MISEL NA DOMOVINO ŽENEVSKA KONFERENCA PO PRVEM MESECU Menda ne mine dan, da bi vsak izmed nas ne mislil na domovino. Mislimo na njo, ako govorimo o lepih časih, ki smo jih v miru in sreči preživljali, trpimo ob žalostnih novicah, ki sedaj od tam prihajajo, razmišljamo, kakšna naj bi bila naša domovina v bodočnosti, ko se bo rešila zla, ki jo trenutno vklepa v verige suženjstva. Vkljub temu pa čuti¬ mo, da se nam nehote in nevede počasi le trgajo vezi na domj ki so bile prve dni naše odsotnosti tako žive in tako številne. Sto majhnih podrobnosti nas že ne zanima več in če pridemo v stik s kom, ki je do zadnjega živel doma, za¬ čutimo, da je slabo desetletje, ki nas lo¬ či od domovine naredilo svoje; marsiče¬ sa, kar se dogaja v domovini, že ne ra¬ zumemo več, in oni, tam doma ne razu¬ mejo tega, kar se dogaja pri nas zunaj. To samo po sebi ni nič nenaravnega. Živimo ne le na dveh različnih kontinen¬ tih, ampak na dveh svetovih, ki imata popolnoma različno politično, socialno in moralno obeležje. Narod doma trpi, sla¬ biči podlegajo ali obupujejo, močni pa zore v značaje, ki jim mi ne segamo ni¬ ti do peta. Mi tu smo le majhen drobec naroda, živimo v svobodi, za katero nas doma vsi blagrujejo, živimo na splošno človeka vredno življenje, čeprav ni brez težav, a smo se navzeli že marsičesa, kar nam bo v napotje, kadar se nam bo treba zediniti z narodom v domovini. Da bo ostala naša vez z domovino vedno živa in ljubezen do nje neokrnje¬ na, spoznavajmo domovino! K 0 hodimo po svetu, vidimo naravnost fanatičen patriotizem celo pri narodih, ki so na veliko nižji kulturni stopnji, kakor mi. Naravnost sram nas ie lahko včasih, če pomislimo, kako plehka je bila včasih, naša domovinska ljubezen. Mi smo radi prepustili patriotizem v zakup nekate¬ rim organizacijam ali posameznikom in smo pohlevno čakali, kaj nam bodo dali in česa nas bodo obvarovali. Masa si je pridržala pravico kritike in godrnjanja. Naše spoznavanje domovine mora biti resen študij vsega, kar je v zvezi s poj¬ mom domovina. Študirajmo našo narodno zgodovino. Zgodovina ni vse, je pa neizogibna pod¬ laga za pravilno presojo marsikaterega perečega narodnega vprašanja. Obenem z zgodovino proučujmo naše narodne o- bičaje, našo pesem, naša starožitja, na¬ šo domačo umetnost itd. Z veseljem o- pažamo po naših publikacijah od časa do časa dragocene prispevke naših stro¬ kovnjakov o teh stvareh in vsi jih radi beremo. Ali se ne bi dala prirediti o tem tudi dobro pripravljena predavanja za širši krog in morda posebne prireditve, ki bi odprle pogled v ta, za marsikoga že neznani svet? Opazujmo, kako goje druge narodnosti svojo tradicijo, ki jih veže na domovino. Posebej ie potreben študij naše komaj minule dobe pred drugo svetovno vojmj. Vojna leta, z vsem, kar so prinesla, so j zlasti mlajšemu rodu vzela možnost, da ] bi se bil poglobil v študij te dobe. Ta- J ko se pod vplivom mnogokrat pristran¬ skih pripovedovanj prikoplje do sklepa, da je bilo vse zelo dobro, ali še raje do obsodbe, da je bilo vse zgrešeno in za¬ nič. Pa ne drži ne ena, ne druga sodba. Resen študij te dobe bo pokazal nje slabe, pa tudi njene dobre strani. Študirajmo sedanjost naše domovine. Komunizem je treba poznati, sicer naš boj proti tej kugi ne bo uspešen. Z ihto in psovko ga ne bomo premagali, saj ga niti s kanoni ne morejo. Tudi najslabši sistem ima nekaj dobrega na sebi. Mor¬ da nam bo resen študij tega, kar se do¬ gaja sedaj v naši domovini odprl nova pota, morda nas bo privedel do tega, da bomo svoje današnje poglede na bodoč¬ nost malo popravili. Bodočnosti naše domovine naj velja naša velika skrb. Le delajmo politične programe za bodočnost. Ko bomo prišli domov, jih bomo predložili narodu, ki bo rekel končno besedo. Nemara včasih po¬ zabljamo na to, da je naš narod v Slo¬ veniji, ne pa po svetu. Izdelujmo social¬ ne programe in radikalni naj bodo, kaj¬ ti s kakimi poštimovskimi ukrepi se na¬ rod doma ne bo zadovoljil. Študirajmo Kmalu bo poteklo mesec dni, kar za¬ seda konferenca v Ženevi. V njenem okri¬ lju se je s težavo začela razvijati naj¬ prej posebna konferenca za sklepanje o koncu sovražnosti in o premirju v Indo- kini. Glavna konferenca, ki bi morala obravnavati zedinjenje in končni mir na Koreji, pa še ni stekla. Kar je bilo do- sedaj doseženega za premirje v Indokini, je bore malo: po padcu Dien Bien Phuja so komunisti pristali na to, da bi fran¬ coske vojaške oblasti mogle odpeljati z letali ranjence iz trdnjave. Toda tudi pri tem so komunisti takoj vključili svo¬ je običajne zavore: niso hoteli obnoviti letali ča v trdnjavi in ako bi Francozi hoteli s helikopterji odvažali ranjence (1.400 po številu), bi evakuacija traja¬ la lahko vsaj mesec dni, če ne še več. Sklenjeni dogovor o evakuaciji ranjen¬ cev pa so komunisti hoteli izrabiti za¬ se na ta način, da bi po področju, ki je bilo zaradi tega nevtralizirano, lahko dovažali nemoteno okrepitve iz Kitaj¬ ske. Zato so Francozi dogovor prekini¬ li. . . vendar so po zadnjih poročilih ko¬ munisti v. Ženevi pristali na to, da bodo popravili letališče v Dien. Bien Phuju, kar bi omogočilo, da bi lahko pristaja¬ la večja letala, ki bi mogla hitreje eva¬ kuirati ranjence. MANJKAJO NAJNUJNEJŠI STIKI Za razvoj konference v Ženevi pa je značilno, da med glavnimi, delegacijami le vedno ni prišlo do stikov, ki bi omo¬ gočali hitrejši potek konference. Zlasti komunistični zastopniki se tožijo, da jih nekatere delegacije prezirajo in s tem žalijo”. Takoj prve dni sta Cuenlaj in nlolulov priredila velike sprejeme! za diplomate in časnikarje, ki so phišli na konferenco. To bogato kom. gostoljub¬ nost so prišli delegati gledat v velikem ztevili — na komunističnih sprejemih je bilo nad 800 gostov. Ko so komunisti s temi sprejemi bili pri kraju, so priča¬ kovali, da bodo zah. zavezniki gostoljub¬ nost vrnili. Toda tega še dosedaj ni bi¬ lo. Francoski in angleški delegati so v zadregi, ker ne vedo, kako bi organizi¬ rali take sprejeme, kjer se Amerikan- eem ne bi bilo treba srečati z zastopni¬ ki iz kom. Kitajske. . . Ko je Dulles pri¬ šel ob začetku konference v Ženevo, je ria vpra anje časnikarjev, ali se bo sešel s Čuenlajem, ogorčeno vprašal: “Kdo pa je ta Čuenlaj? “in ko so časnikarji vztrajali z vprašanji, ali se bo sestal z 'njim, je odgovoril: “Midva bi se lahko srečala samo, ako bi najina avtomobi¬ la na cesti treščila skupaj...” Tako je Dulles lahko odšel s konference, kjer se z glavnimi partnerji ni maral sniti, nje¬ gov zastopnik Bedeli Smith pa sedaj kroži po konferenčnih dvoranah tako, da le ne naleti na delegata, ki ga sicer “ne pozna.” Toda stiki so vendarle neizogibni in to nehvaležno nalogo mora opravljati j “nesrečni” Bldault. Večkrat na dan za- j haja k Molotovu na posvete in ko se vra- j ča, se zalete vanj ostali zavezniški de¬ legati, da bi izvedeli, kaj je povedal 1 “ata” Molotov. Bidault pa more le malo povedati pomembnega. Le večkrat je , “Molotov hates me — Molotov me sov- slovensko šolstvo in kulturo, slovensko gospodarstvo, zlasti zadružništvo, po¬ glabljajmo se v stanovska vprašanja: kaj z inteligenco, kaj z delavci, obrtni¬ ki, kmeti. Mislimo na moralni preporod, ki bo morda najtežja postavka v delu za obnovitev domovine. Koliko dela! Do¬ movina je prepričana, da vsi delamo za njo. Če bi vse to ne bilo potrebno za nas stare, je pa gotovo, da je mladina teme¬ ljitega poduka v vseh teh vprašanjih nujno potrebna. Ta je najbolj v nevar¬ nosti. Doma jo kvari komunizem, v tu¬ jini pa jo mami moderna civilizacija; le malo brezbrižnosti je treba, pa mladi svet, ki dorašča izven domovine, ne bo več čutil ljubezni do nje. Vedimo pa, da ni dovolj, če potrebo tega in takega dela spoznamo. Treba je, da vsak po svojih močeh sodelujemo. raži,” je bilo vse, s čimer je mogel za¬ dovoljiti radovednost svojih tovarišev. Seveda sp Bidault pri vsem tem ra¬ zumljivo najbolj smili svoji ženi, ki je podala posebno izjavo pariškim časni- larjem, v kateri je navajala med dru¬ gim: “...moj mož, je tako živčno izčr¬ pan, da ne spi po 50 ur nič; ne more ničesar jesti, vssflk dan poje opoldne nekaj kuhanega korenja, zvečer pa gla¬ vico kisane čebule. Pri tem ga pa iz Pariza bombardirajo z najbolj naspro¬ tujočimi zahtevami. Ako na konferen¬ cah govori, tedaj mu očitajo, zakaj ni z molkom uveljavil veličine Francije, ako pa molči, tedaj pa mu očitajo, zakaj ni uveljavil s svojim glasom stališča in pravic Francije...” Čez vse to pa plava Eden s svojo e- leganco in flegmo (večini sej predsedu¬ je on) in ko je pred nekaj dnevi prišel na sejo, da bi prevzel predsedstvo, so mu vsi v dvorani začeli ploskati, dasi so se brž spogledali med seboj, ker ni¬ so vedeli zakaj mu ploskajo... Bilo je najbrž samo priznanje možu, ki še ni izgubil potrpljenja in živcev. Ker se v dvoranah ne morejo sporazu¬ meti za kak pameten delovni načrt, pa so izven dvoran “predstavniki iz ljud¬ stva” našli način, kako se sporazume¬ ti za postopek in igro. Ko so šoferji de¬ legatov le predolgo čakali na svoje gospodarje, je v tem dolgočasju neki šofer odkril majhno žogo; bil je Ame- rikanec. Zapustil je sedež in začel “tol¬ či” žogo po parku pred palačo. Kmalu so prišli še drugi šoferji in jo zbijali. To so gledali tudi rusk šoferji, dokler ni nazadnje tudi enegfu.od njih premagala strast in je skočil iz avtomobila in tudi sam začel nabijati žogo — in najbolji je bil v udarcih z glavo... To vesele poročilo o tekmi teh šofer¬ jev je šlo potem po vsem svetu kot po¬ sebna oznaka te ženevske konference. MOSKOVSKI KOMENTARJI Med konferenco so v Moskvi slavili dan vojske in letalstva. V listih je obja¬ vil poseben članek maršal Žukov, po¬ veljnik, ki je za sovjete 1. 1945 zavzel Berlin, a je za časa Stalina moral osta¬ ti v ozadju. Ko je navajal moč in pri¬ pravljenost sovjetske vojske, je vkljub vsemu našel lepo množico pohvalnih be¬ sed tudi za amerf ko vojsko in njene po¬ veljnike, ki so 1. 1945 emogočili zmago zavezniških vojska. Ta komentar poveljnika, ki se vedno bolj vrača v ospredje sovjetske politike, je spet povzročil ugibanja na zahodu o tem, kakšno je razmerje moči med gla¬ vnimi voditelji v Moskvi. Tako navaja¬ jo listi zanimive ugotovitve z zadnjega zasedanja kongresa sovjetov, na kate¬ rem da je Kruščev generalni tajnik partije baje popolnoma zasenčil Malen- kova. V Kremlju je spet baje dvoboj — Zborovanje Srednje-evropske V New Yorku je 6. aprila zboroval širši odbor Srednje-evropske zveze kr¬ ščanskih strokovnih društev (CEFCTU). V zvezi so včlanjeni predstavniki petih držav za železno zaveso in sicer Češko¬ slovaška, Litva, Madžarska, Poljska in Jugoslavija (Slovenija), predseduje ji pa naš rojak g. Jože Melaher. Ker ta za¬ radi obolelosti ni mogel na pot iz Cle¬ velanda v New York, je zborovanje vo¬ dil njegov namestnik g. dr. Ludvik Puš. Iz poročila je razvidno, da so zvezini predstavniki podali vsem merodajnim či- niteljem pri Združenih Narodih izčrpna poročila o prisilnem delu za železno za¬ veso, obenem pa pozvali delavske pred¬ stavnike v svobodnem svetu, naj z jav¬ nimi nastopi obsodijo suženjski položaj delavcev pod komunističnim jarmom. Nadalje se je odbor te zveze trudil, da bi prišlo do enotnega nastopa z or¬ ganizacijo krščanskega delavstva v be¬ gunstvu v Evropi; doslej do dogovora o skupnem nastopanju ter o ustvaritvi e- notne centrale s sedežem v New Yorku še ni prišlo. Odborniki zveze so nadalje sodelovali 144 ANIVEESARI® ©E !LA KEVOJLUCION .DE MAYO El 25 de Mayo de 1810 es el dia del nacimiento de la Independencia politica Argentina. Los grandes patriotas Ar¬ gentino« formaron entonces el primer gobierno nacional y rompieron los vinculos de la esclavitud politica de los Argentinos. Desde aquellos tiempos empezo la Ar¬ gentina su marcha de constante progre- so y bienestar. La Argentina era poli- ticamente libre no econumicamente. Esa libertad dio a la Republica creador de la Nueva Argentina Senor Presidente general JUAN D. PERON. La Argenti¬ na es hoy economicamente libre, social- mer.te justa y politicamente soberana y eomo tal un baluarte de la paz. 144 aniversaria de la Revolucion de Mayo coiicide con la commemoracion del Dia del Reservista, cuya ceremonia principal estara constituida por el bri- llante desfile de los reservistas de las fueržas armadas de la Nacion. El desfile sera presidido por el pri¬ mer magistrado de la Republica, gene¬ ral Juan Peron, a lo largo de la avenida Libertador General San Martin. A las 14.45, una barda militar ejecutara el Himno Nacional y a continuacion la Marcha del Reservista. Inmediatamente el jefe del desfile y comandante acciden- tal del Comando General de Regiones Militares, brigadier Francisco Trillo, solicitara al presidente de la Republi¬ ca su venia para iniciar la marcha. Los palcos estaran instalados en la parte Bste de la avenida del Libertador, entre Ocampo v Coronel Diaz. A ambos costa- dos del palco presidencial estaran ubi- cados los de los ministerios de las fuer- zas armadas, y frente a aquel el del co¬ mando. 144 OBLETNICA MAJSKE 1IEVIHA4'IJE 25 maj 1810 je za Argentino rojstni dan njene politične neodvisnosti. Veli¬ ki argentinski rodoljubi so se tedaj zbrali in sestavili prvo argentinsko na¬ rodno vlado ter razbili vse dotedanje suženjske vezi. Argentina je tedaj nastopila pot svoj jega stalnega napredka. Politično je si¬ cer bila svobodna, ne pa ie gospodar¬ sko. To svobodo je republiki dal sedanji predsednik general JUAN D. PERON. Argentina je danes gospodarsko neod¬ visna, socialno pravična in politično su- venera in kot taka trdnjava miru. 144 obletnica Majske revolucije sov¬ pada tudi s proslavo Dneva rezervistov, katerih! glavna slavnost bo mogočni sprevod rezervistov vseh vrst argentin¬ skih oboroženih isl. Rezervisti bodo korakali pred vrhov¬ nim poveljnikom argentinske vojske predsednikom republike generalom Pe¬ ronom. Razpostavljeni bodo vzdolž ave- nide General San Martin. Pregledal jih bo predsednik general Peron s svo¬ jim spremstvom. Ob 14.45 bo vojaška godba zaigrala narodno himno, nato pa še koračnico rezervistov. Poveljnik vo¬ jaške parade brigadni general Francis¬ co Trillo bo nato raportiral predsedni¬ ku generalu Peronu ter ga zaprosil za pristanek, da se vojaški sprevod zač¬ ne pomikati. Oddelki rezervistov bodo nato koraka¬ li v strumnih vrstah. V glavni sprevod "se bodo zlivali š ‘Svojih zbirališč, čast¬ ne tribune bodo postavljene med ulica¬ ma Ocampo in Coronel Diaz. Nasproti tribune predsednika republike bo tribu¬ na poveljstva parade, na vsaki strani pa tribune za ministrstva vojnih resorov. tokrat med tema dvema svakoma — dejansko pa da prehaja, vsa moč v roke vojske, ki čaka, kdo med obema bo zma¬ gal, dokler nazadnje ne bi sama obra¬ čunala s tistim, ki hi še ostal po zadnji “rundi.” Proslave v Moskvi so pokazale, da bi sovjeti že danes mogli vse doseči s svo¬ jo vojsko, toda v Kremlju se položaj še ni razjasnil. Zato bo konferenca v Že¬ nevi še dolgo trajala in sovjetski za¬ stopniki bodo na konferencah pokazali vse svoje karte šele tedaj, ko bodo za¬ deve v Kremlju definitivno pojasnjene. Sovjetska vojska ima po mnenju voja- kega komentatorja New York Timesa, Hansona N. Baldwina, dovolj sil za vo¬ jaški spopad — le vojska je sedaj že postala tako močna, da bo ona odloči¬ la, kdaj, kje in kako se bo ples začel in kdo v Moskvi bo dal ukaz zanj. zveze krši strokovnih društev v posebnem odboru, ki ga je ob priliki proslave 1. maja osnoval Odbor za svo¬ bodno Evropo. Ta odbor je bil sestav¬ ljen iz zastopnikov krščanskih ter socia¬ lističnih strokovničarjev. Ker je akcija tega odbora bila uspešna, je glavni od¬ bor Srednjeevropske zveze kršč. stro¬ kovnih društev sklenil, da bo vedno so¬ deloval pri akcijah, ki jih bo organiziral Odbor za svobodno Evropo, bo pa tudi vedno sodeloval s socialističnimi delav¬ skimi predstavniki v emigraciji, dokler ne bodo kršena načela krščanskega de¬ lavstva. Na tem zborovanju, katerega so se kot slovenski delavski zastopniki udele¬ žili gg. Ludvik Puš, Jakob Toni in Ja¬ nez Krvina, so sprejeli tudi pravila or¬ ganizacije Srednjeevropske zveze kršč. strokovnih društev. Sprejeli in izdali pa so tudi poslani¬ co, v kateri v imenu zasužnjenih sona¬ rodnjakov pozdravljajo delovna ljudstva vsega sveta in jih pozivajo naj nikdar niti za trenutek ne pozabijo, da je svo¬ boda nedeljiva. Vse dotlej, dokler je ta¬ ko velik del delavstva v sužnosti, je ves človeški rod težko bolan. Tito mešetari s Trstom Tito je po pisanju “New York Time¬ sa” objavil naslednji načrt za rešitev trza kega vprašanja: 1) Cona A pripade Italiji, cona B z nekaterimi popravki pa Jugoslaviji; 2) USA, Anglija in'Fran¬ cija jamčijo tako novo mejo med Jugo¬ slavijo in Italijo in se obvežejo, da ne bodo pristale na nikake poznejše rekla¬ macije s strani Italije ali Jugoslavije glede spremembe meje. 3) Italija in Ju¬ goslavija predložita ta načrt v odobri¬ tev Varnostnemu Svetu ZN. 4) Kot od¬ škodnino za jugoslovansko odpoved do svobodne cone v tržaškem pristanišču in do svobodne uporabe pristaniških na¬ prav, zahodni zavezniki zgrade v Kopru majhno pristanišče, obenem pa tudi ce¬ sto in železnico, ki bo vezala novo zgra¬ jeno pristani če z Ljubljano, Puljem in drugimi važnimi prometnimi središči v Jugoslaviji. V Trstu so se po zidovju pojavili ita¬ lijanski plakati, ki protestirajo proti de¬ litvi tržaškega področja. Tudi Ital. KP je proti Titovemu predlogu in vztraja na prvotni zamisli o vzpostavitvi STO z guvernerjem na čelu. Dvoboj kitajsko macio- nalisiične in kom. mornarice Kitajska nacionalistična vlada je ob¬ javila sporočilo, da je prejšnjo nedeljo prišlo dvakrat do topovskega dvoboja med vojnimi ladjami kitajske nacionali¬ stične in komunistične vlade. V obeh spopadih, do katerega je prišlo naspro¬ ti obale Čen Kinan, so vojne ladje kit. nac. vlade komunistične vojne ladje po¬ gnale v beg. Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je zg pol leta $ 38.— in za za četrt leta $ 20 .— Stran 2, SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. V. 1954 PISMO IZ FRANCIJE ROMANJE SLOV. IZSELJENCEV K BREZ¬ JANSKI MATERI BOŽJI V IIABSTEROICK IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower je imel več konfe¬ renc s šefi amerr kih štabov, na katerih so razpravljali o položaju v Indokini in v jugovzhodni Aziji. _ Truman je po¬ zval Eisenhowerja, da pritisne na re¬ publikansko stranko, da se znova pove¬ že z demokratsko stranko v skupno na¬ stopanje v ameriški zunanji politiki. Po Trumanovem mnenju je ameriška zu¬ nanja politika skoro izgubila svoj dvo¬ strankarski značaj. — Republikanci in demokrati imajo po smrti demokratske¬ ga senatorja Clyde Hoey-a v senatu e- nako število glasov, t. j. vsaka stranka po 47 senatorjev, en senator je pa neod¬ visen. — Severna Amerika ima sedaj 159,959.000 prebivalcev. Od leta 1940 se je prebivalstvo povečalo za 13 milijonov. Katoličanov je v Sev. Ameriki 31 mili¬ jonov. BOLIVIA: Nova vlada je razpisala volitve za predsednika republike za 11. julija t. 1. Kot najresnejši kandidat vla¬ dajoče stranke Colorado se imenuje po¬ veljnik bolivijske vojske general Alfred Stroessner. FRANCIJA: Predsednik vlade Laniel je v parlamentu znova zahteva zaupnico svoji vladi na vprašanju vodstva zun. politike v Indokini. Dobil jo je z enim glasom večine. — De Gasperi je bil iz¬ voljen za predsednika mednarodnega evropskega parlamenta, ki predstavlja evropsko industrijsko skupnost. Dose¬ danji predsednik te organizacije je bil Spaak. ANGLIJA: Bivši veterani Andersove armade so v Londonu obhajali 10. oblet¬ nico bitke za Monte Cassino. čestitke jim je med drugim poslal tudi Eisenho- vver. — Pri nedeljskih občinskih volit¬ vah na Škotskem so zmagali laboristi. ZAH. NEMČIJA: Na Bavarskem je umrl Hitlerjev gral Heinz Guderian, u- tsanovitelj znamenitih Panzer divizij. ITALIJA: Rimska policija je prišla na sled teroristični organizaciji, ki je stregla po življenju sed. predsedniku vlade Mariu Scelbi. V odkrito teroristič¬ no organizacijo je zapleten tudi neofa¬ šistični poslanec Cesare Pozzo. VATIKAN: Danes so se v Vatikanu sestali člani vatikanskega konzistorija zaradi kanonizacije papeža Pia X., Pier- re-ja Chanci, Gaspare del Bufalo, Giu¬ seppe Pignatelli-ja, Domenica Savia in Marije Crofifisse di Rosa. Na zasedanje vatikanskega konzistorija je prispel v Rim tudi buenosaireški nadškof kardinal dr. Copello. JUGOSLAVIJA: Stefanovič, Titov notranji minister, je izjavil, da “se Va¬ tikan vmešava v jugoslovanske notranje zadeve'” in da je “Cerkev kriva, da med škofi in vlado ne pride do sodelovanja.’* Napadel je tudi protikomunistične emi¬ grante in dejal, da so bili ti in drugi reakcionarni krogi v tujini “vir poročil o ustanovitvi pripravljalnega odbora ju¬ goslovanske socialistične stranke.” Sov¬ jetski blok da še vedno vtihotaplja svo¬ je vohune v Jugoslavijo in da je bilo v minulem letu v Jugoslaviji ujetih in zaprtih nad 1500 sovjetskih agentov. — V nedeljo je bila v Beogradu nogometna tekma med Jugoslavijo in Anglijo. Zma¬ gali so Jugoslovani z rezultatom 1:0. AVSTRALIJA: V Canberri se je pri¬ čel sodni proces proti sovjetskim vohu¬ nim v Australiji in sicer na podlagi izjav in dokaznega gradiva, ki ga je iz¬ ročil avstralski vladi pobegli vodja sov¬ jetske tajne pol ; cije na sovj. posla¬ nstvu v Avstraliji Petrov. Vsa zase¬ danja na procesu bodo javna, razen če bi drugače zahtevala vamots države. ABESINIJA: Hajle Salasi bo ob pri- 1 2 3 liki svojega obiska v Washingtonu pod¬ pisal z USA abesinsko-ameriško vo¬ jaško pogodbo. INDOKINA: Komunisti nadaljujejo s pritiskom proti Hanoju ter so Franco¬ zi ponovno zaprosili USA za vojaško po¬ moč. Francija je prav tako zahtevala, da se z USA dogovori za enoten obram¬ bni nastop proti komunistom, na kar je USA pristala. Vse kaže, da bo vojna v Inkodini počasi, dobila mednarodni značaj, kakor je bilo to z vojno na Ko¬ reji. ZSSR: Kot povračilo za izgon dveh sovjetskih vojaških atašejev iz Anglije, je sovjetska vlada obvestila angl. vlado, da želi, da odpokliče takoj iz Moskve po¬ močnika angl. vojaškega atašeja Char- les-a Landon-a, češ, da se je bavil z vo¬ hunsko službo. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Slovenski izseljenci ob nemški meji ter iz vse vzhodne in severne Francije so imeli 1. maja romanje k brezjanski Materi božji v Habsterdick. V tamoš- nji cerkvi ima Kraljica Slovencev častno mesto v lepem oltarju. Prostor pred cerkvijo v Habsterdicku je v dopoldanskih urah izgledal kot ve¬ liko avtobusno središče zaradi številnih avtobusov, s katerimi so se slov. ro¬ marji pripeljali iz Merlebacha, Aumetza, Algranza. Prišli so tudi iz Tucquig- neuxa z g. Jankovičem na čelu, zatem iz Crutetwalda, pravtako iz dalnjega Pas-de-Calais-a ter Sallaumines-a. Ro¬ marje iz teh krajev je spremljal Msgr. Zupančič. Navzoči so bili tudi slov. iz¬ seljenci iz Stiring-Wendela in iz vseh bližnjih in oddaljenejših krajev. Precej jih je prhlo tudi z osebnimi avtomobi¬ li. Nekateri celo iz Nancyja. Cerkveno slovesnost je vodil generalni vikar pariške nadškofije in ravnatelj celotnega dušnopastirskega dela med vsemi izseljenci v Franciji, Msgr. Rupp. Prvi je imel sv. Mašo Msgr. Zu¬ pančič. Med njegovo mašo je imel pri¬ digo g. Nace Čretnik o Mariji kot vzgle¬ du vere. Drugo sv. mašo je imel g. Čretnik pri Marijinem oltarju, ki so ga obdajale slovenske zastave iz vseh kra¬ jev, odkoder so prišli romarji. Med sv. daritvijo je pevski zbor “Slomšek” iz Merlebacha pod vodstvom izku. enega in požrtvovalnega prevovodje g. Emila Šin¬ kovca krasno prepeval pesmi o Mariji¬ nem življenju. Tretjo sv. mašo je imel Msgr. Stanko Grims. Po končani dopoldanski cerkveni slo¬ vesnosti so se romarji zbrali v dvorani pri kosilu, ga Liza Turnšek pa je po¬ vabila na kosilo pariškega generalnega vikarja in druge znance. Popoldne ob dveh so se v cerkvi slo¬ vesnosti nadaljevale. Romarjem je ob tej priliki govoril Msgr. Rupp. Vzpod¬ bujal jih je k ljubezni do svojega naro¬ da in k ljubezni do cerkve. Povdarjal je tudi skrb cerkve za slov. izseljence, ki imajo sedaj po encikliki “Exul familia” povsod pravico do svojih lastnih žup¬ nij. Sporočil je tudi slov. vernikom, da so cerkvene oblasti imenovale č. g. Čretnika iz Pariza za vodstvo duinopa- stirskega dela med vsemi jugoslovan¬ skimi izseljenci v Franciji. Slovenske romarje je končno opozarjal, da bi svo- jd zvestobi cerkvi in svojemu narodu zatajili, če bi se dali premotiti od brez¬ božnega komunizma. Prav danes, t. j. 20. maja, je minilo leto dni, odkar nas je nenadoma zapu¬ stil prelat dr. Alojzij Odar. Njegova smrt je bila udarec za slovensko emi¬ grantsko skupnost v Argentini. Pa ne samo zanjo, ampak tudi za vso sloven¬ sko emigracijo sploh, ki je izgubila mo¬ ža, čigar mesta ni mogoče spopolniti. Smrt prelata dr. Odarja pa je bila izgu¬ ba tudi za ves slovenski narod, saj je izgubil znanstvenika in misleca, kakr¬ šnih ni veliko. Ali naj mu ob obletnici pišemo spo¬ minske besede? Menimo, da storimo bolje, če ne samo ob obletnici, ampak vedno obnavljamo njegove jasne besede, ki jih je govoril in globoke misli, ki jih je zapisal. Danes se spomnimo samo njegovih prelepih naukov, ki jih je slovenskim emigrantom zapustil v svojem ideološko tako bogatem članku “Izseljenci in do¬ movina” v Zborniku-Koledarju Svobod¬ ne Slovenije za leto 1953. Tako nam je govoril tedaj in takole nam govori -se vedno: “Pieteta do slovenske domovine za¬ hteva od slovenskih izseljencev v glav¬ nem naslednje: 1. Vsak slovenski izseljenec se mora izogibati vsega, kar bi moglo njegovi slovenski domovini škodovati ali jo po- nižjati. Greši torej tisti slovenski iz¬ seljenec, ki svojo slovensko domovino smeši, grdi ali se iz nje morčuje in ji tako jemlje ugled pred tujci. Greši proti kreposti doline pietete, podobno kot bi grešil, če bi.tako ravnal s svojimi star¬ ši. 2. Vsak slovenski izseljenec je dol¬ žen ostati zvest svoji slovenski domovi¬ ni, kakor je dolžan zvestobo svojim staršem. Ne bilo bi prav, če bi svoje star. e zatajil, prav tako ni prav, če za¬ taji svojo domovino. 3. Vsak slovenski izseljenec je dol¬ žan spoštovati duhovno posebnost in du¬ hovno bogastvo slovenske domovine; Po pridigi so bile pete litanije Mate¬ re božje, nakar so romarji zmolili skup¬ no molitev za Marijino leto in molitev za slov. izseljence, za slov. bolnike in slovensko domovino. Slovenski izseljenci so se po končani cerkveni pobožnosti zbrali v dvorani Zipp. Vso prireditev je namesto ohole¬ ga g. Ribiča vodil g. Kosec. Potekala je v pristni slovenski domačnosti. Prire¬ ditev je bila namenjana č. g. Grimsu, ki je tega dne godoval. Z njo so pa slov. izseljenci v Franciji pokazali, da znajo s pesmijo in deklamacijami vršiti svo¬ je kulturno poslanstvo v tujini. Po vr¬ sti so nastopale slovenske skupine iz Habsterdicka, Stiring-Wendela, iz Mer- lebacha-Freyminga, Creutzwalda in iz Sallauminesa. Vse točke na sporedu so pričale o brezmejni ljubezni slov. izsel¬ jencev do , slovenske pesmi in slovenske besede. Občudovanje so vzbujali korajžni nastopi otrok. V zaključni besedi je g. Čretnik govoril o kulturni pomembno¬ sti pisarne katoliške misije v Merleba- chu, ki je pravzaprav muzej vsega iz¬ seljenskega dela za nemško mejo. Končno pa je še povzel besedo g. Msgr. Grims. Povdarjal je, da smatra za svo¬ jo dolžnost, da neprestano opozarja slov. izseljence, naj ljubijo svoje zemelj¬ ske matere, ki so zanje toliko žrtvovale, naj nadalje ljubijo svojo drugo mater- domovino in naj nikar ne pozabijo njene govorice, ljubiti' pa morajo tudi svo¬ jo nebeško mater. Ko je padal mrak na mesto se je ve¬ čina slov. izseljencev izredno zadovolj na vračala z omnibusi v svoje kraje in domove. V nedeljo 2 maja se je precej sloven¬ skih izseljencev zbralo v Merlebachu Dopoldne je imel zanje slov. mašo Msgr. Zupančič s pridigo. Popoldne pa so igral¬ ci Društva sv. Barbare iz Sallauminesa vse presenetili z igro. “Mlinar in nje¬ gova hči”, tako s svojimi igralskimi sposobnostmi, kakor tudi z lepo sloven¬ sko govorico, kar je treba še posebej pohvaliti, ker so igrali fantje in dekle¬ ta, ki niso hodili v nobeno slovensko šo- l0 ' Kar težka je bila ločitev v ponedeljek. Toda delo je klicalo, a v srcu so vsi u- deleženci teh lepih prireditev slov. iz¬ seljencev odnesli sklep, da bodo tudi na kulturnem in verskem polju' ostali dobri in zavedni Slovenci. Slovenci iz Francije. sem spadata slovenski jezik in sloven¬ ska duhovna kultura. 4. Vsak slovenski izseljenec mora svojo slovensko domovino ljubiti in po svojih močeh skrbeti za njeno duhovno blaginjo. Če bi navedli nekatere podrobne dolž¬ nosti, kakor slede .iz teh bolj splošnih načel, bi rekli takole: Slovenski študentje na Koroškem so poslali “Kroniki” dopis iz Plešivca, v katerem pravijo med drugim: “V šoli in v vsakdanjem življenju govorimo tuj je¬ zik, le v prostem času zašepetamo vča¬ sih kako slovensko besedo... V nede¬ ljah pa se zbiramo k skupnim sestan¬ kom, kjer se počutimo kakor doma. Na teh sestankih spoznavamo bolj natančno našo besedo in domovino... Žalibog so med nami tudi taki, ki nočejo nič sliša¬ ti o sestanku, češ: Nimam časa, saj itak ni ničesar “los”. . . Vsak mesec pa iz¬ daja slovenska dijaška družina študen¬ tovski list “Kres”. Krstili smo ga na počitniškem sestanku v Slovenjem Plaj- ber.ku... Ta list razpošiljamo na razne kraje, tudi v inozemstvo. . . Naše naj¬ večje veselje bi pa bilo, če bi vsi radi prebirali slovenske liste in časopise in tako širili naš jezik.” Kot komentar po volitvah prinaša “Kronika” tudi naslednje vrstice: “V “Vestniku” (glasilo OF na Koroškem, op. ured.) smo brali poročilo o obč. vo¬ litvah. Po tistem poročilu so “napred¬ ne” sile okoli “Vestnika” in “Demokra¬ tične fronte delovnega ljudstva” narav¬ nost sijajno odrezale, črna reakcija in mračnjaki okoli Tischlerja so poraženi na vsej črti, saj so ja menda dobili le 11 mandatov na obč. volitvah. Če pa človek,” nadaljuje Kronika, “zasleduje poročila o volitvah županov v nemških listih in to predvsem v socialistični “Neue Zeit”, tam namreč pri vsaki ob- Prevzvišeni g. dr. Rožman o Zhomihu Koledarju Svobodne Slovenije za 1954 V pismu, ki smo ga prejeli od prevzvišenega škofa g. dr. Grego¬ rija Rožmana, pravi med drugim o Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1954 naslednje: “Letošnji Koledar - Zbornik je odlična in resnično pestro bogata publikacija, ki vzbuja pozornost in zasluži vse priznanje. Vsakdo naj¬ de v njem, kar je prav zanj po¬ membno in novo. Ne bom podrob¬ neje našteval, le to omenim: Že članek A. K-eve: ‘Pojdi, moj sin¬ ko, na pot’ je vreden denarja, ki ga Zbornik stane. Vsaka mlada družina bi si ga morala nabaviti: mlade matere in mladi očetje pa članek ponovno prebrati in v med¬ sebojnem razgovoru si dobro za¬ pomniti načela in metode o vzgoji, ki jih vsebuje. Kratek kompendij! Čestitam pisateljici in uredništvu Zbornika. Hvala pa tudi vsem dru¬ gim, ki so prispevali lepe, po¬ membne in zanimive članke, črtice in povesti — ne nazadnje tudi pesnikom — hvala! Pozdrav in blagoslov! •j* Gregorij Rožman Dne 25. maja bo ob pol deseti uri do¬ poldne v salezijanski kapeli na Belgra- no, sv. maša za pok. prelata dr. ALOJ¬ ZIJA ODARJA ob obletnici njegove smrti. 1. Slovenski izseljenec se je v tujini na splošno dolžan pridružiti bližnji slo¬ venski izseljenski skupnosti. Pogoj je seveda, da mu ta slovenska skupina ni nevarna za vero in nravnost ter da se zaveda svojih dolžnosti do domovine. Pridružiti se ji je dolžan zato, ker bo v večini primerov le v zvezi z njo mogel spolnjevati svoje dolžnosti do domovi¬ ne. Če se bo slovenske skupnosti izogi¬ bal le zato, ker je slovenska, ne bo dolgo časa ostal zaveden Slovenec. Vsakdanja življenska skušnja tako uči. Nikakor ni ideal biti osamljen v tujini. Slovenski izseljenci naj si ustanove dobre sloven¬ ske organizacije tam, kjer jih še nima¬ jo. 2. Slovenski izseljenec naj v svoji družini goji slovensko zavednost. Svoje otroke naj uči slovensko čutiti, sloven¬ sko govoriti in pisati. Če je na razpola¬ go slovenska šola, ki je vsaj tako dobra kot tujerodna, naj pošlje svoje otroke v to slovensko šolo. 3. Slovenski izseljenec naj v tujini podpira dobro slovensko knjigo in list. Tako bo doprina: al k slovenski skup¬ nosti in vsaj posredno koristil sloven¬ ski domovini. Sam si bo lažje ohranil slovensko zavest in poštenost.” Z izpoljnjevanjem teh načel bomo najlepše počastili spomin pok. prelata dr. Odarja. čini naglašajo “Christliehe Slowenen”, pa je zadeva le drugačna, če sedaj po volitvah tajnik “Dem. fronte del. ljud¬ stva” pripoveduje svojemu krogu, da fronta ne bo več šla na volitve, da se bodo raje vključili v nemško stranko, potem verjetno o “zmagi” le niso točno poročali”. V hrvatskem Gradišču (Burgenland) so do leta 1938 na vseh šolah poučevali v tamošnjem narečju, ker je bila zveza z matičnim hrv. narodom skozi stoletja popolnoma prekinjena. Sedaj pa so ta¬ ko šolska oblast kakor vsi merodajni hrv. kulturniki sklenili, da se bo pouk na šolah opravljal v književni hrvaščini. Kor. dež. oblasti se zavzemajo za zgradnjo žel. proge od Pliberka v La- bodsko dolino, da bi tako bila dana na i avstrijskem ozemlju možnost kratke po¬ vezave z industrijo v Labodski dolini. Proga bi stala 100 — 150 mil. šilingov. Cena časopisnemu papirju v Avstriji je od 262,40 šilingov, skočila na 340,00 šil. za 100 kg in so zato bili vsi listi primorani, povišati naročnino. Tako tu¬ di “Kronika”, ki je bil doslej najbolj poceni tednik v Avstriji. List bo veljal odslej v Avstriji 45 šil. letno, za ino¬ zemstvo pa 4 dolarje. Avstrija in Jugoslavija sta postavili posebno komisijo, ki naj prouči bodoče izrabljanje vodnih sil na Dravi in tako omogoči redno delo postavljenih obra¬ tov. ARGENTINA Predsednik general Peron bo 15. avgusta obiskal Asuncion v Paragua- yu. To je v Asuncionu povedal zača¬ sni predsednik paraguayske republi¬ ke ing. Tomaž Romero Pereyra, ki je tudi dejal, da bo nova paraguayska vlada v celoti izpolnila vsa določila pogodbe o gospodarski zvezi med Argentino in Paraguayem. Dne 15. avgusta bo v Asuncionu nastopil predsedniško mesto že novi predsed¬ nik republike, ki bo med tem izvo¬ ljen. Zunanji minister dr. Remorino in minister za gospodarske zadeve dr. Morales sta v nedeljo odpotova¬ la z letalom v London s skupino fi¬ nančnih in gospodarskih strokov¬ njakov. V angleški prestolnici bos¬ ta imela vrsto razgovorov s pred¬ stavniki angleške vlade o vseh vpra¬ šanjih, ki se pojavljajo ob izvajanju gospodarske pogodbe med obema državama. Ti razgovori so v zvezi z novo trgovinsko pogodbo, ki jo bo¬ sta sklenili obe državi. Iz Londona bosta argentinska ministra odpotova¬ la v Bonn, kjer bosta vrnila obisk gospod. ministra zahodno-nemške vlade, ki ga je nedavno napravil argent. vladi v Buenos Airesu. Predsednik libanonske republike dr. Kamil čamun je danes prispel na prijateljski obisk v Argentino. Pred¬ sednik general Peron je odredil, da sta odletela ponj z letalom argen¬ tinskega vojaškega letalstva dva njegova letalska pobočnika v brazil¬ sko mesto Sao Paolo. Libanonski predsednik se bo mudil v Argentini več dni kot gost države. Njemu na čast bosta imeli poslanska zbornica in senat dne 21. maja popoldne slav¬ nostno sejo, na katero bo prišel viso¬ ki libanonski gost v spremtsvu pred¬ sednika republike generala Perona. V vladni palači v Buenos Airesu se je v ponedeljek začela 6. konferen¬ ca predsednika republike generala Perona z guvernerji argent. provinc. Glavni predmet razgovorov je bila koordinacija dela zvezne vlade in vlad posameznih provinc. Uspeh dirigenta Maria Draga-ši- janca. V ciklusu koncertov romantič¬ ne glasbe, ki jih prireja prosvetno ministrstvo — Ministerio de educa- ^cion — je bil v ponedeljek dne 17. maja zvečer v gledališču Cervantes v Buenos Airesu koncert, ki ga je iz¬ vajal sinfonični orkester, dirigiral ga je pa g. Mario Drago-šijanec. Na sporedu so bila dela Schuberta, Men- delsohna, Webra in Čajkovskega. G. Šijanec je dosegel lep uspeh tako pri občinstvu, ki ga je nagradilo z nav¬ dušenim aplavzom, kakor tudi pri kritiki. V Buenos Aires je prispel pro¬ svetni minister ekvatorske republike dr. Jose R. Martinez Cobo. Udeležil se bo otvoritve razstave ekvatorske kolonialne umetnosti, podpisal bo pa tudi sporazum o izmenjavi kultur¬ nega blaga med obema državama. Pod pokroviteljstvom Združenja profesorjev veronauka in morale je bila v Buenos Airesu v nedeljo pro¬ slava 7. obletnice, odkar je predsed¬ nik general Peron podpisal ukaz, s katerim je bil v Argentini uveden obvezni pouk veronauka v vseh ljud¬ skih in srednjih šolah. Šef zvezne policije generalni inš¬ pektor Gamboa je kot vodja Nacio¬ nalne direkcije za nadzorovanje cen podal izjavo, v kateri je nagla.al, da vlada ne bo trpela samovoljnega zvi¬ ševanja cen živilskim proizvodom. Državne oblasti bodo najstrožje kaz¬ novale slehernega trgovca ali obrt¬ nika, ki bi v sedanjem času, ko so v teku razgovori za sklenitev novih ko¬ lektivnih pogodb, na svojo roko zvi¬ ševal cene živilom. V Buenos Airesu sta se prejšnji teden zgodili dve veliki nesreči. Bli¬ zu žel. postaje Flores na žel. progi FCNDF Sarmiento je na odprti pro¬ gi stal vlak, v katerega je pa z vso silo zavozil drugi elekrični vlak. Su¬ nek drugega vlaka v prvega je bil tako silen, da je bilo v vagonu dru¬ gega vlaka 32 potnikov ranjenih. Na¬ slednjega dne pa je blizu žel. posta¬ je Constitucion eksplodiral plinski kompresor državne plinske družbe ENDE. Pri tej eksploziji je bil 1 de¬ lavec ubit, 24 pa ranjenih. Po vsem državnem področju se je znova razlil val mrzlega zraka. Tem¬ peratura je v vsej republiki močno padla ter smo n. pr. imeli v torek, 18. t. m. v Buenos Airesu v sedanjem jesenskem času —2.2 C, kar je nekaj izrednega. Zunaj v provinci je pa bi¬ la temperatura še več stopinj pod ničlo. OB OBLETNICI SMRTI PRELATA DR. ALOJZIJA ODARJA K O H O S K A Buenos Aires, 20. V. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz S^ovenije^ V Ljubljani je imelo nedavno Elek¬ trotehniško društvo Slovenije posve¬ tovanje o elektroenergetskem položaju v Sloveniji. Na zborovanju so po¬ samezni govorniki ugotovili, da je bi¬ la v Sloveniji v decembru 1953 in v ja¬ nuarju 1954 proizvodnja električne ener¬ gije za 30 milijonov kilovatnih ur manj¬ ša kot bi morala biti normalno, ena ki¬ lovatna ura da pa v narodnem gospo- parstvu predstavlja izgubo 230 dinarjev. Govorniki so tudi opozarjali, da bo sil¬ no znižanje proizvodnje električnega to¬ ka čutiti še zelo dolgo, ker na trg ne bo¬ do prihajali razni industrijski izdelki in polizdelki. O elektroenergetskem polo- aju v Sloveniji je poročal ing. Lado Pe¬ čenko. Navajal je med drugim, da so za¬ radi pomanjkanja električnega toka mo¬ rali n. pr. v tovarni dušika v Rušah že novembra 1953 ustaviti veliko karbidno peč, pozneje so morali omejiti izvoz elek¬ tričnega toka na Hrvatsko, izvoz elek¬ tričnega toka v inozemstvo pa sploh u- staviti. O perspektivah elektroenerget¬ skega sistema v Sloveniji je imel refe¬ rat ing. Stojan Armič. Opisal je potrebe Slovenije po električni energiji v letih 1954—1960. Pravi, da elektroenergetski sistem že sedaj obratuje brez potrebnih rezerv. Po njegovi cenitvi se bodo po¬ trebe po električni energiji v Sloveniji zvfale v industriji za okoli 6% letno, v privatni potrošnji pa za okoli 10%. Pri tem pa niso upoštevani novi odjemalci, ki se že priglašajo. Ti pa so: tovarna glinice in aluminija v Kidričevem, tovar¬ na dušika v Rušah, železarne v Štorah, na Jesenicah in Ravnah, tovarne Belin¬ ka in Litostroj v Ljubljani, “Impol” v Slov. Bistrici, tovarne papirja v Vidmu, mariborska tovarna avtomobilov ter že¬ leznice. Glede elektrifikacije železnic obstoja načrt, da bi leta 1958 elektrifi¬ cirali železnico od Jesenic do Sežane, le¬ ta 1960 pa progo od Jesenic do Ljublja¬ ne. Iz tega je razvidno, da bo Sloveni¬ ja leta 1960 potrebovala nad 5 milijard kilovatnih ur električne energije. Elek¬ trarne, ki bodo začele obratovati do 1. februarja 1956 bodo povečale skupno moč slov. elektrarn za 124.500 kilova¬ tov. Tu so. všteti novi agregati v hidro¬ elektrarni Vuzenica in Medvode ter po dva agregata v hidroelektrarnah Vuhred in Šoštanj. Govornik je navajal dalje, da bo za kritje naraščajoče potrebe po e- lektrični energiji na vsak način mora¬ la začeti obratovati tudi hidroelektrar¬ na v Ožboltu, razen tega pa bo treba zgraditi tako akumulacijsko elektrar¬ no, kakršna bi bila tista, ki bi izkorišča- la vodne zaloge Bohinjskega jezera. Na posvetu so zatem razpravljali o karakte¬ rističnih lastnostih načrtov za nove elek¬ trarne Mavčiče, Bohinjsko jezero in Lob¬ nica. Sklenili so predlagati začetek ta¬ kojšnje graditve dveh akumulacijskih elektrarn in sicer Lobnice na Pohorju ter Bohinja. Zagreb namerava zgraditi podzemsko železnico. Če bodo te načrte res tudi iz¬ vršili, bo Zagreb prvo jug. mesto, ki bo imelo podzemsko železnico. V Ljubljani je bil nedavno občni zbor Društva slovenskih književnikov, Na njem so društveni funkcionarji po¬ ročali, da so člani društva sodelovali na 70 literarnih večerih ter izdali 4 pesniške esejev, 10 proznih del, 3 drame, knjigo esejev in 11 knjig za mladino. V odbor so bili izvoljeni: Za predsednika France Bevk, za podpredsednika Fr. Albrecht, za tajnika Beno Zupančič in Janez Me¬ nart, za blagajnika Fr. Vodnik, za od¬ bornike pa dr. Vladimir Bartol, France Filipič, dr. Vladimir Kralj, dr. Bratko Kreft in dr. Božo Vodušek. Ljubbljanski “Triglav - film” name¬ rava letos izdelati pet umetniških fil¬ mov. Dva čmobela in enega v barvah mislijo napraviti skupno s proizvajalci iz Zahodne Nemčije, enega pa s Fran¬ cozi ali Angleži. “Udruženje filmskih umetnika Srbije” pa ima prav tako v načrtu izdelavo več filmov, med dru¬ gim balet Stevana Hrističa “Ohridska legenda”, opereto Iva Tijardoviča “Ma¬ la Floramy” in še pet drugih umetni¬ ških filmov. Med dokumentarnimi filmi bo film “Spoznavajmo Jugoslavijo”. Film bo posnet v barvah s koprodukci¬ jo londonskega podjetja “Faro-film”, dalje “Ribolov s pomočjo ptic”. Tako love ribiči ribe še danes na Dojranskem jezeru. Pred 2000 leti so jih na ta na¬ čin lovili Kitajci. Zaradi stalnega slabšanja gospodar¬ skega položaja so v Titovini znova raz¬ vrednotili dinar. Pred zadnjim zavred- notenjem dinarja so v Titovini ameriški dolar zamenjavali po 350 dinarjev, po razvrednotenju pa velja en dolar 600 dinarjev. “Slovenski Poročevalec” se je nedav¬ no spravil nad ljudi v Št. Joštu v obči¬ ni Horjul zaradi vzgoje tamošnje šol¬ ske mladine. Omenjeni list se pritožu¬ je, da ljudje v tem kraju “politično ni¬ so nič napredovali” ter da so starši in polovica otrok v tem “belogardističnem gnezdu” še vedno sovražno razpoloženi proti “novemu socialističnemu redu”. V komunistično pionirsko organizacijo je vstopilo samo polovica šolskih otrok, druga polovica pa v organizacijo noče vstopiti. Ljb. kom. trobilo pravi, da so ti otroci, ki nočejo vstopiti v pionirsko organizacijo seveda prikrajšani pri no¬ gometu, ker pionirji imajo žogo, nepio- nirji pa ne. List zato vabi te otroke naj se tudi oni pridružijo pionirjem, da se bodo potem tudi oni lahko igrali z žo¬ go. Svoje poročilo pa “Slovenski Poro¬ čevalec” zaključuje z ugotovitvijo: “Najtežje pa je to, da nekateri starši vzgajajo svoje otroke v čudnem, dejali bi v socializmu nasprotnem duhu. Samo droben, vendar značilen primer: malemu Viktorju so ukrali zvezek in ko so sku¬ šali ugotoviti krivca, se je z zadnje klo¬ pi jedrnato odrezal deček: “Jaz že ne, sai vendar nisem partizan, da bi kra¬ del”! Planinsko društvo v Novi Gorici je imelo nedavno občni zbor. Iz poročil je razvidno, da je to društvo dosedaj po¬ stavilo 5 planinskih domov in sicer “pionirski” planinski dom na vzpetini nad Novo Gorico, planinski dom v Le- penah na Bovškem, planinsko kočo na Trstelju, ki jo je lani obiskalo nad 3.000 turistov ter kočo na Krnu. V na¬ črtu je postavitev planinske koče tudi ob krnskih jezerih. Boris Ziherl, po naročilu kom. parti¬ je budni čuvar čistosti komunističnega nauka v slovenski žurnalistiki in knji¬ ževnosti, je postal sedaj poleg vseh funkcij,' ki jih že ima, še redni vseuči- liški profesor na ljubljanski univerzi. Nastopno predavanje je imel 3. aprila o temi “Zgodovinski materializem in so¬ dobna sociologija”. Na predavanje so pri li vsi vidnejši funkcionarji sed. kom. politične, gospodarske in kulturne upra¬ ve. Na seji ljubljanskega komunistične¬ ga parlamenta je “ljudski poslanec" Stane Kavčič predlagal, da se Vlado Majhen razreši dolžnosti predsednika republiškega zbora (parlamenta) ter imenuje za člana odbora za kulturo in prosveto, za novega predsednika kom. parlamenta je pa predložil Jožeta Ru¬ sa. Poročilo pravi, da so kom. poslanci predlog soglasno sprejeli. Vasja Pirc je letošnji jugoslovanski državni prvak v šahu. Gostinska zbornica v Mariboru name¬ rava letos izdelati turistični propagan¬ dni film “Pohorje z zaledjem”. Ing. Anton Šivic znani zbiratelj gra¬ diva za zgodovino slovenskega gozdar¬ stva je februarja meseca v Ljubljani praznoval 75 letnico rojstva. V Sloveniji so komunisti sklenili, da bo 5. oktobra t. 1. “dan naprednega slo¬ venskega tiska.” Tega leta bo namreč 20 let, odkar je začela v Dolnji Lenda¬ vi izhajati kom. “Ljudska pravica”. Za to priliko bo izšel poseben zbornik, v Ljubljani bo pa razstava, na kateri bo prikazan razvoj slov. kom. tiska. Pred¬ sednik pripravljalnega odbora je Boris Ziherl. Šišenska “Svoboda” je nedavno upri¬ zorila novo slov. dramo Jožeta Pahorja “Semena v kamenju”. Vsebina nove drame je vzeta iz sodobnega življenja v tovarni doma. Sedanji kom. občinski odbor v Kam¬ niku je imenoval Tita za častnega obča¬ na. Na II. zveznem festivalu ozkega a- materskega filma v Ljubljani je bil o- cenjen film” “Italija 1952” kot najbolj¬ ši ozki film v letu 1953. Film je v Neaplju posnel mladi in nadarjeni slov. filmski amater Boštjan Hladnik, ki je na lanskem mednarodnem festivalu v Salernu dobil prvo nagrado za ozki film “Deklica v gozdu”. Umrli so. V Ljubljani: Breda Guzelj, Antonija Loboda, roj. Pavšek, vdova po žel. sprevodniku, Maks Benda, žel. zva- ničnik v p., Ivan Žiberna, obrtnik, Iva¬ na Cej, Jožefa Pauc, nam. nevrološke klinike, Ana Koprivnikar, roj. Rozina, Josip Pantar, knjigovez v p., Franc Kel- višar, mestni upok., Mihael Anžur, pos. in nam., Helena Starič, biv. lastnica pe¬ karne v Slom kovi ulici, Franc Jeran¬ čič, upok. drž. žel. Marija Brenk, roj. Škander, Frančiška Marinko, upok. Tob. tovarne, Berta Lovko, roj. Prosen, Karel Borin, Leopold Hribar, upok. Tob. tovarne, Ivana Skubic in Franjo Kobili¬ ca, žel. blag. v p. v Mariboru, Antonija Gnezda, r.pj. Urbas na Uncu, Mihaela Bajželj, roj. Oman v Šmartnem pri Kranju, Ivana Kos, roj. Nartnik, upok. Tob. tovarne na Viču, Stane Knavs, predsednik upravnega odbora lesno-in- dustrijskega podjetja v Kočevju, Leopol- dina Weinberger, roj. Jocif v Kranju, Mirko Dolžan, nam. železarne na Jese¬ nicah, Irma Fon, vdova podpredsednika okrožnega sodišča v Mariboru, Ana Te¬ ran v Predosljah, Felicijan Kavčič v Celju, Jožef Kovačič, narednik v p. v Tržišču na Dol., Marija Studen v Žab- ljah, Marija Šegec, uslužb. podjetja Elektro - Ljubljana - okolica - obrat na Vrhniki, Karl Leskovar, šef postaje v Rušah, Ignac Golmajer, pos. na Brez¬ jah, Zalka Kopač v Dragomlju in Mici Lobe na Krki. Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za 1954 je še vedno na razpolago. Kdor ga še nima, naj si ga naroči čimprej. Stane samo 44 pesov. Pri naročilu po pošti za poštnino, ovojnino in priporoč- nino 4 pese več. Dobite ga na Victor Martinez 50, Buenos Aires. Nadškof T. Solati umrl Prejšnji četrtek je umrl po krajši bo¬ lezni nad:kof laplatske nad kofije Msgr. dr. Tomaž J. Solari. Krsto z njegovim truplom so položili na mrtvaški oder v katedrali v mestu Eva Peron, kjer je bil prejšnjo soboto tudi slovesen pogreb ob navzočnosti guvernerja province Bs. Aires Aloe-ja, ministrov provincijske vlade ter ostalih civilnih in vojaških ob¬ lasti ter številne duhovščine in ogrom¬ ne množice vernikov. Pok. nadškofa dr. Solarija so položili k zadnjemu počitku v grobnici v ka¬ tedrali. Smrt nadškofa dr. Solarija je v ar- gent. episkopatu zapustila občutno vrzel. Pok. cerkveni dostojanstvenik je bil namreč markantna osebnost. Bil je goreč dušni pastir, skrben cerkveni predstojnik in poln razumevanja za vse potrebe svojih duhovnikov in vernikov. Bil je tudi iskren prijatelj Slovencev. Saj je slovensko bogoslovje po odhodu iz San Luisa dobilo zatočLče prav v njegovi nadškofiji. Ker je vedel, da se večina novonase- ljencev v Argentini versko izgubi prav zato, ker nimajo več prilike nadaljevati s svojo versko tradicijo, je rad dovolil, da so na vse važnejše fare, kjer živi več Slovencev, bili nastavljeni slovenski du¬ hovniki. Slovenske duhovnike je sploh zelo cenil in jih rad sprejemal v svojo nadškofijo. Mnogim od njih je poveril samostojne kaplanije, nekaterim celo župnije. Pok. nadškof dr. Solari se je rodil 26. marca 1899 v mestu Barracas. Po kon¬ čanih srednješolskih študijah v Bs. Ai¬ resu je študiral teologijo v Colegio Pio Latino v Rimu, kjer je bil 1924 posvečen v duhovnika. Na Gregorijanski univer¬ zi v Rimu je tudi doktoriral iz teologije in kanonskega prava, imel pa je tudi doktorat iz filozofije. V Rimu se je po¬ svetil tudi študiju cerkvene glasbe. V Buenos Aires se je vrnil leta 1926 in je do avg. 1928 deloval v župniji S. Julia, nato je bil imenovan za kaplana Kolegi¬ ja Presvetega Srca. Leta 1927 se je za¬ čelo pokojnikovo delovanje na buenosai- reški nadškofiji, kjer je potem zavzemal odlične in važne položaje. Tako ga je med drugim centralni odbor za 32. Med¬ narodni kongres v Buenos Airesu na¬ prosil, da je sestavil, naštudiral in vodil mogočen zbor, ki je pel na tem; kongre¬ su. Leta 1943 je bil imenovan za na¬ slovnega škofa Aulonskega. Po izpraz¬ nitvi nadškofijskega sedeža v mest/u Eva Peron, je bil za laplatskega nad¬ škofa imenovan pok. dr. Solari. 8. no¬ vembra 1948 je položil predpisano pri¬ sego, nadškofijo je pa prevzel dne 10. novembra istega leta. Naj počiva v miru! SPOMINSKO SVEČANOST v počastitev vseh v protikomunističnem boju padlih Junakov in žrtev priredi v nedeljo 6. junija 1954 ob 17.30 uri zvečer V SVETIŠČU MAKIJE POMKČNICE (DON KOMO) V BS A M OS MEJI A, Av. de Majo 2000 Društvo Slovencev Dr. TINE DEBELJAK TERČELJEVI "VOZNIKI" V FRANCOŠČINI Po prevodu Jurčičevega Kozjaka v francoščino in angleščino, po Finžgar- jevih črticah in Postnih pridigah, je zdaj Ferdinand Kolednik prevel svoj čas na Goriškem izdano ljudsko povest Grivškega: Vozniki. Za tem, psevdoni¬ mom Griv. ki se je skrival znani goriški organizator in kulturni delavec prof. Filip Terčelj, ki je v začetku januarja 1946 padel pod strelom od partizanske¬ ga stražarja v Sorici na Gorenjskem, kamor se je zatekel pred preganjanjem iz Ljubljane. Kako vesel bi bil “gospod Lipe” (kakor smo mu pravili mi, nekoč “njegovi študentje”) sem pomislil, ko bi zdaj dobil v žive roke lepo izdano knjigo pri “Dobrem tisku” v Parizu (Bonne Presse) pod naslovom: Philippe Tercelj-Grivski: Les Charretiers (str. 165). Že prej (1951) pa je izhajala po¬ vest kot nedeljski podlistek najbolj zna¬ nega katoliškega dnevnika La Croix! Ta naj bo zdaj posmrtni spomenik njegove¬ mu idealizmu in njegovemu vsestran¬ skemu delu. Tudi pisateljskemu. Poznali smo Terčelja po prigodnicah, po njegovih cerkvenih pesmih, ki jih je tudi sam uglasboval, po njegovem u- redniškem delu pri “Našem, čolniču”, njegovih socialnih in narodno-vzgojnih > antologijah pri Gorički Mohorjevi, naj¬ bolj seveda po njegovih čudovitih go¬ vorih in po neutrudnem narodno orga¬ nizacijskem prosvetnem delu na Kranj¬ skem in Goriškem, za katerega je trpel preganjanje, ječe, bolnice in izgone... toda v široki svet je zdaj prišel kot- pisatelj, po čemer je bil doma najmanj poznan. Malo kdo je vedel, da je Griv- ški Terčelj, in celo kritična javnost je la krivično mimo skromne, leta 1940 na Goriškem izdane, knjižice. Bili smo te¬ daj že v svetovni vojni in tik pred za¬ sedbo in jaz sam priznam, da sem knji¬ go prebral šele pozneje v Rimu, toda še za Lipetovega življenja in sem nekje že zapisal, da me je prevzelo zlasti nekaj mogočnih prizorov v drugi polovici po¬ vesti. \ Zdaj sem jo bral v Kolednjkovi fran¬ coščini in kljub mojemu slabemu po¬ znanju jezika, se me je dojmila močne¬ je, kakor v originalu. Vzrok je morda prav v tem, da Terčeljeva slovenska be¬ seda ni umetni kosamosvoja, osebnost¬ no izrazita umetni ka tvorba (kakor je n. pr. Pregljev slog ali katerega koli velikega pisatelja), temveč splošni li- teratski izraz, če ne celo časopisni, kar 1 občutno manjša privlačnost in tudi ce¬ no. V prevodu F. Kolednika je dobil kla¬ sični francoski slog, ki se ne razlikuje - v prevodu - od Finžgarjevega (v prevodu) in je Kolednik Grivškega takoj dvignil na literarno slogovno raven (O Koledniku vemo, da je prav zaradi lepote franco¬ skega jezika v Jurčičevem Kozjaku do¬ bil odliko Francoske Akademije, ne pa zaradi vrednosti Jurčičeve srednješolske povesti). Zato razumemo Kozjakov u- speh v francoščini; kot zgodba v slabem prevodu ga v kasteljanščini ni dosegla. S takim prevodom je nekako tako, kot s slabim pesniškim tekstom, ki dobi dobro uglasbitev. (Narobe pa je seveda, če izvirnikov izrazit svojski slog prevaja jezikovni šušmar!) Tako se je zgodilo s Terčeljevo povestjo: povest je ne¬ izmerno pridobila. Bere se kot sočna povest iz časa poetičnega i'ealizma, kot vaška zgodba, morda zdaj toliko lepša, ker vse to, kar predstavlja lepoto in do¬ broto te povesti, tam, kjer se vrši, iz¬ ginja ter ostaja samo e — romantika. Ne samo umetniška, temveč pri Terčelju še posebej vzgojna, določneje: narodno- vzgojna romantika, ki vodi že vnaprej usodnosti v dobroti in zlobi ustrezajo¬ če posledice: v kazen in pokoro ter od¬ rešenje. Terčelj je s to povestjo (v franco¬ skem prevodu) dosegel tudi pisateljski uspeh, ker ima toliko sončne idilike (zdi se mi, da so v mediteranski francošči¬ ni sočni opisi še svetlejši), pa dramati¬ ke (v oboju ubogega Jerneja-Yerne), ter živosti v opisih praznikov in procesij (Svetokriški samostan), da je povest privlačna. Kljub sterotipnosti problema ter začetnega nerodnega grajenja, se v sredi dramatsko napne in privlači do zadnjih strani, kjer motijo le “večerni- ške povezave” vseh koncev, tista neživ- ljenska “poglihanost” vsega dobrega in slabega, ki je prav znak za “staro ljud¬ sko povest”, ali boljše: za dokaz kom- poniranosti iz razumskih premis, iz te¬ ze, ne iz življenskih sil samih. In zato sem prepričan, da Terčelj niti ni hotel biti pisatelj (pa je povest tudi brez dvoma pisateljski uspeh), temveč to, kar je z vsemi živci svojega življenja bil: narodni vzgojitelj, ki si je izbral obliko povesti, da je nazorno povedal ne¬ kaj za narod nujnih in edino odrešil¬ nih misli. Ob branju sem si predstavil čas, ko je povest izšla, in takoj mi je bila ide¬ ja povesti jasna. Izšla je za Vipavce, za Goričane v letih najhujšega laškega pritiska, in v tem času naj vendar pove nekaj, kar se javno v govoru povedati ni smelo in je zato segel “gospod Lipe” po povest. Postavil se je v domačo Vi¬ pavo, v šturje (Saint Georges), v son¬ ce in burjo Krasa (kar daje okvir, pa tudi jalenovskopoetični simbol), kot idi¬ la pobožnega domačega ljudstva, pove¬ zanega s cerkvijo in delom na zemlji, v katero pride burja s tujci. Nikjer ne imenuje, kdo so ti tujci. Da uide cenzu¬ ri, jim da celo nemška imena (Hubert, Hermann) dasi mi vsi vemo, in so tu¬ di Goričani tedaj vedeli, da so tu Lahi, kajti oni tam vodijo javna dela in upra¬ ve in ti prinesejo burjo na Kras. Ljudi odtegnejo zemlji, da iz kmetov posta¬ nejo vozniki, najprej z voli pri lesni in¬ dustriji, potem s konji pri javnih delih (gradnja ceste), toda sredi dela se delo ustavi, kar pripelje vas v krizo in ljudje beže z zemlje za kruhom tudi v daljnjo tujino. Da se zavre ta beg z rodne zem¬ lje (ki se je vršil na Goriškem v tiso¬ čih), je napisal Grivški to povest o raz¬ biti idilični ljubezni Nikolaja in Tilke po la kih tujcih, dokler ni stari Fortunat ubil po nesreči v jezi laškega “panker- ta” v svojem vnuku, ubil pa zavestno tujca, ki je bil vzrok vsega gmotnega in moralnega propada v vasi, in sebe v prizoru, ki je vreden velikega pisatelja (str. 106-121) in je zrel za antologijo. Tu pa se tudi povest prelomi in posta¬ ne problem “zločina in kazni” v sveto¬ valcu uboja, ki tako z notranjo muko (fiksna ideja) plača lahkovernost tujcu in najde v svetlem trenutku edino re¬ šitev: povratek na zemljo, v svoj dom. In to izpolni ljubezen med Nikolajem in Tilko, nekoč tako nespametno za- (Nadaljevanje na 4. strani) * Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. V. 1954 Slovenci v ttuenos Aires GALLUSOV KONCERT NARODNIH IN PONARODELIH PESMI Bil je v nedeljo 16. maja ob 16.30 uri popoldne v dvorani na Montevideo 850. Privabil je veliko število Slovencev, ki so napolnili prostrano dvorano. Koncertni program je bil razdeljen v dva dela. V prvem delu je najprej na¬ stopil mečani zbor z naslednjim progra¬ mom: Hubad: Je pa davi slanca pala, Adamič. Vsi so prihajali, Hubad: Gor čez izaro, Pregelj: Barčica, Foerster: Vse mine in Hubad: škrjanček poje. Moški zbor je pa odpel naslednje pesmi: Devovo Kje so tiste stezice, Schwabovo Slanlico, Devovo Tam, kjer lunica in Dober večer, ljubo dekle ter Maroltovo Ribniško. V drugem delu je pa začel koncertni program molki zbor. Spored zanj je bil sestavljen takole: Ipavec: Danici in Oj rožmarin, Simonitti: Kar ti je, deklica, Marolt: Kaj bi jaz tebi dal in Dev: Soči. Za mešani zbor so pa bile izbrane na¬ slednje pesmi: Šijanec: Odmev iz koro¬ ških planin, Adamič: Tožba, Klemen¬ čič: O poglejte, tičke, Tomc: Svatske in Napojnica ter Adamič: Ne maram za te in Zdravica. Po vsaki pesmi je zbrano občinstvo nagradilo pevski zbor in njegovega pe¬ vovodjo g. dr. Julija Savellija z navdu¬ šenim odobravanjem in priznanjem za vse žrtve in ves trud, ki ga polagajo pevci s svojim dirigentom v študij pev¬ ske umetnosti, ki jo nato posredujejo slovenski skupnosti in javnosti ter z njo seznanjajo tudi argentinsko občin¬ stvo. Mar del_Plata, v začetku maja. S 30. aprilom t. 1. se je zaključila le¬ tošnja letna “temporada” našega mesta, ki slovi kot prvo argentinsko letovišče in morsko kopališče. In letos smo po¬ nosni, ker smo “postavili rekord” v šte¬ vilu oseb, ki so obiskale naše mesto. V času od 1. novembra 1. 1. do 30. aprila t. 1. je prišlo po uradnih podat¬ kih na oddih, odpočitek in razvedri¬ lo v okrilje Mar del Plate nič manj kot 1,067.573 oseb, to je 205.407 obiskoval¬ cev več kot lansko leto, oziroma 67.401 oseba več kot v poletju 1951-52, ko je, bil prvič v zgodovini tukajšnjega leto¬ višča prekoračen 1 milijon turistov. Letošnje rekordno število je pripisa¬ ti različnim dogodkom, v prvi vrsti med¬ narodnemu filmskemu festivalu, ki se je vršil v dneh od 8. do 14 - marca t. 1., ob kateri priliki je obiskal Mar del Plato tudi general Juan D. Peron, prvič odkar je predsednik republike. Druga dva do¬ godka, ki sta “pritegnila” obiskovalce v Mar del Plato, pa sta bila Carneval in Veliki teden. (Nadaljevanje s 3. strani) vrnjena zaradi intrige tujca. Življenje na domu, na zemlji, v zvezi s cerkvijo in z njenim blagoslovom, čistostjo vesti in močno ljubeznijo — se lahko dvigne narod tam, kjer ga tujec tlači, izkorišča, zavaja in odtujuje zemlji. Zato je v ti¬ stih časih ta odlični ljudski govornik vporabil povestno obliko in našel z njo ljudem do srca in preko cenzure osva¬ jalcev povedal nekaj tega, za kar se je tedaj in se še danes tam — gre v ječe... in kar je na Francoskem — že od Ba- zina naprej in je zlasti danes odre ilni klic: moralno zdrav narod na obdelani zemlji. Zato sem prepričan, da bo povest v Kolednikovem prevodu dobila med Francozi gotovo lep sprejem (želeli bi, da bi kaj teh glasov prišlo do naših u?es), kakor ga je dobila med našim ljud¬ stvom, dasi je oficielna kritika la pre¬ ko dela, dela, ki je tudi umetnostno po¬ membnejše, kakor smo sodili, in ka¬ kor lahko slednji presodi pri branju francoskega prevoda. Kakor smo veseli, da je Terčelj našel milost v založbi “Dobrega tiska”, kar daje že samo priznanje tej vrsti vzgoj¬ nih povesti, bi vendar le želeli, da se Kolednik po svojem popolnem znanju tu¬ jih jezikov loti tudi že slovenskih vr¬ hunskih leposlovnih del, zlasti iz kato¬ liškega kroga, ki bi gotovo našla od¬ mev v širnem literarnem svetu, tako Pregljevega Plebanusa ali Majcenovega Bogarja Meharja, in — zakaj tudi ne kaj iz naših emigracijskih književnikov, Kakor smo obveščeni, je Kolednik prevel Terčeljeve Voznike tudi v — angleščino, v španščino pa Terčeljev birmanec salezijanec M. Rijavec. Oba prevoda sta še v rokopisu. Argentini Kot solista sta nastopila gdč. Roza Golobova in g. Božo Fink. Prva v Simo- nittijevi Kaj ti je, deklica, drugi pa v Maroltovi Ribnhki. Oba sta bila delež¬ na odobravanja vseh. Koncert je trajal dve uri. Pevski zbor Gallus je z njim pripravil Slovencem lep kulturni užitek ter je med poslu¬ šalci ustvaril pristno slovensko domač- nostno raspoloženje, za kar so mu bili vsi hvaležni, čisti dobiček je namenjen za nabavo klavirja. III. KULTURNI VEČER SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Slov.kulturna akcija je imela v četr¬ tek 13. maja III. kulturni večer v Ra- mos Mejia. Posvečen je bil sodobni slo¬ venski izseljenski literaturi. Na literarno-kulturmem večeru je g. Novak bral svojo prozo Jakob Sršen. Iz nove Beličičeve zbirke pesmi je g. M. Nose recitiral dve ljubezenski, gdč. L. Kralj pa Kalinovo pesem Ob prvem ma- tutinu. Prolog k. Frideriku celjskemu je podal g. Nikolaj Jeločnik. Gdč. Ančica Kralj je nekatere recita¬ cije spremljala s klavirjem. Na literar- nom večeru je dvakrat nastopil tudi tercet sester Finkovih z narodnimi pes¬ mimi. G. Simčič je govoril o problema¬ tiki v sodobni književnosti, o važnosti kulturne ankete in njenih podatkov pa g. R. Jurčec. Lan us Dne 27. maja ob osmi uri zvečer bo sestanek slovenskih Lanuščanov pri g. Goršetu. Vabita odbor in g. župnik Ja¬ nez Hladnik. Iz statističnih podatkov, ki jih zbira tukajšnje Mestno tiskovno ravnatelj¬ stvo, je razvidno, da je v času od 26. februarja do 2. marca pri lo v Mar del Plato “praznovat Carneval” 70.105 oseb. Samo v soboto, 27. februarja, se je pripeljalo z avtomobili, vlaki, autobusi in avijoni 23.591 prijateljev Mar del Plate, kar je doslej rekordno število v. enem samem dnevu došlih obiskovalcev našega mesta. V času mednarodnega filmskega fe¬ stivala, to je v dneh od 5. do 14. marca je pri lo gledat medrarodni zbor film¬ skih div in zvezdnikov 100.203 njihovih občudovalcev, medtem ko je prišlo praz¬ novat dogodke Velikega tedna 42.184 oseb, to je 4.221 več kot pa lansko le¬ to. Največ obiskovalcev je .imela Mar del Plata v mesecu februarju, ko je prišlo 300.570 letoviščarjev. Sledi mu mesec januar z 257.700 počitničarjev in dopustnikov, mesec marec z 226.926, de¬ cember z 125.966, april z 98.683 in kon¬ čno november z 57.728 osebami, ki so pri le v Mar del Plato bolj v svojstvu izletnikov kot pa letoviščarjev. Mar del Plata je naravno letovišče in morsko kopališče, zato je nagel razvoj mesta pripisati v prvi vrsti njegovemu tujskemu prometu. Že 12 let po uradni ustanovitvi Mar del Plate, je po zaslu¬ gi takratnega guvernerja buenosaireške province doktorja Dardo iRocha, Mar del Plata dobila železniško zvezo z Bue¬ nos Airesom. In ko je 26. septembra 1886 “prsopihal” prvi vlak v Mar del Plato, je pripeljal s seboj tudi prve le¬ toviščarje iz Buenos Airesa. Pred tem časom argentinska prestolnica ni imela primernega kraja, kamor bi hodili nje¬ ni prebivalci na oddih v poletni vročini, zato so se prvi tokovi argentinskega turizma usmerili proti bližnjemu glav¬ nemu mestu sosednjega Uruguaya, to je v Montevideo. A tja so hodili le bolj premožni meščani, dočim je večina mest¬ nega prebivalstva hodila letovat v bliž¬ nje kraje, to je v Flores, San Isidro, San Fernando in Quilmes. Ko pa je dobil Buenos Aires železni ko zvezo z Mar del Plato, se je začel usmerjati tok le- Dr. Jose Ermenc Billinghurst 97/1. Dpto. D, Ccroita! T. E. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in soboto od 4. do 6. ure za žen¬ ske bolezni in kirurgijo v ulici Pasteur 66 —« drugo nadstropje (konzultorij dr. Rubin), druge dneve pa po predhodnem tele¬ fonskem dogovoru. Rentgen, diatermia, inhalacija kisika. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Tri leta sem bila zaposle¬ na v tekstilni tovarni. Zaradi pomanj¬ kanja dela so me odpustili. Poklicali so me v pisarno, kjer so mi izplačali ne¬ kaj denarja in mi dali podpisati potrdi¬ lo, v katerem je stalo, da sem prejela vse, kar mi gre, in da nimam napram tovarni nobenega zahtevka več. Ko sem pozneje računala, kaj bi morala dobiti, sem videla, da sem premalo dobila. Ali morem; sedaj zahtevati razliko, kljub temu da sem podpisala omenjeno po¬ botnico ? Odgovor: Glede vrednosti pobotnic, ki jih delavci podpišejo ob odpustu iz služ¬ be, so pri delavskih sodi čih padle že razne sodbe. V enih se je dala tem po¬ botnicam polna veljavnost in delavci s svojim zahtevkom, ki je enak Vašemu zahtevku, niso uspeli, češ, da so se zadovoljili z izplačilom, in pobotnica da ima vrednost poravnave med delavcem in delodajalcem. Druga sodišča pa so se postavila na nasprotno stališče, da ni pobotnica nobena poravnalna listina, ampak samo potrdilo o prejemu določe¬ ne množine denarja, če je bil izplačani znesek premajhen, ima delavec vedno pravico zahtevati razliko. Tako je ne¬ davno razsodilo tudi apelacijsko sodi: če za delavska sodišča v Capitalu, ki je V svoji razsodbi reklo, da taka pobotni¬ ca ne pomeni, da se je delavec odrekel svojim upravičenim zahtevkom, niti ni vzeti take pobotnice kot poravnavo, če¬ prav bi bilo v pobotnici to izrecno za¬ pisano. - | ; Svetujemo Vam torej,' da pri vod¬ stvu tovarne zahtevate razliko. V pri¬ meru, da bi Vam te razlike ne hoteli izplačati, pa nastopite sodno pot. SLOVENSKI iFv ARGENTINI Katoliški misijoni. Maj 1954. štev. 5. Vsebina: Mislimo in molimo (prof. (Loj¬ ze Geržinič); Pisma papeža Celestina VI nekristjanom (Giovanni Papini-Jeloč¬ nik; Kraliiva narodov v umetnosti (Ma¬ rijan Marolt); Birmanija (Aladin); Pot v cerkev (br. Joško Kramar S.D.B.); V rdečih krempljih (P. Albin Miklavčič); Kitajski pregovori o potrpljenju (Janez Kopač CM); Pogoji za misijone v Pa- raguayu (dr. Branka Sušnik); O Stanko Poderžaj — petdesetletnik (M. Marolt); Eno samo ie potrebno (Nikolaj Jeloč¬ nik) ; Ksaverij neustrašeni (Paul Piron- Miklavž Trpotec); Otroška priloga: Mla¬ di misijonar. toviščarjev proti “biseru Atlantika”, ka¬ kor so začeli imenovati Mar del Plato njeni obiskovalci, katerih število je hit¬ ro raslo iz leta v leto, kakor je to raz¬ vidno iz naslednjih statističnih podat¬ kov: Iz gornjih številk je razvidno, da se je po prvih 10 letih število obiskovalcev Mar del Plate popetorilo, nato vsako naslednje desetletje podvojilo, od letne “temporade” 1926/27 dalje, pa se števi¬ lo letoviščarjev vsakih deset let potroji. Ako se bo tudi v tekočem desetletju šte¬ vilo potrojilo, potem bo v poletju 1956/ 57 obiskalo Mar del Plato približno 1 milijon in pol njenih prijateljev in go¬ ltov. In podatki za pravkar minulo po¬ letje govore v prilog tej statistični pro¬ gnozi. —r “Informacion sumaria” — sodnijsko nadomestilo legal, rojstnega lista (za državljanstvo, “pasaporte no argen- tino”, popravo krivega imena itd.) dovoljenje za poroko (mladoletnih itd.), poroka po zastopniku (v Jugo¬ slaviji), dediščine, garancijska pisma (za vpoklic sorodnikov iz Jug.), voz¬ ne karte po uradnih cenah, dobavo legaliz. osebnih dokumentov iz Jug. in drugih držav, uradno prevajanje dokumentov, itd. SIMON RAJER MONTEVERDE 3545 Dto. 1 Olivos FCNBM (Maipu 3400) T. E. 741 - Vicente Lopez -1304 (samo od 21. do 22. ure vsak dan razen ob nedeljah in praznikih). Vsa¬ ko 1. in 3. nedeljo na Belgrano po slov. sv. maši. Mar del Plata - najbolj obiskano mesto v Argentini Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ gih protikom. borcev. Štev. 5. Vsebina: Slovenski duhovnik v revoluciji; Dejanja govore; Iz domobranstva preko misi¬ jonskih krajev v Argentino (Rev. An¬ drej Jerman CM); Vrnemo se (Branko Pistivšek); Gospod stotnik (Ivan Can¬ kar) ; Matica smrtvih. Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ gih protikom. borcev. Marec-april, štev. 6. Vsebina: Veliki petek — Velika ne¬ delja; Težki križ nesel; Dejanja govore (Pregled); Vetrinjski psalm (Jeremija Kalin); Iz domobranstva preko misijon¬ skih krajev v Argentino (Rev. Andrej Jerman CM); Pesem padlim domobran¬ cem; Matica mrtvih. Slovenska beseda, štev. 3-4. Vsebina: Praznik vstajenja; Naše poslanstvo (R. Smersu); Obra Cumbre argentina; Ve- lepesem o argentinskem gauču (Dr. Ti¬ ne Debeljak); Vuzemnica (Dr. Jože Kri¬ vec) ; Na : . e izseljensko vprašanje (Ka¬ zimir Zakrajšek); Slovenskim Tojakom; Vrhnika (M.M.); Ječa (t Polde Kemper¬ le); Dom ob morju (Zora Piščanej; Go¬ lobček Cip (Branko Pistivšek) Naj pi¬ jem jaz (Jošt); Misli (Dr. Fr. Jaklič); Svet v začaranem krogu (L.); Domače šege in navade: Hrvatarji (šepčev); Na vrh gora, Bol srca (Jošt); f Tončku Pangercu-šopek na ledeni grob; Snežin¬ ke (t Tonček Pangerc); Moji slovenski domovini (Branko Piistivek); Tomaž Berlogar (Branko Pistivšek); Pomen slovenske pesmi v tujini (Aleksander Majhen). Društveni &glasnih V PISARNI DRUŠTVA SLOVENCEV MORETE KUPITI NASLEDNJE KNJIGE: Radivoj Rigler: “Sam temeljito kaste- ljansko” (Učbenik španskega jezika). A. Majhen in M. Mizerit: “Naša Be¬ seda” (Slovenska čitanka za mladino). “Slovenska slovnica”, I., II. in III. del. Primerno za šolsko mladino. Knjige iz Založbe Koroške Kronike: Karel Mauser: “Rotija” (Povest) in “Prekleta kri” (Povest). Fr. Bazilij: “V kraljestvu lutk” in “Cmokec poskokec” (Pravljice za mla¬ dino). Album Slovenske Koroške. Pesniške zbirke: Tine Debeljak: “Velika Črna Maša za pobite Slovence” in “Poljub”. Dr. Anton Novačan: “Peti evangelij”. Jeruc Oton Dimitrije: “Večerne pes¬ mi”. Rafko Vodeb: “Kam potujejo oblaki”? Razno: M. škerbec: “Rdeča zvčr pijana krvi”. M. Turnšek: “Z rodne zemlje”. “Poglavitna določila iz zakonov o de¬ lu” (žepni priročnik iz soc. zakonodaje). ftfarsihdo še ne ve ... . . -da so tvornice “Armstrong” v Angliji izdelale prvo reakcij sko letalo, v katerem pilot leži na trebuhu v letalu. Strokovnjaki so ugotovili, da v takem položaju člo¬ veško telo laži e prenaša močan krvni pritisk, ki ga izzovejo nagle višinske in hitrostne spremembe pri poletu. CERKVENI OGLASNIK V nedeljo 23. maja bo ob 10. dop. ob¬ vezna sveta maša za vse člane Mladin¬ skega doma. Po sveti maši bo letni občni zbor, nato pa otvoritev knjižnice in či¬ talnice Mladinskega doma. Udeležba ob¬ vezna! II. letni shod salezijanskega sotrud- ništva bo v nedeljo 23. maja ob 5. pop. v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bos- covem zavodu v Ramos Mejia. Ker smo na vigilijo praznika Marije Pomočnice in ker smo v svetem Marijinem letu, za¬ to bo ta shod obenem romanje k Mari¬ ji. Spored shoda je naslednji: govor, blagoslov Marije Pomočnice, pete lita¬ nije, blagoslov z Najsvetejšim in poljub relikvij. Vabljeni posebno sotrudniki, kakor tudi vsi Marijini častilci! OBVESTILA Tečaj za državnopravna vprašanja se je vrhi preteklo nedeljo. Predaval je g. Rudolf Smersu o slovenski politični problematiki. Po predavanju se je raz¬ vila živahna debata. Prihodnje predavanje bo, v nedeljo 6. junija ob pol deveti uri dopoldne na Vic- tor Martinez 50. Vabljeni vsi, ki se za¬ nimajo za državno-pravne probleme. Skrivnost mladeniške dobe — tak je naslov predavanja, ki ga bo imel dne 23. maja ob 4 h popoldne g. dr. Ivan Ahčin na sestanku SFZ, kamor so vab¬ ljeni vsi fantje, člani in nečlani. Mno¬ gi, ki so hoteli sami zase razrešiti to čudovito skrivnost mladeništva s kupo¬ vanjem raznih “znanstvenih” knjig z o- biskovanjem “znanstveno-poučnih” fil¬ mov, so zablodili v strahotne močvare. Če si fant, ki ima .e voljo do borbe, po¬ tem pridi! Ne pozabi: v nedeljo, dne 23. maja ob 4 h popoldne na Pristavo v Mo ron! Naj ne bo zavednega in kulturnega Slovenca brez dr. Ahčinove Sociologije! Danes je življenska potreba poznati so¬ cialne in gospodarske probleme. “Socio¬ logija” obsega 296 strani žepnega for¬ mata, stane 20 pesov in se dobi na Vic- tor Martinez 50 in na Granaderos 61. Diskusijski večer o gospodarskih vprašanjih bo v soboto, 29. maja točno ob 19 uri zvečer na Granaderos 61. Predava g. Stanko Jerebič o argentin¬ ski davčni zakonodaji (zakonita določi¬ la, kako se napravijo davčne prijave i. dr.) Vabimo vse, zlasti pa še vse sa¬ mostojne obrtnike pa ta večer. — V. kulturni večer Slovenske kulturne akcije v četrtek 27. maja ob l|2 8 h v župnijski dvorani v Ramos Mejia bo po¬ svečen francoskemu srednjemu veku u- metnosti in življenju. Krasne kulturne filme bo spremljala razlaga g. Marol¬ ta. Filme bo proiciral nov, najmoder¬ nejši aparat. Novi člani in gostje ved¬ no dobrodošli. Gledališki odsek Slovenske Kulturne Akcije bo začel z rednim delom v petek 21. majnika ob 19.30 (pol osmih zvečer) v družbenih prostorih na Granaderos 61. Prijave osebne, pismene ali telefon¬ ske (66-0818) sprejema tajništvo. MISIJONSTVO IN SODOBNI SVET Kot je bilo že napovedano, bo to ne¬ deljo 23. t. m. prvo predavanje v teča¬ ju, ki ga prireja Slovenska misijonska zveza. Govoril bo g. dr. Filip Žakelj o utemeljitvi misijonstva’ iz sv. pisma. Namen tega predavanja, kot vsega te¬ čaja, je poglobitev znanja o najvažnej¬ šem poslanstvu Cerkve. Teorija bo po¬ vezana s sodobnimi vprašanji; posebej pa jim bo posvečen drugi del teh prire¬ ditev, v katerem bomo spoznavali so¬ cialni položaj v misijonskih deželah. Slo¬ venska misijonska zveza je namreč slo¬ venskim misijonarjem razposlala vpra¬ šalno polo o tem. Odgovori prinašajo za¬ nimivo gradivo, ki ga spremljajo origi¬ nalni posnetki. Z epidiaskopom bo te fo¬ tografije mogoče prikazati. Tečaj bo vsako drugo in četrto nede¬ ljo v mesecu ob 10. uri dopoldan. Kraj: ulica Granaderos 61 (takoj ob Rivadavii št. 6600). Vstopnine ni. SLUŽBO DOBE en vajenec (starost nad 14 let) in dva de'avca za delo na strojih (Obrero metalurgico) Starost nad 18 let. S E L I\A K C. del Paraiso 259. T. E. 750-0504 Santos Lugaros, Km 9 SLOVENSKA BESEDA sporoča, da je prireditev, napovedana za 12. junij, prestavljena na poznej¬ ši datum. Na razna vprašanja pa izjav¬ lja, da s sobotno plesno priredit¬ vijo v San Martinu nima nikake zveze. "ČASA BO¥U” - nrarma in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Tmprentci "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644