanik kmetijskih strojev, Nikolič Miroslav, NK deiavec, Nikolič Petar, NK delavec, Dju-ričič Gojko, NK delavec, Patarčič Na proslavi sta »Železno cesto-“ izredno doživeto zapela Tini Kroflič in Jure Podgoršek Željko, NK delavec in Kalabič Uzein, NK delavec, vsi iz livarne I; Mohorko Jožef, NK .delavec, Ferlin Branko, NK delavec, Bla-ževac Dragan, NK delavec, Pera-novič Tihomir, NK delavec, Ko-njevič Vojislav, NK delavec in Milašinovič Oštoja, NK delavec, vsi iz valjarne I; Bevc Martin, NK delavec, Vulin Marko, NK delavec, Bačič Petar, NK delavec, Šotanji Marton, PK elektro-varilec, Burčtevič Stevan, NK delavec, Veselinovič Mladen, NK delavec, Došen Jovo, KV strojni ključavničar, Kecman Milan, NK delavec, Drača Darko, KV strojni ključavničar, Glavičič Beri-slav, NK delavec, Esopovič Nikola, PK varilec, Nadj Josip, NK delavec, Mladenovič Vladimir, NK delavec, Valka Rudolf, KV strojni ključavničar, Djur-djevič Jovan, NK delavec, Bogič Nikola, KV brusilec, Dačkovič Zoran, NK delavec, Buljič Dušan, NK delavec, Josič Savo, NK delavec, Lirnjak Uroš, NK delavec, Kablinovič Božidar, NK delavec in Barišič Stojan, NK deiavec, vsi iz livarne II; Brglez Dragomir, KV modelni mizar iz modelne ihizarne, škorjak Drago, NK delavec iz elektroplavža, Grašek Alojz, NK delavec iz obdelovalnice valjev, Kitak Anton, NK delavec, Blažič Konstantin, NK delavec in Žohar Niko, NK delavec, vsi iz iskladišča UOS; Bračun Peter, dipl. inž. metalurgije, pripravnik iz jeklarne II, Ferlin Ljubica, NK delavka iz komunale, Boršič Zvonko, NK delavec in Stojan Franc, PK vrtalec iz obdelovalnice litine, Ker-neža Avguštin, NK delavec iz ekspedita, Denjiz Ratko, KV o-bratni električar iz elektroobra-ta, Barič Dragutin, NK delavec iz stanovanj sko-gradbehe enote, Tovornik Boris, dipl. inž. elektrotehnike iz merilne službe. Vsem želimo prijetno počutje med nami ! Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije: Kostajnšek Alojz, PK rezalec iz obdelovalnice valjev, Ulaga Anton, strojni delovodja iz priprave proizvodnje 117. panoge, Obrez Jože, KV ključavničar iz OTK. Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Ovtar Alojz, PK livar iz livarne I, Bombek Martin, NK delavec iz prometa, Gagič Marko, NK delavec iz Valjarne I, Tolnoj Drago, NK delavec iz livarne I, Stiplovšek Željko, NK delavec iz elektroobrata, Zapušek Ivan, KV strugar, obdelovalnica valjev, Azemi Nekhimi, NK delavec iz livarne I, Vujkovič Bojan, PK ključavničar iz livarne II, Hartman Anton, KV kovinostrugar iz obdelovalnice litine, Rajič' Ratko, NK delavec iz livarne I, Stiplovšek Antonija, NK delavka iz komunale, Brce Franc, KV strugar, iz obdelovalnice valjev, Kanjevič Vojislav, NK delavec iz valjarne II, Polutnik Ivan, NK delavec iz livarne II, Mihso-vič Franjo, NK delavec iz livarne I, Esopovič Nikola, PK varilec iz livarne II, Nad Josip, bro-domonter iz livarne II, Bogič Ni- kola, KV brusilec iz livarne I, Metličar Martin, KV ključavničar iz mehanične, Serec Jožef, NK delavec iz valjarne I, Rataj Anton, obratni električar iz elektroobrata. V JLA so odšli: Dadmanovič Gojko, NK delavec iz livarne II, Mlakar Franc, dipl. inž. metalurgije iz livarne I, Kos Marjan, KV ključavničar iz obdelovalnice valjev^ Gradišnik Jovan, KV strojni kalupar iz livarne II, Pertinač Alojz, žerjavovodja iz livarne I, Kolšek Franc, gradbeni tehnik iz stanovanj skoigradbene enote, Sedlar Bojan, Strojni tehnik iz jeklarne I, Mlakar Viktor, NK delavec iz jeklarne I, Gobec Branko, modelni mizar iz modelne, Pertinač Zvonko, rezalec iz mehanične delavnice, Razgoršek Jože, avtomehanik iz mehanične, Pajk Srečko, strugar iz obdelovalnice valjev, Trbulin Žarko, NK delavec iz valjarne I, Lorger Karl, NK delavec iz livarne I, Novak Ivan, NK delavec iz livarne II, Krofi Anton, NK delavec iz jeklovleka, Gračner Viktor, NK delavec iz valjarne I, Kovač Jože, KV strugar iz mehanične delavnice, Veber Alojz, KV strojni ključavničar. iz elektroobrata, Paščinski- Adolf, KV strugar iz obdelovalnice valjev, Knajelc Vinko, KV elektrome-hanik iz elektroobrata, Šeruga Matija, PK obratni električar iz elektroobrata, Salobir Ivan, KV avtoklepar iz energetskega obrata, Vengust Dušan, KV elektro-mehanik iz merilne službe, Čan-žek Branislav, PK ključavničar iz obdelovalnice valjev, Vodišek Anton, PK strugar iz obdelovalnice litine, Markovič Stanko, PK premikač in. tira iz prometa in Verbovšek Zlatko, KV vodovodni inštalater iz mehanične delavnice. Na novo življenjsko po so stopili: Polšak Ivan iz ekspedita, Kam-plefc Ivan iz livarne I, Verdinek Janez iz jeklarne II, Došler Marjan iz OTK, Oblak Vlado iz priprave vzdrževanja, Vreš Alojz iz plavža , in Križanec Adolf iz merilne službe. Vsem želimo obilo družinske sreče! Naraščaj v družini so dobili: Cene, Daniel iz valjarne I, Pevec Vinko iz ekspedita, Božiček Bojan iz kalibrirnice, Esih Franc iz livarne I, Gajšek Andrej iz mehanične delavnice, Drobne Albin iz livarne II in Završek Oto iz valjarne I. Vsem iskreno čestitamo! 'Jiiiimiiiiiiuiuimimimmiiiiiimimiimmimimi! Zahvala Iskreno se zahvaljujemo kolektivu železarne Štore, ki se je tudi ob letošnjem 8. marcu spomnil na bivše delavke in pripravil pester kulturni spored ter izdatno pogostitev. Prijeten 'je občutek, da smo kljub upokojitvi še vedno del kolektiva, kjer smo leta in desetletja družno z ostalimi tudi me prispevale svoj delež za boljši jutrišnji. dan. Upokojenke z Lipe Rekli so... »Na sejah naj govori referent po 10 minut, udeleženci razprave po 5 minut — prvi, drugi 3 minute. Za sprejem predloga ali glasovanje proti je dovolj 1 minuta, posamezno sodelovanje v razpravi pa je dopustno največ dvakrat.« Lenin 1920, svetu ljudskih komisarjev »Mi zdaj jahamo na konju dveh sistemov:, na administrativ-no-državnem in samoupravnem. Sprave med njima ne more biti, ker je ta »konj« škilast — z enim očesom gleda v 19., Z drugim v 21. stoletje. Sprava ni mogoča, zakaj socializem ni pohod kolon, marveč združevanje poduhovljenih ljudi, ki so si v svesti svoje moči in svoje vloge. Ni sprave, ker ni prostora pod soncem za dva si-sitema, dva svetova, težeča vsaksebi.« Veljko Vlahovič, naš veliki revolucionar in narodni heroj »Ideje so lahko gonilni stroj človeštva, toda samo v primeru, če so bolj humane od pravih Kadmus — Delo, februar 1975 »Večkrat se sliši na televiziji in bere v časopisih, kjer državljani v intervjujih pravijo, kako jih delegati seznanjajo oziroma kako se delegati prej informirajo o mnenju volivcev. Pri nas razen, da smo jih volili, ne vemo ničesar. Smatramo, da bi se vsaj pri važnem'vprašanju morali posvetovati s člani, katerih predstavniki so.« Delovna skupina sektorja za novogradnje 11. marec 1975 POZDRAV IZ JLA V Pantaleju pri Nišu služi vojaški rok naš sodelavec Anton KROFL, ki se nas. je spomnil z lepo razglednico, na. kateri je napisal, da si je vzel malo časa in nam pošilja tovariške pozdrave. Obenem je izrazil željo, da mu pošiljamo na njegov naslov V. P. 1679-6 naše tovarniško glasilo »Železarja«. Njegovi želji bo ustreženo. Mi pa mu želimo/ da bi se v naši ljudski armadi odrezal kot najboljši vojak in se po odslužitvi roka vrnil zopet v naše vrste. ZAHVALA Ob prerani, tragični izgubi na-šegaga nadvse dragega moža in očeta FRANCA LESJAKA delavca v jeklarni, smo bili deležni tolike pozornosti in sočutja, da nas je to še posebej ganilo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam stali ob strani v tej veliki nesreči ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala za podarjeni venec in vsem, 'ki ste ga spremljali na njegovi prerani poslednji poti. , Žalujoča žena z otroki