Z7Z. številki. I fcMdtl. v pMftttjtk, V. innki XLVII. leto. .Slovenski Narod* velja t Li*abl'*nt na dom dostavljen: v upravniStvu prejemaa: celo leto naprej . . • . K 24 — ce!o leto naprej • » • • K 22*— pol leta „ | • • • 9 12"— pol leta » • • • • ■ l1'— je trt leta „ • • • • • *>*— čerrt leta „ • • • • • 5*50 pa mesec m * ■ • • » 2*— na mesce „ • • • • • 1*90 Dopis! mj se frankirafo. Rokopisi se ne \Tačajo. Ursdulitro: Knailova allca it 5 (v pritličju levoj talaioa ft 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta trn enkrat po 16 vin., zm dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insereijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije. Inserati L t * *** *«■•dežeie: na mesec „ » • • • 2-30 celo leto naprej ...» K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravaiAtvo (spodaj. dvorišče levo), Saaflova nlica it 5, telefon it 83. Stilffil^IDi*%£MMtššM- Williiiiw vi? *<&■.*■" ^3 ^Sr ar SHI®aSi aDr ^90 R amaw"JwBiBji Naša armada v Srbiji je prodrla do Kamenice. — Mogoč srbski odpor pri Valjevu. — Junaška obramba Przemysla. — Rusi odbiti do Rokitnice. — Nemški uspehi na Francoskem. — V vzhodni Prusiji in v ruski Poljski še ni odločitve. JUNAŠKA OBRAMBA PRZE-A1YSLA. — ODBITI RUSO NAPADI V KARPATIM. Duna;, 15. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašalo dne 15. novembra opoldne: Obramba trdnjave Priemvsl se j vrši kakor pri prvem obkoiieniu z največjo aktivnostjo. Včerajšnji ^rdit izpad je potisni! sovražnik-* do višine pri RokietnicL Naše čete so imele pri tem izpadu samo minimalne izsa-be. — V Karpatih smo posarnne sunke sovrafnsi vtJfev odbiti brez težave. Tudi na ostali ironti ne mere prodreti msko rekognosc*ra«ie. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, gener3!ma|or. ♦ « MIR NA SEVERNI FRONTI. Dunaj, 14. novembra. (Kor. ur.) ("radno razglašajo z dne 14. novembra: Na severovzhodnjem ronšču tudi včeraj na naši fronti ni bilo bojev. Namestnik sera generalnega št3ba pl. Hofer, generalmaior. * NAŠI BOJI PROTI RUSIJI. Iz Berlina poročajo: Zasedenje novih pozicij na poljskem bojišču se vrši po dogovorjenih načrtih. Situacija upravičuje zatrdilo, da niti zahod-nopruske, niti poljske, niti šlezij^ke meje niso ogrožene od prodiranja sovražnih čet. Samo ob sebi umevno je, da morajo ostati pozicije nemških čet tajne: izbrane so tako. da obstoja absohuno prepričanje na najboljše uspehe, kadar bo prišel čas za to. Kakor so se nemške čete brez zaprek in bojev odločile od sovražnika, tako se je isto posrečilo z vzorno precizno tudi avstro - ogrskim četam. Razumno sodelovanje obeh armadniii vodstev ima uspeh, ki sta ga hoteli in stori, da bosta zaveznika diktirala način, kako bo vojna potekala naprej. Položaj na vzhoda je presojati z vsem zaupanjem. * . * PRODIRANJE NAŠE ARMADE V SRBIJO. — USPEŠNO SODELOVANJE NAŠIH REČNIH MONITORJEV. Dunaj, 14. novembra. (Kor. ur.) Z južnega bojišča poročajo uradno dne 14. novembra. Naše prodiranje je naletelo se-vernozapadno od Valjeva na močan odpor. Tudi otežujeta dež in sneg, ki sta omehčala zemljo, nadaljni transport naše artiljerije. Vkljub temu so pridobile vse naše kolone še naprej na prostoru, so zavzele več važnih pozicii ter dosegle črto Skela na Savi do južno od Kočelieve, ter v nadaljni smeri čisto do Drine. Vjell smo mnogo sovražnikov, ki izjavljajo, da se hočejo Srbi pri Valjevu znova upreti. V nekaterih polkih je baje izbruhnil punt. V zadnjih dneh so zelo uspešno sodelovali tudi monitor)! »Koroš«, > Mar os« in »Leitha«. Pod-1 pirali so zmagovito prodiranje naših če: ob Savi z uničujočim ognjem v sovražnikov bok. NAŠA OFENZIVA PROTI SRBIJI. Duna% 15. novembra. (Kor. ur.) Da bi dobil čas za odvoz svoiega trs::a, ;c sovražnik pričel znova z odporom severno In zapadno od Valje-va. Našim četam se ]e včeraf no ljutih bojih posrečilo zavzeti ključ do sovražnih postojank, višine pri Kamenici. Vjefi smo "589 mož ter vplenill mnogo orožja In streljiva. Čete so snoči stale pred Obrenovcem pri Lbu in v napadu na gorski hrbet ,:?ntino na črti vzhodno od Kamenice, v južni smeri pa Mlzu do Stubice, na cestnem prelazu med RogaČfco in Valje vem. * BOJI V SRBIJI. -^Pester Llcyd<- poroča iz Srbije: Naše čete ao od savskega brega uspešno napade z b^ka srbske pozicije na Cer-planini. Vse n?še čete se odlikujejo v hrabrosti in izvežbano-sti, vendar je pred vsem omeniti donavsko - savske monitore, ki se posebno odlikujejo po junaštvu. Srbske čete — bilo jih je 5 in pol divizije, ki so jih naši premagali — so se v treh kolonah umaknile proti Koseljevi Srbi zbirajo svoje premagane čete pri Valjevu, ki so je že zapustili. Zadnje srbske sile. Kakor iavijajo bolgarski listi, je poklicala Srbija letnik 1916. pod orožje. — Vojaške obiasti so odredile, da mora civilno prebivalstvo zapustiti mesto Valjevo, klor je pričakovati odločilnih bojev z nevzdržno prodirajoeo avstrijsko armado. Srbski vjctuiki. Sarajevo, 15. novembra. (Kor. urad.) Iz Tuzle se poroča. Danes so bili vjetniki odpeljani v vjetniško taborišče. Odneljanih je bilo 21 oficirjev, med njimi en polkovnik i:i trije majorji, ter 1345 mož. Francosko brodovje na Visu. »Splitsko »Naše Jedinstvo« poroča: Na Vernih duš dan je priplovilo francosko brodovje v naše morje. Ob 8. zjutraj je priplula v našo luko prva francoska torpedovka, za njo pa še 6, 7 drugih. Te so ostale sredi luke, prva torpedovka pa se je ustavila ob obali pred občino. Častnik, s papirjem v roki (zdi se, da je imel napisana vprašanja), je vprašal skupino ljudi, da H kdo izmed njih zna francosko. Zglasil se je gosp. Marko Ivuiić, katerega je častnik vprašal, kje je guverner t. j. župan, zakaj so zastave na nekaterih poslopjih obešene na pol droga in koliko bank Je v mestecu. Ivuiić mu je odgovoril. da se župan nahaja v svoji vili, da so zastave potegnjene na pol droga, ker je Vernih duš dan, in da so v Visu tri posojilnice. Medtem se je približal gospod N. Mužinič. Francoski častnik je izrekel željo, da bi rad govoril s predsedniki posojilnic. Ker sta bila predsednika dveh posojilnic, dr. Dojmi de Lupiš in N. Pušič, v bližini, smo ju poklicali, doeim smo poslali po tretjega, gosp. Tramuntano. Oficir jim je rekel, da želi ž njimi govoriti poveljnik, ter jih povabil sabo v vilo župana Topića. Ko so došli tjakaj, jim je povedala županova soproga, da je njen soprog par trenot-kov preje odšel peš na obal. Družba se je nato vrnila na obrežja, kjer je že bil župan Topič. Predno se je župan Topič vkrcal na torpedi.vko, sta \?javila zdravnik dr. Pctric" in občinski odbornik Marasovič, da ga bosta spremljala na ladjo, češ, da je bolan. Ko so gospodje bili na ladji, jim ie častnik sporočil, da zahtevajo Francozje, vojno kontribucijo v znesku 50.000 kron. Da zbereta ta denar, sta bila izpuščena Pušič m Mužinič. Vrnila sta se z vsoto 21.000 kron ter ph odštela Francozom, misleč, da bodo sedaj vsi izpuščeni na svobodo. Toda častnik je izjavil, da. jih mora odvesti sabo, in sicer župana viteza T o p i ć a, dr. Doima, N. P u * i ć a, T r a m u n t a n o in N. M u ž i n i č a. Medtem so francoske ladje bombardirale dve stari, prazni skladišči iz leta jH66. Ker ju niso mogle razrušiti, co jih zapalile. Francerje so poizvedovali tudi za spraviteHa pošte. Ker je župan izjavil, da ne ve. kje se nahaja, so francoski mornarji s sekiro razbili vrata urada, razbili vse hiznpOTe in telefonske aparate ter jih pometali skozi okno. V torek, c!ne 10. novembra ie g. Pušič poslal iz Ženeve brzojavko v Split, da so jih Francozi iznustili na svobodo, da se nahajalo v Ženevi in da se v kratkem vrnejo. Da li so jim Francozi s svobodo vrnili tudi denar, nam ni znano. USPFSNI BOJI NEMCEV V FLANDRIJI. — V VZHODNI PRUSIJI BITKA ŠE NI ODLOČFNA. Berolin, 14. novembra. (Kor. ur.) Poročilo Wo!ffovega urada. Veliki, glavni stan, dne 14. novembra dopoldne. Doji v zapadni Ffandnji še trajajo, zavira jfh v zadnjih dneh deževno m viharno vreme. Naši napadi so počas! napredovali. Južno od Yperna smo vjefi 700 Francozov. Angleške napade zapadno od Lflla smo odbili. Pri Berry au Bac so morali Francozi Izprazniti neko dominlrajočo pozicijo. V Argonskern lesu je naš napad dobro napredoval. Francozi so Imeli velike izgube in so tudi včeraj zopet pustili nad 150 vjetnlkov v naših rokah. V vzhodni Prusiji borba še traja. Pri Stalluponenii smo vjeli 500 Rusov. Pri Soldavi še ni odločitve. V okolici Wloclawka smo vrgli neki ruski armadni zbor nazaj; vjeli smo 1500 sovražnikov in vplenill 12 strojnih pušk. NEMŠKO URADNO POROČILO O BOJIH NA ZAPADU IN NA VZHODU. Berlin, 15. novembra. (Kor. ur.) Uradno: Boji na desnem krilu so imeli tudi včeraj pod vplivom neugodnega vremena le malo uspeha. Pomikajoč se s težavo naprej, smo vjeli par sto Francozov in Angležev ter vplenill dve strojni puški. V Argonskern lesu se sam ie posrečilo razbiti neko francosko oporišče In li zavzeti v naskoka. Poročilo Franco* zov. da so spravni tri Comcourta. južno od Maršala, neki naš oddelek v nered, je izmišljeno. Francozi so marveč imeli tam znatne izgube, mi pa nismo izgubili niti enega moža. Na vzhodu še trajajo boji na vz-bodnopruski meji in v ruski Poljski. Odločitve Še ni. BOJI V BELGIJI. Amsterdamski »Telegraaf« poroča 12. t. m. iz Sluisa: Tu je slišati silne eksplozije, ki so tako močne, da Šk^epečejo celo v Sluisu okna. Nemci nadaljujejo neprestano z raz-streljevaniem mostov preko Leopcl-dovega prekopa, da na ta način obrezuspe.Šijo eventualno izkrcanje angleških čet. Več mostov leži neposredno ob holandski meji. Zatrjuje se, da so Nemci pri Hevstu razstrelili tudi veliki železniški most. Isti iist piše nadalje z belgijske meje: Belgijske čete, ki so se bojevali ob Yseri. imajo sedaj odmor, ki jim je bil nujno potreben. Neki pehotni polk je izvršil med Nieuportom in Dixmuidnom v eni noči sedem ba-joretnih naskokov. Od 250 mož se ie vrnilo samo 50. drugi oddelki pa so imeli še več izgub. Skoraj gotovo je, da sa samo Belgijci ob Yseri imeli 10.000 mrtvih in ranjenih. Lahko ranjeni ostanejo na Francoskem, težko ranjene prepeljejo na Angleško. Iz Pariza poročajo: Zavzetje Dixmuidena in St. Eloisa je tu silno presenetilo, zlasti ker so listi neprestano zatrjevali, da Nemci na svojem desnem krilu ne morejo storiti ničesar odločilnega več, ker so nemške čete vsled izgub demoralizirane in ker so ojačenja manjše vrednosti in slabo razpoložena. Govorilo se je celo, da se Nemci pripravljajo zapustiti Belgijo. Namesto tega pa dokazujejo zadnji dogodki, da nemška napadalna sila ni popustila. Zato skušajo vojaški kritiki zmanjšati te zmage ter pravijo, da zavzetje Dixmuidena nima posebnega vojaškega pomena. Kritiki opozarjajo pri tem tudi na dejstvo, da Nemci od prekoračenja Ysere niso imeli nobenega haska. Zavezniki stoje še na zahodnem bregu kanala, ki sega direktno do hiš v Dixmuidnu. Angleško poročilo o bojih na Flandrskem pravi: Boje karakteriziralo pogosti in silni naskoki nemške pehote, in ravno tako silni protinapadi zaveznikov. Uspeh je bil ta, da smo pač imeli velike izgube, da pa smo obdržali svoje pozicije. Središče boja je bil Ypres, čegar obramba tvori eno najvažnejših epizod vojne tekom zadnjih treh tednov. Naše pozicije, ki se zajedajo v sovražne pozicije kakor kij, so se držale pod točo granat noč in dan in proti neprestanim napadom pehote. Kitche-ner poroča, da so Angleži vplenili 8. novembra 6 strojnih pušk in vjeli 100 Nemcev. Nadaljnje aigleško poročilo konstatira splošno nemško ofenzivo proti angleškim pozicijam na severnem Francoskem ter priznava, da je bilo angleško severno krilo potisne-no nazaj. Ker so se v Kanalu pojavili nemški podmorski čolni, transporti angleških čet ne gredo več preko Kanala, Tudi Francozi priznavajo, da se je severno krilo umaknilo in da Ypres gori. »Matin« pravi, da prodira iz Thifelta 35.000 nemških vojakov s 100 topovi v neznani smeri. Isti list piše nadalje, da obstreljujejo Nemci že dva tedna s topovi mesto Armen-tieres. Nemška artiljerija je sklenila sistematično uničenje tega mesta. Dan na dan beži prebivalstvo. Več prebivalcev je bilo ubitih. Iz 2eneve poročajo »Lokalan-zeigerju, da se boji francoski vojaški kritik Lacroir, da bodo Nemci obšli zavezniške pozicije jnžno od Dixmu-jdeoa ob Yserskem kanalu. Franco- ski vojaški kritik Rousset zopet piše: Resignirani moramo računati s temi bistvenimi izpremembami, nemška vojska tvori sedaj zid brez vrzeli. Amsterdamski »Courant« poroča: Nemci so prekoračili Yserski kanal na petih mestih. Forta St. Omer in Armentieres se bosta v kratkem udala. Londonske »Daily Maii« pišejo: Naše upanje, da se Nemci odpovedo Calaisu, se ne uresničuje. Sedaj je naše geslo: Ojačenja na kontinent. V Parizu manjka premoga. »Berliner Tageblatt« poroča, da je pomanjkanje premoga v Parizu že zelo občutno, ker je dovoz premoga s severnih revirjev skoro popolnoma ustavljen in ker daje južni revir premog skoro izključno le za industrijo. Angleškega premoga dovažajo v nezadostni množini. Vsled tega so poslanci intervenirali pri ministrskem predsedniku, da odpomore temu nedostatku. Nov angleški vojni kredit. Iz Londona javljajo uradno: Razen Že dovoljenih 150 milijonov funtov šteriingov bo zahtevala vlada še 225 milijonov kredita. Največji del te svote se porabi za kritje tekočih vojnih stroškov do konca marca 1915., 3 milijoni so določeni kot predujem za Belgijo, 800.000 funtov šteriingov dobi Srbija; posebno posojilo dobe angleške kolonije in večje svote angleške občine v podporne svrhe. NA VZHODNJEM PRUSKEM. Vojni poročevalec »Berliner Ta-geblatta« na vzhodnjopruskem bojišču poroča z dne 9. novembra: Del tretjega ruskega voja se nastani dne 8. novembra v Staluponenu, — tako se je glasil ukaz, ki so ga dobile ruske čete. Res so hotele ruske čete zopet vdreti na vzhodnio Prusko ter so zasedle v resnici Lyck in Mark-grabovo. Tudi na Romintensko planoto je pridrvela neka ruska konjeniška divizija, ki pa je bila kmalu pregnana. Zlasti močno so skušali Rusi dne 5. novembra prodreti proti Staluponenu in Gumbinenu. Tam je prišlo do hudih bojev, ki so trajali še včeraj. Rusi so imeli mnogo izgub in so bili povsod zavrnjeni. Zavzeli smo njihove pozicije in Rusi so po našem zadnjem naskoku zbežali. Ponekod so pustili na. bojišču celo mrtve. Nemška pehota z artilerijo je napredovala. Povsod je videti žalostne kolone vzhodnjepruskih beguncev, ki beže večjidel v Inster-burg, več jih beži tudi v Kraljevec. Novi ruski poveljniki. Kakor javljajo poljski listi je imenovan general Ruskij, ki je poveljeval ruski armadi pred Lvovorr za vrhovnega poveljnika varšavskega vojaškega okraja. — Dosedanji varšavski poveljnik general Šilinjsk' Je dobil drugo mesto. Uradno nemško poročilo o bitki v čilskih vodah. Berlin, 14. novembra (Kor. bur.) Wolffov bureau poroča: O bitki pri Coronelu je dospelo iz Severne Amerike naslednje brezžično brzojavno poročilo poveljnika križarske flotilje: Dne 1. novembra so zadele na višini pri Coronelu Nj. V. ladja .Scfaarnborst", „Gneisenau*, »Leipzig" in „Dresden" na angleške križarke „Good Hope**, „Mormouth", „Glasgow" in pomožno križarko „Otranto". Nj. Vel. ladja „Nurnberg" je bila med bitko detaširana. Pri nemirnem morju smo pričeli streljati na veliko daljavo« Sovražna Stran 2. •&LOVEN Kl NAKUU*. ane 16. novembra i»i%. 272 štev. artiljerija je motala v 52 minutah utihniti. Ko je nastala tema smo streljanje ustavili. „Good Hope", katerega je naša artiljerija težko poškodovala in na katerem se je izvršila tudi eksplozija, se nam je v temi izgubil izpred oči. „Mormoutha" je našla be-žečega naša križarka »Nurnberg*. Nagibal se je že močno na stran« Zadet od naših strelov se je prevrnil. Radi nemirnega morja in ker je primanjkovalo Čolnov nismo mogli rešiti posadke, „Glasgow", ki je bila očividno le malo poškodovana, je ušla. Pomožna križarka „Otranto" je zbežala iz dosege topov čim jo je zadel prvi strel. Mi nismo imeli nikake izgube. Naše poškodbe so neznatne. Namestnik šefa generalnega štaba von Behneke. Zagonetna pomorska bhka ob čT.ski obali. Angleški listi prinašajo nadaljne podrobnosti o pomorski bitki ob čilski obali ter označujejo ta boj kot še vedno ne razjasnjeno in vedno bolj zamotano zagonetko. Angleška admi-raliteta je baje po nemškem poročilu že sestavila podrobno poročilo, vendar pravi AVestminster Oazette«, da vlada Še vedno mma oficiialnega poročila in da je došel na vprašanje pri angleških poslanikih in CiUi in Peruju odgovor, da nobena angleška ladja ni pristala v tamošnjih pristaniščih. >Daily Chronicle« niše: Ali ie vsa bitka izmišljena, ali pa so bile vse aiigleške ladie potopljene. • * 'Ameriška križarka pogrešana. »Kolnische Zeitung« piše. da so v VVashingtonu v velikih skrbeh za-Tadi ameriške križarke »North Caro-lina«, ki se ie nahajala dne 2. novembra v Beirutu ter ie baje zadela ob turško mino in se potopila. Japonska križarka se potopila, »Frankfurter Zeitung« poroča: Japonska križarka »Itako« je pri Karolinških otokih zadela ob pečine in se potopila. Eksplozija v Tsingtavu. Tokijo, 14. novembra. (Kor. u.) Dne 11. t. m. so odstranjevali neko podmorsko mino. Med delom je eksplodirala. Pri tem je bilo ubitih 8 vojakov in 2 častnika, ranjenih pa 16 vojakov in 1 častnik. V bolnišnici v Tsingtavu leži 436 ranjenih Nemcev. VSTAJA V JUŽNI AFRIKI. Monakovski listi poročajo, da se vstaŠko gibanje v bivši državi Oranje tako hitro širi, da računajo že s tem, da se razširi to gibanje tudi na kaplandsko kolonijo. De VVett ima baje najmanj 3000 oboroženih in dobro preskrbljenih Burov ter zbira vedno nove čete. Železniški promet med Cronstadtom. Betlehemom in Ilarrvsmithom je že več dni pretrgan. De VVett uporablja staro takriko, vsled katere je bil Angležem tako grozen, da napada manjše oddelke vladnih čet s premočjo, jih vjame, jim vzame orožje in jih potem zapodi nazaj. Iz Londona poročajo, da se je nekdanji voditelj Burov, Jooste, pridružil vstašem v Transvaalu. Pretorra, 14. novembra. (Kot. urad.) V zadnjih bojih proti Bothi so uporniki vjeli poveljnika Foucheja s 40 vojaki. Tobias Smuts je vjetnike zonet osvobodil. TURŠKO URADNO POROČ LO O BOJIH PROTI RUSOM IN ANGLEŽEM. Carigrad, 15. nov. (kor, bur.) Iz glavnega vojnega stana se poroča: Naše čete so zasedle Kutur v perzijskem Aserbeidžanu. Mesto je bilo do-sedaj zasedeno od Rusov, ki so poraženi zbežali. Med našimi četami, ki jih preganjajo, in njihovimi zadnjimi četami so se vršili danes neznatni boji. Boji okoli KčravuhOija so bili jako ljuti. Naše čete so se izkazale izredno hrabre. Neki naš polk se je zagnal trikrat v naskoku na višino kote 1905. Major in več častnikov prvega bataljona je padlo. Konečno so vdrle naše čete z nepresežno hrabrostjo, katera je slavni zgodovini osmanske armade v čast, v napadene pozicije. Od sovražnikov, ki so branili višino ni ostal niti eden nepoškodovan. Naš plen je bogat, zlasti smo se polastili mnogo materijala za prirejanje utrdb. Ljuto smo napadli Angleže, ki so se bili izkrcali pri Fau ob obali Bas-sorah. Angleži so imeli 60 mrtvih. (Kutur je glavno mesto enakoime-novanega perzijskega okraja ob jezeru Urmia. Pred L 1878 je bil ta teritorij turški, po rusko-turški vojni ga je dobila Perzija v zahvalo za njeno nevtralnost — Fau ie turška trdnjava ob izlivu reke Evirat-Tigris v Pcnijskan zalivu.) VOJNA TURČIJE PROTI TRI-PELENTENTE. — V EGIPTU. Iz Aleksandrije dospeli potniki pripovedujejo, da so Arabci v Egiptu še mirni, če pa bodo Turki prišli v Egipt, se jim bodo pridružili »Seccolu« poroča njegov poročevalec iz Kaira: Dne 2. novembra je bilo uvedeno vojno stanje in vojaška diktatura. Poveljnik angleških čet sir John Maxwell je obenem naznanil, da bo pripravil Egipt za obrambo. Indijci, Malajci in Avstralci so prišli kot posadka v mesto. Iz Anglije so poslali sem rekrute, da se tu izvežbajo. Par dni pozneie so prispeli Maori iz Nove Zelandije in Japonci. Angleži so pripeljali tudi vjete vstaške čete z notranjosti dežele. Pred Beduini imajo Arcrle^i največji strah, ker so najvplivnejši. Tuje vojake so nastanili tudi v privatnih hišah. Iz Anglije je prišlo mnogo motornih koles. Na več krajih v mestu in pred vojašnicami so postavili tudi topove. Vlada je odstavila nato vse turške državne uradnike, med njimi brata khediva in princa Aziz pašo, Hasana, bivšega brigadirja v Kirkili-si. Začele so se dne 12. novembra aretacije turških prebivalcev, v cita-deli jih je že več sto. • * * AFGANCI NAPOVEDALI VOJNO. Preko KodaHa poročajo iz Pe-trograda, da je ganistanski emir sporočil ruski vladi, da se je podvrgel pozivu khediva za obrambo izla-ma. Ruski poslovodja v Kabulu je zapustil Kabul. Vodstvo afganske armade ie prevzel glasom poročila »Sudslavische Korrespondenz«, emi-rov sin Bahadur kan. Glavne afganske čete Prodirajo proti angleškim kolonijam. Ob kavkaski meji. Iz Pere poročajo v Berolin: Turki so na več krajih prekoračili mejo v okraju Lasis*an. Rusi so v popolnem neredu zbežali. Turki neprestano prodirajo. Megla in sneg sta Rusom umikanje popolnoma odrezala. Neki amsterdamski list piše: V boljše razumevanje položaja ob kavkaski meji nam poročajo, da tam ne more biti govora o velikih bitkah, ker stoji v teh pokrajinah mnogo manj čet zlasti mnogo manj Rusov, kakor to oblasti priznavajo. Pred vsem se ne sme pozabiti, da so Romuni in Ukrajinci, ki jih morajo posiati' Rusi kot ojačenje, navajeni živeti v nižavah, torej niso dosti vredni za vojno v goratih krajih, zlasti ne, če zavira sneg prodiranje preko gorskih prelazov, isto velja seveda v mnogo manjši meri glede kavkaskih rezervistov in za ruske mejne čete, ki imajo seveda sebi nasproti turške mejne čete in Kurde. Ce bodo Turki res pognali Ruse v Kavkazu nazaj, potem nikakor ni nemogoče da se bodo Georgijci uprli, v tem tre-notku pa še ni prišlo tako daleč. * Maročani ogrožajo Tan-er. Carigr?df 13. novembr . (Kor. urad.) „Tasvir i Efkira" poro" i, da se sveta vojna v Maroku proti Franciii vedno boli širi. Glasom „Saabeta", k* izhaja v Tankerju, je dospe1 o 10.000 MaroČanov pod vodstvom Ah Jul Me-leka v Tazzo ter vjelo Francoske uradnike. V okolici Tangerja je prišlo med eno divizijo MaroČanov in Francozi do boja, v katerem so bili Francozi premagani. Gubernator v Tangerju je baje opozoril francosko vlado, da bodo Maročani, če ne pridejo v par dneh ojačenja, vzeli mesto. Zadržane turške ladje. London. 14. novembra. (Kor. urad.) »Morning Post« javlja iz Aleksandrije z dne 11. novembra: Oblasti so tu pridržale 25 turških jadrnic. V mestu vlada absoluten mir. Sumljive osebe še nadalje zapirajo. • • Kako močna )e turška armada? S turško - oficijozne strani se poudarja: Nekatere vesti o uspehu turške mobilizacije so zatrjevale, da se nahaja prilično 600.000 mož pod zastavami. To ni res. Uspeh turške mobilizacije je marveč za več stoti-soč ugodnejši kakor pa zatrjujejo omenjene vesti. Pastirsko pismo o sveti vo|aL Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad.) V soboto so prečitali v Fatiho-vi mošeji pastirsko pismo (fetvah) šejh - ul - islama o sveti vojni. Pastirsko pismo označuje v obliki vprašanj in odgovorov Anglijo, Rusijo, Francijo, Srbijo, Crno goro in »vse njihove pomočnike« v boju proti Nemčiji in Avstriji, podpornicama Turčiie za zaklete sovražnike islam- ske vere ter pocrvBa vee vernike na boj proti omenjenim državam. — V Carigrada so se vršile velike verske manifestacije, katerim so se, kakor poročajo Usti, pridružili tudi iiitski Perzijct Uamska sveta vojna. Carigrad, 14. novembra. (Kor. urad.) Politična društva so priredila velik demonstrativni shod, ki se ga je udeležila tisočglava množica. Po opoldanski molitvi se je v mošeji Fa-time z velike lece prečkala v posebni poslanici šeiha il islam »letva«, s katero se proglaša sveta vojna. Množica se je nato napoti'a na trg pred vojnim ministrstvom, kjer so nastopili razni govorniki in kjer so se opravile molitve za zmago tur*ke armade in mornarice. Od tu je množica odšla pred visoko porto (ministrstvo zunanjih del), da manifestira, da je ves narod enodušno z vlado pripravljen za vse žrtve. Opoldne je sultan Mehmed v stari palači Seraila sprejel deputacijo, poslano z velikega shoća, # Bolgari a in vo ni dogodk'. Iz Sofije se poroča: Brata Buxton sta prispela zopet v Sofijo ter nadaljujeta svoje aeitačno delovanje. Ruso-filski krogi trde, da se rusko-bolsiarska pogajanja uspešno nadaljujejo. Vlada stoj' sicer se vedno na strogo nevtral-rem stališču, toda merodajni krogi so vznemirjeni na eni strani vsled koncentracije turških čet v odrinskem okraju kjer se baje zbira turška armada 160.000 mož na drugn strani pa vsled dogodkov na bolgarsko-turški meji. V Sofijo so dospele tudi vesti velikih vojaških priprav v Romuniji. Romunska crnomorska pristanišča so z minami zaprta. Na obali so nameščene težke baterije. Železniški promet je skoraj popo'noma ustavljen. Sofijski listi raz-pravljo o pogojih na katere bi morala Srbija pristati, da privoli Bolgarija v obnovitev nekdanje balkanske zveze. Tripe-ententa oblublja bolgarskim politikom zlate gradove. Uiičene ruskega sporne- .. i. Iz Carigrada poročajo: Množica je razrušila cerkev v Galutariji, ki so jo bili Rusi postavili v spomin, rusko-turške vojne in svetoštefanskega miru v 1. 1878. Listi zatrjujejo, da posvečene stvari niso bile oskrunjenje. Srbsko - bolgarska pogajanja. Iz Sofije poročajo: 2e tri dni se nahaja v Sofiji bivši srbski minister Marinković, ki skuša pridobiti mero-dajne bolgarske kroge za idejo novega srbsko - bolgarskega sporazuma. Uspehi so pa negativni. Boji ob g'ško-bolgsr^ki mej*. Šotna, 13. novembra. (Kor. urad.) Bolgarska brzojavna agencija poroča, da so se vršili infanterijski boji ob bol^arsko-grški meji štiri dni. Bolgari so bili zahrbtno napadeni in so imeli 5 mrtvih in 9 ranjenih. Izerube Grkov niso znane. Grki so nenadoma začeli prodirati z močnimi četami o celi meji. S.imo neustrašenost mejnih straž in milic je zadržala njih prodiranje. Grki so streljali najprej na kmete. Zatrjuje se, da so Grki v zadnjem času zasedli dva bolgarska kraja. Atene, 12. novembra. (Kor. urad.) „Agence d* Athenes" poroča. Dne 7. novembra so prodrli bolgarski vojaki in civilisti v nevtralni pas, ki je bil po prijateljskem dogovoru določen za okolico Ispice. Grški vojaki so pozvali bolgarske vojake, da naj se odstranijo. Bolgari so se temu upirali. Predno so dospeli častniki, se je razvil boj, ki ie trajal ves dan. Dne 8. t. m. so si izkopali Bolgari na grški zemlji pri vasi Gicerki strelske jarke. Neki grški častnik je zahteval od Bolgarov, da jarke zopet zasujejo. Ker so Bolgari to odklonili, se je razvil boj. Šestnajst Bolgarov je bilo vjetih in zopet izpuščenih. Dne 9. t. m. je napadla neka bolgarska stotnija grško stražo pri Kisovu, bila pa je zavrnjena. Dva grška vojaka sta bila ranjena. Dne 10. t. m. so začeli Bolgari, med tem ko sta se grški in bolgarski stotnik razgovarjala, streljati na stražo v Terlisiju. Boj je trajal 8 ur. Dne 11. t. m. se je razvil boj v okraju Loči. Bolgari so bili dobili ojačenja ter so imeli tudi strojne puške. Boj je trajal do 8. zvečer. Vsem tem dogodkom tu ne pripisujejo nobene važnosti. • Napadi na Sve« Ifedina. Iz Kopenhagena poročajo: Proti Svcn Hedinovi agitaciji, da naj bi se nordiške države pridružile Nemčiji v boju proti Rusiji se obračalo zelo ostro švedski in danski politični krogi, ki poudarjajo, da Je politika nevtralnosti edino mogoča. Tudi danski poluradni organ »Poiitikeiu zavzema to staliSče, Vojno posojilo. Dmtti, 15. novembra. (Kor. ur.) Pod naslovom »Pomoč za obrambo« prijavlja »N. Fr. Pr.« članek guvernerja zemlflškokreditnega zavoda tajnega svetnika dr. Siegharta o vojnem posojilu. Avtor piše: Izredni, zgodovinsko brezprirnerni čas zahteva izrednega dela in požrtvovalnosti. Samo še ena zgodovinska doba Avstrije se da primerjati sedanjemu času: tista doba, ko je morala mladostna cesarica Marija Terezija svojo državno braniti proti celemu svetu sovražnikov. Nemčija in Avstro - Ogrska sta od vzhoda in od zapada, na morju in na kopnem ogroženi od premoči, kaker svoje čase Marija Terezija in njena dedšči-na. Tako malo, kakor tedaj, se bodo sedaj izpolnile želje sovražnikov. Za orožje sposobno moštvo vseh avstrijskih narodov se bori neupogno za svojo staro Avstrijo. Tistim pa, ki jim ni dano, da bi s svojo krvjo sve-dočili za življenje, nedeljivost in potrebnost te države, nastajajo zdaj nove in nič manj važne dolžnosti. Tisti, ki nima ne slovesa ne premoženja, žrtvuje na bojišču ravno tisto, kar žrtvuje odlični in bogati, namreč življenje, močne roke, gibčne mišice m krepke živce, kar je dedščina naših vojakov.Revež nima nič drugega, Tisti pa. ki mu je dala domovina posebne časti in predpravice, premožni človek, ki mu država ščiti niegovo imetje, je državi dolžan še druge žrtve. Posebna dolžnost stanu in imetja v vojni je gospodarska pomoč, dajatev za armado, ki jo sedaj država nujno in opravičeno zahteva. Finančna uprava je porabila svoje velike zaloge in si je zagotovila precej znatne kratkoročne kredite. Tako je doslej pokrivala potrebe armade. To je spravilo v promet ogromno množino denarja, ki cirkulira izključno v inozemstva, med tistimi, ki služijo pri armadi ali ki armado zalagajo s potrebščinami. Ta denar kroži, a naloženi kapital to ni. V sedanji obliki pritiska na našo valuto in zato se mora premeniti v naložne vrednote, tako v interesu sedanjih imeteljev, ki smejo zahtevati primerno obrestova-nje, kakor tudi v interesu države, ki rabi ta sredstva za svoja plačila. Prišel je čas velikega notranjega posojila. To je finančna in valutnopolitič-na potreba. Pisatelj opozarja, da je utesnitev industrijalne produkcije osvobodila mnogo sredstev in tudi pri kmetijstvu ie vsled višje cene vseh pridelkov mnogo gotovega denarja na razpolaganje. Kapitalistom pa dajo posojilni zavodi priliko, da dobe na svoje efekte po nizkih obrestih posojila in si z njimi pridobe razmeroma višje obrestovane vrednote. Viri. iz katerih more zajemati država, so dani in dolžnost premožnih je, da jih da na razpolaganie. Vsak, kdor pripomore k izdatni financijelni pripravljenosti, brani svojo hišo in svoje polje, svojo delavnico in svojo pisarno, zato ne sme nihče manjkati. Patrijotizem srca, ki se je tako lepo izkazal, se mora povečati na patrijotizem velikih dejanj. Darovali smo doslej, ker nas je sililo čustvo, sedaj moramo darovati, ker nas sili patrijotizem razuma. Kdor le more na: in mora podpisati vojno posojilo, ker je to dolžan sebi in državi, ker s tem izrazi državi svoje zaupanje in poveča samozavest našega vojaštva, samozavest našega ljudstva in po-svedoči trdno odločnost se z vsemi sredstvi braniti. In če pravi Angleška, ki celo svoje vojake z denarjem kupuje, da bo v tej vojni zmagala zadnja milijarda, pa pravimo mi: Ne, zmagal bo pogum naših sinov in bratov. In da ti v vojni ne bodo pogrešali ne orožja, ne kruha, zato bomo mi skrbeli, pa če bi bilo treba z zadnjo krono Guverner dr. Sieghart se spominja velikega usneha nemškega vojnega posojila in končuje: Po ljudskem premoženju in ljudskih dohodkih sicer nismo enaki Nem;iji, a enaki ji hočemo biti na požrtvovalnosti in veselem podpisovanju vojnega posojila. Srečno Izvedeno vojno posolilo pomeni izvojevano bitko. Dunaj, 15. novembra. (Kor. ur.) »N. W. Tagblatt« prijavlja članek »Avstrijsko vojno posojilo«, ki ga je spisal podguverner poštne hranilnice. V njem je rečeno: Avstrija se oborožuje za financijelno zmago. Vojno posojilo daje izredno ugodne pogoje, visoke obresti in izreden dobiček pri kapitalu. Se bolj pa vleče patrijotična zavest ljudi k denarnim zavodom. Vsi Čutimo, da služi vojno posojilo boju za biti in ne biti, sreči in časti domovini, borbi naših očetov, sinov in bratov za obstanek. Vsi se zavedamo, da pomeni srečen konec vojne začetek nove srečne gospodarske dobe. Zvesti prijatelji Avstrije, kakor sovražniki in zavistniki gledajo zda] pozorno na nas. Navezani smo na svoja lastna sredstva in moramo svetu pokazati, da je naša gospodarska sila kos največjim finančnim naporom. Mnogo miliionov je že podpisanih: te Je treba zdaj hitro pomnožiti. Će stori vsak svojo dolžnost, bodo naši sovražniki videli vso našo financijelno moč. Fi-nancijelna zmaga, ki jo hočemo izvo-jevati, naj bo tudi pozdrav bratom na bojnem polju. Pove naj jim, da stojimo zvesto in hvaležni za njihovo junaštvo z vsem svojim imetjem na njihovi strani. Dunaj, 15. novembra. (Kor. ur.) Nadvojvoda Friderik je za avstrijsko vojno posojilo podpisal štiri milijone kron. za ogrsko pa isto toliko. Praga, 15. novembra. (Kor. ur.) Pri banki »Union« sta bila prvi dan podpisana skoro dva milijona vojnega posojila. Samo češka industrijama banka je podpisala en rnili-on. Pri Češki eskomptni banki je doslej podpisanih 6\/2 milijonov. Budimnešta, 15. nov. (Kor. b.) Nadškof in kapitelj v Ostrogonu sta podpisala 3 milijone vojnega posojila, železniška družba Rima-Murani pa 1 milijon. Pri ogrski poštni hranilnici se je dosedaj podpisalo 15 milijonov vojnega posojila. Duna , 15. nov. (Kor.) Kakor poročajo listi, znašajo pred Dri jave za avstrijsko vojno posojilo doslej že več kakor 400 milijonov kron. Med drugimi je podpisala I. avstrijska hranilnica 25 milijonov, tvrdka Wetzler 3 miliione, splošni pokojninski zavod za uslužbence 3 milrone in mnogo drugih po 1 milijon in več. — Kakor poroča „ReichsDOst", je izdal kardinal nadškof dr. Piffl poziv na duhovščino, v katerem ji nujno priporoča, naj vernike s prižnice opozore na to, da je za vsakogar patrijotska in častna dolžnost, da podpiše vojno posojilo. Gradec, 15. nov. (Kor.) Vojno posojilo je tu podpisalo že mnogo sto oseb. Zlasti mali štedilci polagajo s patrijotičnim navdušenjem svoje prispevke na altar domovine. Štajerska eskomptna banka je podpisala 1 milijon kron vojnega posojila. Dnevne vesti. — Deželnih zborov ne bo. Običajno se koncem vsakega leta skli-čejo deželni zbori, da sklenejo proračune aii vsaj proračunske provizorije. Letos se to ne zgodi in se bodo drugim potom dovolili provizoriji. — Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 17. t. m. ob šestih zvečer v mestni dvorani redno sejo. Na dnevnem redu iavne seje so: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje javne seje. Personalnega m pravnega odseka poročilo o neki prošnji za zagotovitev sprejema v občinsko zvezo ljubljansko. Finančnega odseka poročila: 1. o računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1913; 2. o računskem sklepu ustanovnega zaklada za leto 1913.; 3. o računskem sklepu zaklada meščanske imovine za leto 1913.; 4. o računskem sklepu ubožnega zaklada za leto 1913.; 5. o računskem sklepu loterijskega posojila za leto 1913. — Stavbnega odseka poročili: 1. o prizivu dr. Maksa Pirca kot kuratorja Josipa Streharja proti odloku mestnega magistrata glede raznih poprav v hiši št. 2. Tržaška cesta; 2. o poročilu mestnega stavbnega urada glede neke spremembe regulaČnega načrta prejšnje občine Spodnja Šs ška. — Šolskega odseka poročila: 1. o računih o porabi dotacij na mestnih ljudskih šolah v letu 1913/14.; 2. o dopisu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede novega statuta mestnega dekliškega liceja: 3. o dopisu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede učiteljskega osobja na dekliški ljudski šoli mestnega dekliškega liceja. — Aprovizačnega odseka poročilo o dopisu občinskega sveta v Dunajskem Novem mestu slede raznih odredb v svrho aprovi-zacije mest. — Direktorija mestne klavnice poročilo o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1913. ~+ Direktorija mestnega vodovoda in mestne elektrarne poročili: 1- O računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1913.; 2. o računskem sklepu mestne elektrarne za leto 1913. — Na dnevnem redu taine seje so: Naznanila predsedstva. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. o prošnjah za podpore iz razpisane mestne jubilejne ustanove za obubožane obrtnike; 2. o dopisu upravnega ravnateljstva mestne hranilnice glede časovnega napredovanja nekega hranilničnega uradnika. — Šolskega odseka poročili: 1. o prošnjah za razpisano službo mestnega šolskega sluge; 2. o razpisu c. kr. deželnega šolskega sveta glede imenovanja učiteljice gospodinjstva na mestnem dekliškem liceju. — Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije. — Imenovanja v črni vojski. Za črnovojniške proročnike so imenovani Jos. Roček, Jos. Lukeš, Karel Zupančič, Jos. Šiška. Za črnovotai-ske zdravnike so imenovani dr« Vfc- *Tz, ftCV. „atovBNSKl NAROD9, tae 10. novemora 1914. Stran 3« tor Gregorič, dr. Hugon Fabiantč, dr. Leon 2upnik. dr. Karei Žitko, dr, Edvard Zupančič. — Imenovanja. Za črnovojniške-ga nadporočnika je imenovan Vmko Janežič, za črnovojniškega akcesista Adolf Urbančič. za poročnika v evidenci Oskar Juvan in dr. Leopold 2užek, za črnovojniškega stavbnega asistenca Fr. Lukeš. — Opravilni red za vojni čas pri deželnemu in gospejnemu pomočne-mu društvu »Rdečega križa« za Kranjsko. 1. Predsednik Gustav del Cott: Osebne zadeve. Nadzorstvo nad splošnim poslovanjem in gospo-darjenje z denarjem,-Itakor tudi nad vsemi, »Rdečemu križu« podrejenimi bolnišnicami. (Strossmajerjeva ulica štev. 3.) 2. Predsednica baronica Schwarz: Višje nadzorstvo čez skladišče »Rdečega križa«. Zadeve urlede društvenih delavnic, kuhinj in perila. (Deželnoviadna palača.) 3. Prvi podpredsednik, dvorni svetnik dr. Franc Zupane: Vse sanitarne zadeve. Ponudbe za bolniška stanovanja (rezervne bolnišnice, rekonvalc-scentnice. bolniške štacije, marodni-ce, v civilnih bolnišnicah pripravljene postelje, privatna oskrbovališča), zdravniki. (Deželnoviadna palača.) 4. Društveni odbornik, ravnatelj deželnih uradov Matija Zamida: Zadeve društvene propagande. (Deželni dvorec.) 5. Odbornica Hermlna del Cott: Pregled bolniških strežnic. Posredovanje za zimska volnena dela. tSrrossmajerjeva ulica 3L) č. Major Ivan Kramaršič: Svetovalec v vojaških zadevah. Pregledovanje upravnih računov podrejenih bolnišnic. Voditelj poizvedovalnega urada. (II. državna gimnazija, soba 52. 53.) 7. Deželnosodr.i svetnik Tomaž rTin-spieler: Svetovalec v uradnih zadevah. Poročevalec za osrednji trkazil-ni urad. (II. državna gimnazija, soba 51.) 8. Računski revident, občinski svetnik Ferdinand Slaudach^r: Vse denarne zbirke in denarna izplačevanja. (Deželnoviadna p-ilaea, računski oddelek.) 9. Tajnik \\o\z\] Merlak: Vse notranje društvene zadeve in s :rmi združena blagajniška in raeun-ska opravila. Zgbsitev udov. krošnje za podpore. Podružnice. tU. državna gimnazija, soba 51.) 10. Finančni rav. oficijal Anton Jagodic: Zadeve glede zdravstvenega materijala in prevažanja. (Cesarja Franca. Jožefa asi!.) —Ranjenci v Ljubljani. V tukajšnji II. državni gimnaziji so bili do 15. t. m. nastanjeni ti-Ie domači, na bojiščih zboleli vojaki: nadom. rez. Fran Meden lov. bat. 7. nadom. st. iz Iva nje vasi. revmatizem; korp. Podobnik Ivan. p. p. 97. iz Idrije, strel v glavo; nadom. rez. Sadar Ivan, 'om. p. 27. nadom. st. 1. iz Stare • asi pri Krškem, bolan na živcih; adom. rez. Sedlak (?) F~2n lov. bat 7. nadom. st. 2. iz Spolnjega Kailia, revmatizem; narednik Ver--veger Fran. dom. p. 27. š*ah iz Brežic, bolan na jetrih; rez. Žagar Viktor, lov. bat. 7. st. 4. iz Preval pri Velikovcu, revmatizem. — Slovenski junak. V Szolnoku so položili k zadnjemu počitku poročnika 27. pešpolka Vladimirja B a-biča iz Ljubljane. Bil je neustrašen bojevnik. 2e dvakrat ranjen, je sel vendar še tretjič v boj ter je bil smrtno zadet. Kljub prizadevanju zdravnikov za njega ni bilo več rešitve. Umrl je udano in mirno. Pogreb, katerega so se udeležili domači, se je vršil z vsemi vojaškimi častmi. Dame iz Szolnoka so obsule njegovo krsto s cvetjem in sam župan szolnoški je položil na grob slovenskega junaka venec. Tudi vojaško poveljništvo mu je poklonilo venec in vsi častniki garnizije so prerano umrlega junaka spremili na zadnji poti. Bodi mu lahka zemlja ogrska. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. — O nadporočniku Ivanu Be-denku pešpolka št. 97. se je razglasilo, da je mrtev. Zdaj se je pa oglasil nadporočnik iz — Moskve. Pisal je svojemu očetu g. Bedenku, trgovcu m posestniku v Kranju, pismo, v katerem mu sporoča, da je bil ranjen in da je ležal v avstrijski bolnišnici, ko so Rusi zasedli mesto. Rusi so ga prepeljali v Moskvo, kjer leži zdaj v vojaški bolnišnici. Rana se mu dobro celi. — Na gaHškem bojlicu je padel g. Ivan O set, posestniški sin iz Hruševca pri Št. Jurju ob j. ž. Pokojnik je bil marljiv član načelstva Kmečke hranilnice in posojilnice; poleg tega je deloval v vseh šentjurskih narodnih društvih in je bil povsod zaradi svoje delavnosti in vnetosti priljubljen in spoštovan. Doma je preuredil kmetijo v daleč okoli znano vzorno gospodarstvo. Bodi mu med prijatelji in somišljeniki ohranjen časten spomin! — Na severnem bojišču so padli kadet R u ž i č k a , sin inšpektorja K. Ružičke v Ljubljani in enoletna prostovoljca Opančara in dr. S - j o v i c. Ranjen je bil enoletni vrnstevzijec Rohrmann. sin tr- | govca g. V. Rohrmamia v LJubljani; [ ranjenec leži v bolnici v Košicah na Ogrskem. — Umrl le za ranami, dobljenimi na severnem bojiSču, jurist in izprašani učitelj stenografije Ivan Pe-lan, rezervni kadet 70, pešpolka. Časten mu spomin! — Padel }e 28. oktobra na severnem bojišču stotnik domobranskega polka št. 27. Ferdinand Gobane iz Ljubljane. — Pogreša se že nad 6 tednov Matija Lokar iz Pulja, ki je služil pri 1 stotniji 17. pešpolka. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči njegovemu bratu ognjarju Josipu Lokarju 4./4. m. k. v Pulju. — Pogrda se od 23. avgusta t. 1. rezervist Janez Žefran, nosač ranjencev pri 6. komp. 27. domobr. pešpolka. Verjetno je, da je bil dne 27. avgusta pri Przemislanih ujet. če bi kdo kaj vedel o njem, naj prijazno sporoči njegovi ženi Frančiški Žefran, posestnikovi ženi, Gotna vas, 18. p. Kandija. — Seznamek izgub št. 56. in 57. je nabit na deski pred vhodom na mestni magistrat. — t Narednik Viktor Zupančič. Dne 25. oktobra t. 1. je izdihnil svojo mlado dušo na bojnem polju gospod Viktor Zupančič, c. kr. narednik 22. domobranske topniške divizije, 2 baterije, sin gospoda Ivana Zupančiča, c. kr. nadoficijala v pokoju v Kranju. Pred tremi leti je pokojnik prostovoljno vstopil k vojakom, in sicer v topničarski oofk št. 7. Letos jeseni bi bil že doslužil kot vojak, a prišla je vojska, pa ie moral namesto na de pust. v — boj. O njegovi ranit-vi in o njegovih zadnjih trenutkih nam prav zanimivo piše njegov prijatelj in bojni tovariš Joško Pettan z dne 26. oktobra t. 1. tako-le: ^Stojimo v Sandovi že štirinajst dni in streljamo cele dni in noči. Rusi stre-ljajD tudi mečno na nas, a na našo baterijo niso imeli do tega usodepol-nega dne (namreč dne 23. oktobra) prave dirtance, bili so vedno s svojimi streli predaleč ali preblizu. Dne 23. oktobra pa je priletela težka granata direktno v naš municiiski voz, :a ie eksplodiral: en četovodja, en predstrelec in štiri topničarji so bili takoj mrtvi, en topničar je bil težko ranie.i in Je tudi že umrl. Ko je padla ta granata, so šli poveljnik baterije, poročnik Heber in Viktor Zupančič ogledovat, a Rusi so jih opazili, in izstrelili granato, ki je padla direktno v okop. kjer je bil Viktor Zupančič. Granata ie ranila poročnika He-bra v glavo in prsa. ta je še isti dan umrl. Zupančiča v hrbet čez pljuča, in enega telefonista v nogo. 2iva s a ostala v istem okopu še dva stotnika. Ranjence so takoj prenesli v Sandovi v šolo in jih obvezali. Viktor je pustil takoj poklicati mene in sam sem bil ves čas pri njem. Trpel ni mnogo, vsaj priznati ni hotel, vedno je pravil, da se rane hitro in lepo celijo. 3il je tukaj tudi slovenski zdravnik, napel je vse moči, tudi jaz sem hočil do vseh zdravnikov, a usoca je hotela tako. Zadnji večer - ni bil še dolgo pri njem, obiskali so ga tudi drugi prijatelji, govoril je vse in z vjerni in nihče ni mislil, kaj ga čaka še tisto noč. Brez skrbi sen šel k počitku in zjutraj sem na vse zgodaj že zvedel... Takoj sem mu pri-žgal svečo, mu pustu splesti vem c iz smreke in naredil sem mu križ 7 napisom: fller ruht in Frieden pl. Viktor Zupančič t am 25. Oktober 1914. — »Lahko naj Te zemlja krije.« Skušal sem doseči, da bi bil pokopan na pokopališču, a nisem dosegel; pokopan je med umrlimi tovariši za šolo. Lepo sem mu uredil grob na dan Vse svetnikov. Ce ostanemo še tu, mu prižgem zopet sveče.- — Ganljivo bi bilo preveč, ko bi vam popisoval vse natančneje; z eno besedo: v mislih na vas ie izdihnil. Dostikrat je rekel: -»O ko bi bila Babi (njegova sestra) ali kateri drugi od vas tu, koliko lažje bi mi bilo-« Naj rjočiva v miru. blagi mladenič. Bridko prizadeti rodbini naše sožalje! — Iz ruskega vjetmštva je pisal nadporočnik celovškega pešpolka, Hoffmann, pismo, v katerem javlja, da se nahaja v liodšentu, ki je popolnoma turško mesto. Med drugim poroča, da velja tam funt grozdja 8 vinarjev in krasna melona 12 do 15 vinarjev. Pije se samo čaj, kajti v celi Rusiji ni dobiti ne kaplje alkohola; začetkom vojne izdana prepoved, prodajati alkohol izvršuje strašno strogo. — »Zlato dam za železo«. Darovali so: g. Laschitsch 1 prstan; g. Schrautzner 1 brošo, 1 verižico; g. Jerman 1 prstan; g. Lutschounigg 1 poroči prstan; g. Lutschounigg 1 prstan, 1 zapestnico; rodbina Luzer 2 prstana; g. Pfeifer 1 prstan; gosp. Stern 1 poroč. prstan; neimenovana 1 prstan; rodbina Tratnik 3 prstane, 1 par uhanov, 2 denarja; g. Sternad 1 poroč. prstan, 1 prstan, 1 verižico, 2 obeska; g. Lutschounig l prstan; g. Waldstein 1 prstan, odlomke; g. Spinder 1 obesek, 1 zaponko; g. Lo-be 1 zapestnico; g. Šubic 1 brošo, 1 uro; g. Jak 1 prstan; g. Kalan 1 prstan, 1 p. uhanov; g. pl. Lunzer 2 prstana, 1 verižico; g. Berthold 5 prstanov; g. Zabukovec 1 prstan, 1 zapestnico; g. Hity 1 zapestnico, 1 verižico; g. Ipavic 1 verižico; g. Pet-kosig 2 prstana, 1 zapestnico, 1 obesek; g. Bukovec 1 verižico, 1 p. uhanov, 1 obesek; g. Ranth 2 prstana, 1 zapestnico; g. Luser 1 prstan, 1 brošo; g. Ipavic 1 prstan, 2 obeska, 1 dozo; g. Večerin 1 prstan, 1 brošo, 1 verižico; g. Burda 5 prstanov, 3 zapestnice, 1 verižico, 1 medaljon, 1 odlomek; g. VVeiniich 2 prstana; g. —r. 1 p. uhanov; g. Grilc 1 p. zaponk; g. Vončina 1 prstan; g. —r— 1 prstan; g. Cernivec 2 prstana, 1 zapestnico; g. Černe 1 prstan; gosp. Cirman 2 prstana, 1 zapestnico; g. Rabič 1 prstan; neimenovana 1 prstan. 1 zapestnico; neimenovana 1 prstan, 1 zapestnico; —r— 1 prstan in 6 K; g. Možek 1 verižico, 1 obesek; g. Bela Tratnik 1 uro; g. Ana Tratnik 1 p. uhanov; —r— l p. uhanov; g. Franc —r— 1 prstan; g. Papež 1 uro, 1 obroček; neimenovana 1 brošo, 4 obročke; g. Vrinšek 1 prstan; g. Košenina 1 prstan; g. Riedl 1 medaljon; g. Eisinger 1 medaljon-g. Strzelba 1 uro; neimenovana 2 zapestnici, 1 medaHor, odlomke, 5 K in 6 otročkov; —B— \ prstan; Robert in Elli 1 prstan, 2 verižici, 1 odlomek, 5 obeskov; g. Koseckv 1 prstan; g. Dvorschak 1 zapestnico; So-fia 1 verižico, 1 obesek; g. Andrttto 2 zapestnici; g. Margl l zapestnico; Lene 1 prstan; Erih 1 zapestnico; neimenovana 1 prstan, 1 zapestnico, 1 brošo, 1 križec. — »Glasbena Matica« v Ljubljani nriredi 2. decembra t. 1. velik koncert r.a korist Rdečemu križu« in rodbinam v v-ojno poklicanih vojakov. — Za naše vojake. Po celi monarhiji si žene in dekleta vneto prizadevajo, da napravijo na naše vojake, ki so v vojaki, še pred nastopom zime gorka oblačila. Vsled poziva Njega eksccience gospoda železniškega ministra se je zbralo tudi v področju c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu veliko število uslužbenk ter žena in svojcev uslužbencev, za to patrijotično delo in sedaj je nešteto rok na delu, da naple-te jopice iz ovčje volne za hrabre branitelje domovine. Po prizadevanju Njega ekscelence se je dala osrednjemu odboru, ki se je sestavil v imenovani namen na sedežu c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu, na razpolago znatna množina ovčje volne in večji znesek za nabavo iste; poleg tega je uvedel odbor pobiranje v zasebnih krogih, ki je doseglo zbog požrtvovalnosti darovalcev najboljši uspeh; tudi ta sredstva so se oorabila za nakup voine in tako se bo dalo približno 1900 zimskih Jopic na razpolago vojno-oskrbovalnemu uradu na Dunaju. Polovica je že zgotovljena in se je poslala c. kr. železniškemu ministrstvu v kojega prostorih bodo 17. in 18. t. m. od 4.—-6. ure popoldne razstavljene na splošni ogled znatne množine branil zopet mraz, katere so zgotovili pripadniki državno-že-lerniške uprave. Vsled sijajnega uspeha putriiotične akcije je naprosil gospod železniški minister osrednji odbor v Trstu, da izreče najsrčnejšo zahvalo vsem ožjim sodelavcem in delavnim odborom, ki so se sestavili v Trstu, Gorici. Jesenicah. Ljubljani, Rudolfovem, Kočevju in Cervi-nianu in vsem ki so udeleženi na tem delu ljubezni do bližnjega s svetom, dejanjem in denarnimi prispevki. Vsake nadaljne prispevke v gotovini ali tudi v oblačilih sprejema hvaležno osrednji odbor na sedežu c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu ulica Giorgio Galatti št. 9, da jib potem pošlje vojno - oskrbovalnemu uradu, za morebitne denarne prispevke, ki bi bili pličati izključno pri blagajni c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu, bi se napravile samoumevno zopet zimske jopice. — Zahvala naših vojakov. V imenu 9. stotnije 17. pešpolka se vsem čč. darovalcem in darnvalkam za poslano nam obleko, tobak itd. najsrčnejše zahvaljujemo. Na bojnem polju dne 2. novembra 1914. Avg. Rkaberne, t č. poveljnik 9. stotnije. — Zahvala. „Kranjska deželna vinarska zadruga" darovala je že ponovno večje množine vina kot pribolj-Sek v tukajšnji c. in kr. garnizijski bolnici nahajajočim se ranjencem. Pred kratkim je pa došlo podpisanemu poveljstvu veselo poročilo, da imenovana zadruga pošiljala na odredbo gospoda deželnega glavarja vino poslej redno po dvakrat na teden za vse v zdravniški oskrbi omenjene bolnice se nahajajoče vojaške osebe. Z ozirom na ta velikodušni čin domoljubne požrtvovalnosti smatra poveljstvo c. in kr. garnizijske bolnice št. 8. za svojo častno dolžnost, sporočiti tem potom blagorodnemu gospodu deželnemu glavarju drju. Ivanu Sušteršiču, kakor tudi častiti „Kranjski deželni vinarski zadrugi" najgiobokejso zahvalo. Ljubljana, dne 13. novembra 1914. C. i. kr. poveljnik: Dr. Geduldiger, višji štab. zdravnik. — Povodom vojnih dogodkov v Galiciji je c. kr. uprava državnih železnic po možnosti spravila na varno blago iz ogroženih krajev. To blago ima c. kr. ravnateljstvo severne železnice v evidenci in no razpolago za upravičence, po okolnostih je pa tudi čim možno dobro proda. Priporoča se, da se pošljejo reklamacije radi takega blaga izključno na c. kr. ravnateljstvo severne železnice in so tozadevnim vlogam priložiti sprejemni listi, eventualno vozni listi ali druge listine, ki dokazujejo pravico do razpolage. — C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu. — Slovenskim čebelarjem na Štajerskem! Zima preti, pa ne nam čebelarjem, ki smo doma, ampak hrabrim braniteljem naše starodavne, slavne domovine. Marsikateri bo Zbolel in v larsikaterem slučaju bo nudil med jatno olajšavo. Darujte ga tećn ,;a »Rdeči križ« ter ga pošljite nagemu blagajniku g. Josipu Kopiju, c. kr. poštnemu nadoficijalu v Celje. On ga bo razdelil po bolnišnicah Rdečega križa na slovenskem Štajerskem ter imena darovalcev izkazal. —■ Slovensko čebelarsko društvo na Štajerskem. — Na veleč. gosp. trgovce in obrtnike. Na obe nogi ranjen vojak od 17. pešpolka nahajajoč se na dopustu, prosi velesp. trgovce in obrtnike za kakšen postranski zaslužek, n.pr. pisanje naslovov ali kaj druzega enakega. Zmožen je obeh jezikov v pisavi in govoru popolnoma. Dobro ucšle ponudbe naj se pošljejo na P. P. 17. poštno ležeče Sromlie pri Brežicah. — Kvarantenska postaia v Vevčah. V vevški papirnici so uredili kvarantensko postajo s 350 posteljami. Tja bodo v bodoče oddajali v Ljubljano prihajajoče ranjence in bo-lane vojake k petdnevnemu opazovanju. Vlaki z ranjenci bodo zavo-zili iz Zaloga po industrijskem tiru naravnost v Vevče. Od tam jih bo prepeljavalo ljubljansko gasilno in reševalno društvo v ljubljanske bolnišnice. Velika rezervna bolnišnica v škofovih zavodih v Št. Vidu ima 1000 postelj. Ranjenci se dosedaj tam še ne nahajajo. — Posteljne odeje iz časniškega papirja. Dvorni svetnik pref. Eisels-berg opozarja, da rabijo na Danskem pri oskrbi ranjencev in bolnikov posebne odeje iz časniškega papirja. Prevleke iz blaga se napolnijo z gosto stisnjenim časiiiškim papirjem. V sedanjem Času je posebno umestno, opozoriti na te gorke, dobro se prilegajoče odeje, ki so poleg tega še zelo cene. Rabile bi se posebno za bolne in ranjene, posebno umestne bi bile pri epidemijah. — Cesarsko namestništvo na Dunaju je poslalo policijskemu ravnateljstvu ukaz, v katerem je rečeno: »Na raznih dunajskih odrih se, kakor redno v mirnih časih, uprizarjajo burke in operete, v katerih se posebnosti pripadnikov raznih narodnosti zasmehujejo. S stališča cenzure sicer proti tej navadi, če ni združeno ž njo razžaljenje dotičnih narodnosti, ni ugovarjati, v sedanjih Časih pa je treba resno na to misliti, da se na odrih na vsak način respektira samozavest avstrijskih narodnosti in skrbno opusti vsako žaljenje njihovih čustev. — Nabori črnevojnikov na Primorskem se bodo vršili v Trstu od 16. novembra do 15. decembra, v Bujah in Poreču od 17. do 20. novembra, v Kopru in Piranu od 22. do 23. in od 27. do 31. decembra, v Vo-loski od 16. do 23. novembra, na Krku 25. novembra, v Malem Lošinu 27. in 28. novembra, na Čresu dne 30. novembra, v Pulju od 2. do 12. decembra, v Labinu od 17. do 19. decembra, v Tržiču od 21. do 23. in od 27. do 31. decembra, v Montoni od 16. do 20. decembra, v Gorici za Gorico, Kanal in Ajdovščino od 22. novembra do 6. decembra, v Tolminu za Tolmin, Bovec, Kobarid in Cerkno od 8. do 18. decembra, v Gradiški za Krmin in Gradiško od 20. do 23. in od 27. do 28. decembra, v Sežani od 16. do 21. novembra, v Podgradu od 10. do 15. decembra, v Buzetu od 17. do 20. decembra in v Pazinu 22. in 23.. ter od 27. do 30. decembra t. 1., — To so možje! »Reichspo*t« poroča, da so bili med Florisdorfom in Siissenbrunnom pri Dunaju vaje novih vojakov. Po vajah so hoteli kakih 20 vojakov poslati domov, češ, da so preslabi za vojno. Ti možje pa so na kolenih prosili, naj jim nikar ne store te sramote in obetali, da bodo poskušali z vsemi moč* mi izpolnjevati vojaške dolžnosti, samo da pojdejo na vojno. — Gostilničarjem v Ljubljani Se prepovedano, dajati vojakom brez šarže po šesti uri popoldne pijačo. Ker je časih res težko se tega držati, so prišli že razni imetniki javnih lokalov v zadrege, so bili kaznovani in se je enemu celo začasno ustavilo obrtovanje. — Ne devajte živil v vojno-peštne pakete. Poštni uradi imajo naročilo, da se pripričajo, da v vojno-poštnih paketih ni živil. Paketov, ki imajo kot vsebino živila, pošta ne odpravlja. Kadar bo mogoče pošiljati tudi suha živila, ki se ne pokvarijo, se bo to naznanilo. — Odlikovanje povodom vpo-ko;en;a. Povodom upokojitve je cesar podelil dvornemu svetniku Hohenegga plemski stan, dvornemu svetniku Henriku Lammaschu pa je dal izraziti posebno najvišje priznanje. — Umrli veteran. V Ljubljani je umrl 15. t. m. po kratki bolezni Ivan Podkrajšek, rojen 1. 1828 v Ljubljani. Svoj čas je služil pri c. in kr. lovskem bataljonu št. 9 kot podčastnik. Udeležil se je vojne v Italiji ter je bil v letih 1848-49 v neštetih bitkah, ki so se vršile pod vrhovnim vodstvom slavnega Radeckega. V bitki pri Novari 1, 1849 je bil težko ranjen. Ves čas svojega življenja je bil preminuli zvest državljan in vnet patriot ter se je živo zanimal za potek sedanje vojne. Prav rad je tudi pripovedoval o svojih doživljajih v vojni. Bil je eden zadnjih veteranov na Kranjskem iz časa Radeckega. Bodi mu blag spomin! P. v m.! — Državno sodišče in upravno sodišče v navskrižiu. Prejšnji mesec je državno sodišče na Dunaju razpravljalo o vprašanju, če mora brez-koniesionalen oče svojemu šoloobveznemu otroku določiti vero, da se v šoli uči dotičnega veronauka. Takrat je državno sodišče razsodilo, da oče ni dolžan tega storiti. Zdaj se je s tako zadevo pečalo upravno sodišče na Dunaju, ter je odločilo ravno narobe. Gospod Anton Kristan v Ljubljani je dobil od šolskih oblasti povelje, da mora določiti vero svojemu otroku, dasi je sam brez konfesije. Pritožil se je proti tem poveljem ko-nečno na upravno sodišče, in to je njegovo pritožbo deloma proglasilo za nedopustno, deloma za neutemeljeno ter se postavilo na stališče, da mora g. Kristan za svojega šoloobveznega otroka določiti vero, v kateri naj se v šoli podučuje. — Ljubljansko gasilno in reševalno društvo. V teh težavnih časih je našlo ljubljansko gasilno in reševalno društvo še vendar tudi časa za poduk in razvedrilo. Včeraj ob 2, pop. so se zbrali gasilci v Mestnem domu, kjer se je vršila v društvenih prostorih najprej šola z ozirom na sedanje razmere. Neumorni načelnik, deželni poslanec g. Turk je po zdravniških navodilih in po svojih lastnih opazovanjih povodom samaritanskega dela ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva, razložil članstvu, kako je ravnati pri transportih ranjenih in bolnih v slučaju nalezljivih bolezni ter razložil podrobnosti, ki jih je treba vedeti članstvu, kadar prihajajo ranjenci. Koncem svojega podučnega predavanja se je načelnik g. Turk zahvalil čianstvj, ki vrše svojo prostovoljno prevzeto nalogo povsem brezplačno, za njih trud in požrtvovalnost. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo vrši svojo človekoljubno nalogo idealno brez ozira na desno in levo ter se ne meni za zahvalo in priznanje niti za preziranje in omalovaževanje, z lastnimi skromnimi sredstvi zmaguje svojo težavno nalogo, opirajoč se pri tem le na podporo, ki jo dobiva od mestne občine ljubljanske, ki ve dobro ceniti zasluge društva. Omenil je končno, posebno na-glašajoč, priznanje Nj. c. in kr. visokosti uadvojvode Salvatorja, ki je posebno priznal patrijotično delovanje društva, kar je društvu v največjo čast ter mu daje moralične podpore. Pridružuje se temu priznanju se je posebej zahvalil še starim članom, ki so vzlic svojim GO—70 letom vzeli na svoja ramena težko nalogo samari-tanstva. Nato se je vršila v društvenih prostorih, okrašenih z zastavami in podobo Nj. veličanstva mala južina iz društvenih sredstev, kot skromno priznanje članom za njih trud. Izreklo se je več krepkih napitnic. Načelnik, deželni poslanec g. Turk je izrekel Stran 4. •SLOVENSKI NAROD*, dne 16. novembri 1914. 271. štev. napitnico Nj. veličanstvu cesarja t željo da bi bila dodeljena Njemu in Njegovi vojski končna zmaga. Napitnico je članstvo sprejelo z velikim navdušenjem. — Iz IjudskoSolske službe. Za suplentko na enorazrednici v Gotni-ci je imenovana Melanija W e i d e n-thalerjeva, za provizoricno učiteljico v Gorčaricah Pavla S i e g -m u n d in za suplentko na Turjaku Berta L a p a j n e. Za provizorične-ga učitelja v KoŠani je bit imenovan Maksimilijan Jovan, za provizo-ričnega učitelja na II. mestni deški ljudski Šoli v Ljubljani Josip K a v -Č i č. Namesto vpoklicanih učiteljev v Dolskem, Domžalah, Dvoru, Komendi in Stranjah so bile imenovane Matilda Poženelova v Dolskem, Terezija Boletova v Domžalah, Marija Jerman - Gantarje v a v Dvoru, Pavla Potočnikova v Komendi in Marija Koman - Pod-logarjeva v Stranjah. — Iz Ijudskošolske službe. Za suplenta na ljudski šoli v Železnikih je bit imenovan Ciril Rak ove c; za provizoricno učiteljico na enorazrednici v Bukovici je bila imenovana Frančiška Urbančičeva in za provizoričnega učitelja in voditelja ljudske šole v Zalem logu Viktor Kregar. — Hrvatska deželna vlada Je odredila, da se naučni jezik na Hrvatskem ne sme več imenovati »sr-bo - hrvatski«, temveč le »hrvatski« jezik. Nesreča ali kali? Pišejo nam: V Cerkljah se je ponesrečil gostilničar Janez Jenko, po-domaee Kon-ček. Oparil se je po nesreči z vrelo juho tako hudo, da rabi sedaj zdravniško pomoč. Njegov mlajši brat leži bolan v vojaški bolnišnici v Ljubljani. Kino Talija v Kranju se je otvori! dne 11. novembra ob S. zvečer I elegantno predstavo, ki je bila prav dobro obiskana. Kino Talija se nahaja v Zvezdi, nedaleč od kavarne go-sroda Zdravka Krajnea na pristavi gosnoda veleposestnika Franca Ksa-verja Sajovica. Pristavo so v ta namen popolnoma prezidali in predelali. Prostor za predstave, U je jako udobno opremljen, ima prostora za 140 sedežev (pozneje se postavi 170 zaklopnih sedežev). Prostor ima električno razsvetljavo, dva navadna izhoda in en izhod za silo. Za prezračevanje skrbi električni ventilator. Aparat, ki proizvaja slike, je preskrbela tvrdka Ernemann v Draž-danih. Med predstavami igra Phono-lisat - piano, ki ga goni elektrika. Za anarat za ventilator in za klavir kakor tudi za proizvajanje električne razsvetljave se rabi električni tok iz električne centrale gospe Marije Mavr v Kranju. Poseben transformator služi za to, da je električna luč mirna. Napise nad posameznimi lokali je jako okusno izdelal gospod Matija Bradaška mlajši. Predstave se vrše oh sobotah, nedeljah, ponedeljkih, sredah in četrtkih, ob označenih dneh bosta po dve predstavi, prva ob 5. popoldne, druga ob 8. zvečer. Popoldanska predstava je namenjena za mladino, večerna pa za odrasle. Za prihodnje dni so odločene razne dobrodelne predstave (za »Rdeči križ<, za »Dijaško kuhinjo . za mestne reveže i. dr.). Vodstvo kina bo vedno skrbelo, da bo spored prinašal zanimive, aktualne toč:--e, deloma poučnega, deloma zabavnega značaia. Lastnik kina Talija je gospod veleposestnik Franc Ksaver Sajovic v Kranj«; predstave pa vodi z znano spretnostjo in preciznostjo operater gospod Franc Volich. Gospod Sajovic se ni bal niti truda, niti stroškov, da opremi aparat in prostor za predstave z najmodernejšimi pridobitvami na polju kinema-tografične umetnosti in da tako ustvari zavod, ki naj nudi prebivalcem mesta Kranja in okolice v izobilju neprisiliene^a "-ouka in dobro-dejnega razvedrila. Dolžnost mladine in odraslega občinstva pa je, da prav pridno zahaja k predstavam. Spored, dan in ura predstav, cene sedežev in vsi drugi potrebni podatki se bodo od časa do časa objavljali na plakatih. Omenjamo še, da bodo filme dobavljale najboljše tozadevne tvrdke na Dunaju. Vremenski proroki se niso zmotili glede kočevskih hribov. Dne 13. t. m. je sneg pobelil kočevske hribe 20 cm visoko. Iz Celia. Umrla je gdč. Milena Frhartič, hčerka sodnijskega svetnika Ivana Erhartiča v Celju. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi v soboto. Rodbini naše sožalje! Iz Celia. Za podružnico »Rdečega križa« v celjski okolici Je položit g. dr. Juro Hrašovec v Celju za Heleno Kreuh iz Dobrove pri Slovenj-gradeu znesek 15 K, katere je ta plačala v neki kazenski zadevi. Himen. Poročil se je v hočki podružnici pri Sv. Lenartu na Pohorji učitelj - vojak g. Radovan Mejovšek v Reki, z gospico Marico Lebejevo, hčerko omlotnega župana in posestnika Franc Lehe. Iz Ptuja. Odvetnik dr. Matej Senčar se je preselil iz Laškega trga v Ptuj. Drobne novice s §p. Štajerskega. Odlikovan je bil okrajni orožniški stražmester v Ljutomeru Jurij Teichter s srebrnim zaslužnim križcem s krono za dolgoletno uspešno službovanje. — Iz Žalca. Žalsko župnijo je dobil Anton Veternik, dosedaj župnik na Dolu pri Hrastniku. — I z C e 1 j a. Mesečni živinski sejmi se bodo odslej vršili vsak prvi torek v mesecu. — Iz Celja. Zupan je prepovedal nositi v mestu znake s slovenskimi barvami. Prvi sneg je padel v noči od sobote na nedeljo. Ker ga je malo, bo kmalu zginil. — Umrl je stavbarski mojster in posestnik v Rogaški Slatini Danijel Madile. Izgubljeno. Karla Novakova je izgubila bankovec za 20 K od pošte v Sp. Šiški do železniške zatvornice. Kdor prinese denar, dobi 4 K. Izgubljeno. Izgubljeni so bili ključi izložb neke trgovine. Najditelj, ki prinese ključe v naše upravništvo, dobi primerno nagrado. V kavarni pri Tratniku je nekdo v soboto zvečer zamenjal svoj trd klobuk v tujim. Prinese ga naj nazaj k Tratniku, kjer dobi svojega. Sozne stvori. *Uvoz nemških in drugih trlpte-entent? sovražnih časopisov v angleško Kanado je pod kaznijo 1000 funtov ali 2 leti zapora prepovedan. * Najmlajši poročnik nemške armade je 151/« leta stari J. Kubaschek iz Berlina, ki je bil nedavno ranjen in se zdravi sedaj v Heidelbergu. * 126 angleških parlamentarcev v vojni. Kakor se poroča iz Londona, se nahaja 126 angleških parlamentarcev v angleški aktivni armadi in mornarici. Patrijotizem ogrskih škofov. Pesti NapIo<* poroča: Ogrski škofi so sklenili podariti iz svojega premoženja 3 milijone kron za siromašne rodbine v vojni se nahajajočih vojakov. * Socijalnodemokrattčna mirovna konferenca. Švicarski socijalni demokrati so sklenili sklicati posebno mirovno konferenco, ki se naj vrši 6. decembra. Udeležili se je bodo delegati socijalnodemokratičnih organizacij nevtralnih držav. * Nov doktorat. Neki nemški list je poročal, da je univerza v Bonnu imenovala znanega nemškega generala za častnega doktorja. Listu se je pri t:m zgodila fletna tiskovna hiba. Mesto „honoris causa" (hon^r = čast) je stalo v poročilu, da je ge ^eral imenovan za doktorja „horror ^ causa" (horror = strah) torej za č ktorja za strah. ■ Aretiran eksminister Bivši minister Caillaux se je te dni s svojo ženo, ki je, kakor znano, ustrelila urednika Calmettea, a je bila oproščena, sprehajal po bulevardiu v Parizu. Ljudje so gospo Caillaux spoznali in jo psovali. Gospa je jako „ljudsko" odgovarjala, eksminister pa je poklical policijo. A kaj se je zgodilo? Policija je zaprla eksministra, čeprav je eden najuplivnejših mož na Francoskem, ker je kot vojak brez dopusta prišel v pariz. * Vlribus unitis. Cesar je vedno prvi, ne samo pri izpolnjevanju dolžnosti nego tudi pri vsaki drugi stvari. Tako tudi sedaj pri vojnem posojilu. Cesar je odredil, da se iz njegovega zasebnega premoženja kupi za znamenite vsote papirja vojnega posojila. Ta svetii zgled domovinske ljubezni mora pač vzbuditi v vsakem Avstrijcu spoznanje, da mu je sveta dolžnost, posnemati vladarja ter pokazati svetu, da poziv na izpolnitev patrijotičnih dolžnosti ni nikdar brez mogočnega odziva. Misliti moramo na svoje vojake.ki se bodo morali boriti tudi pozimi, misliti moramo na ohranitev domovine in na tiste dežele, ki trpe po sovražnikih. Pri podpisovanju vojnega posojila se pokaže, da se zavedajo vsi Avstrijci, kaj po- meni cesarjevo geslo: Viribus unitis. * Senzacija v taboru vojnih vjet-nlkov pri Koilcah, »Slov. Dennik« poroča: Med vojnimi vjetniki v ko-šičkem taboru se nahaja tudi mlad srbski vojak. Pred par dnevi je nujno zahteval, da se mu pokliče zdravnika. Vprašali so ga, kaj mu je, toda on je izjavljal, da ne more to povedati drugemu, kakor le zdravniku. Njegovi želji so končno ustregli, akoravno se je zdelo, da vjetnik ne potrebuje zdravniške pomoči. Ko je prispel vojaški zdravnik, ga je vjetnik nujno prosil, da ga naj da prepeljati v bolnišnico — kajti bliža da se mu težka ura. Presenečeni zdravnik se je skoraj prepričal, da tiči v vojaški uniformi mlada srbska žena v blagoslovljenem stanu. Kmalu na to je porodila zdravega dečka. Mlada mati in njen sinko vživata seveda v taboru splošne simpatije in oblasti skrbijo za nju v izdatni meri. * Ka| naj se člta med vojno? S tem vprašanjem se je neki berolinski list obrnil do raznih umstvenih od-ličnjakov in je dobil prav zanimive odgovore. Zelo mnogoštevilno je priporočilo, naj Čitajo ljudje zgodovino Angleške, češ, iz nje bodo najbolje spoznali angleški narod in njegov značaj in se po vojni ne bodo več vdajali iluzijam. Nadaljna priporočila posebno naglašajo, naj Nemci čitajo zgodovino nemških držav, zlasti zgodovino pruskega kralja Friderika II., češ, da je sedanja doba še najbolj podobna dobi Friderika II. Značilno je priporočilo, naj čitajo Nemci tisto zgodovino Friderika II., ki jo je spisal — Anglež Carlvle. — Pisatelj Mauthner priporoča »Guliverjeva potovanja«, češ, iz te knjige se spozna ljudi vobče in zlasti Angleže. Jako mnogo vprašanetv priporoča čitanje Zolovega »Poloma«, (ki je izšel tudi v slovenskem prevodu) in Tolstega »Vojno in mir«, nadalje Bismarckove govore in — Angleža Shakespeareja »Henrika W*t ki zelo spominja na gotove, sedaj merodajne osebe na Nemškem. * Nevesta na bojišču, Listi prijavljajo iz pisma nemškega oficirja naslednji odlomek: »— — Končno smo se nastanili v vasi, kjer sem bil priča zadnjemu poglavju romana. Ko sem hotel odpreti vrata kmečke hiše, mi je prišel nasproti podčastnik in mi jasnega obraza povedal, da je ravnokar v gozdu z malo vojaki deloma postrelil, deloma vjel pol kompanije Rusov. Stopili smo pri nizkih vratih v slabo razsvetljeno sobo in jaz sem najprej zagledal otročje mladega ruskega vojaka. Smehljaje je ležal na slamnjaku, kakor bi spal. Stopili smo bližje, jaz sem položil roko na njegovo čelo, bilo je mrzlo. Mrtev! Vojaki stoje v polkrogu — naenkrat mrmranje — zdi se, da jih strese groza, te hrabre dečke, ki se sicer ničesar ne ustrašijo. Eden stopi naprej: »Javljam pokorno, ta ruski vojak je — dekle.« Poizvedeli smo, da je bila to nevesta nekega ruskega oficirja, s katerim se je ramo ob rami borila v vseh bitkah in zadeta v prsi padla. Oficir je bil vjet. Dal sem jo Še tisti dan pokopati, sicer pa morajo mrtvi sovražniki počakati, da dobimo čas, jih pokopati m jim postaviti križe na grob.« * Maršal tir Roborta umrl. Uradno se poroča. Maršal sir Roberts je v Franciji umrl. Obiskal je tam stoječe indijske čete ter si pri tem nakopal pljučnico. Lord Frederich Sleigh grof Roberts je bil rojen 1. 1832. Z 19. leti se je kot poročnik udeležil bojev v Indiji ter je pozneje sodeloval skoraj pri vseh angležkih kolonijalnih vojnah. V mladih letih je dosegel visoke vojaške in civilne časti, 1881 postane vrhovni poveljnik indijskih čet, 1892 ga imenuje kralj za peerja ter mu podeli lordski naslov, 1895 ga odlikuje s častjo maršala angleške armade. Veliko vlogo je igral lord Roberts v burski vojni, v kateri je zaslovel kot znamenit strateg. Po aneksiji obeh burski h republik je bil povišan v grofovski stan, dobil je red hlačne podveze in Častno dotacijo 100000 funtov šterlingov ter je bil imenovan za vrhovnega poveljnika celokupne angleške armade. L. 1904. je izstopil iz aktivne vojaške službe ter se posvetil znanstvenim študijam. Lord Roberts je napisal več znamenitih del, zlasti njegove memoare so si pridobile veliko slavo. Lord Roberts je sin angleškega generala, toda rojen je bil v Indiji. Indijska domovina in pa dolgoletno bivanje v tej angleški koloniji, katero je na čelu svojih čet znatno razširil, so mu na Angleškem s polnim pravom pridobile ime pravega angleSkega „Indijca." Pri svojih indijskih četah je stari marial tudi umrl. Brzojavna poročila. Smrt princa Hohenlohe. Dunaj, 15. novembra. (Kor. ur.) Kakor poroča »Reichspost« iz Olo-muca, je tamkaj včeraj umrl prelat, princ Karel Hohenlohe - Langenburg. Boji v Kavkazu. Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad.) Agence Ottomane priobčuje to - le poročilo glavnega stana: Naše čete, ki stoje na ozemlju Lazistan, so včeraj napadle pozicijo Liman v bližini ruske meje. Sovražnik je imel težke izgube. Naše čete so obkolile tamkaj se nahajajoče ruske voje. Rusi so skušali dobiti ojačenja, toda leta so naše Čete razpršile. Neki drugi naš oddelek je zasedel Duzkoj in je cemiral ruske voje, ki so se nahajali v poziciji Han Hedresersi. Sovražniku smo vzeli mnogo municije in živil. Rusi so brezuspešno obstreljevali naše pozicije pri Komašu in Ab - Isla-hu na meji. »K5n)gsberg«. London, 15. novembra. (Kor. u.) Mornariški poročevalec »Morning Post* poroča: K sreči kratki zaznamek izgub, ki ga je priobčila admira-liteta, kaže, da se je vršila bitka, ko je bila nemška križarka zajeta v reki Ri'fidži. Poročalo se je že, da se je bilo moštvo križarke >K6nigsberg« s topovi izkrcalo in da se je zakopalo ob izlivu reke. Zdi se torej, da je bila ladja s premogom v strugi reke potopljena med obstreljevanjem sovražnika. Navzoče so bile vojna ladja »Goliat« in lahki križarki *Cha-tham« in *Weymonth«. BOJI V BELGUL Amsterdam, 15. novembra. (Kor. urad.) *Telegraaf« poroča iz Sluisa z dne 14. novembra: Včeraj zvečer so pričeli ob obali zopet grmeti topovi. Istočasno so se vršili zopet boji na fronti in v okolici Lombartzvda in Nieuporra. Morje je zelo viharno. Nemški mornarji love plavajoče mine ter jih razstreljujejo. Obal od Ost-enda do Knocka je pripravljena za obrambo. Sveta vojna Turkov proti tripelententl. Carigrad, 15. novembra. (Kor. urad.) »Tasvir i Efkiar« izve, da je kadi v Medini brzojavil, da se do prebivalstvo mesta udeležilo svete vojne. Prestalo moštvo »Emdena«. London, 15. novembra. (Kor. ur.) »Dailv Mail« poroča iz Sidneva: V nedeljo pričakujejo v Avstraliji prihoda preostalih nemške križarke »Em-den«. Izredni izdatki za armado v Italiji. Rim, 15. novembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, je ministrski svet v svoji zadnji seji sklenil izredne izdatke za armado v znesku 400 milijonov lir. Vojvoda Teck. Pariz, 15. novembra. (Kor. ur.) Kakor poročajo »Times« iz Londona, je vojvoda Teck, kraljičin brat, imenovan za podpolkovnika v prvem polku telesne garde. Ukrep angleške admiralitete. London, 15. novembra. (Kor. u.) Kakor poroča *Daily Telegraph«, je izzvala v industrijskih centrih veliko nevoljo naredba admiralitete, da se ima za trgovinsko plovbo zapreti ves zapadni del zaliva »Firth of forth«. Provlzoričen predsednik v Mehiki. Washington, 14. novembra. (Kor. urad.) Po semkaj došlih poročilih, je bil Gufierrez pred skupščino v Agoats Calientes zaprisežen za provizoričnega predsednika v Mehiki. — Skupščina je nato proglasila generala Carranzo za upornika. Ccuador in Venezuela. London, 13. novembra. (Kor. u.) »Morning Post« poroča iz Washing-tona: Angleški veleposlanik je pri državnem departementu ugovarjal proti kršenju nevtralnosti s strani Ecuadorja in Venezuele. Brodovje admirala grofa Speeja je dobilo iz obeh držav brezžična poročila o gibanju ladij admirala Gradeča. Nemci so porabili otoke Galopagos kot bazo, da preskrbe svoje ladje s premo- gom in živili. Poluradno se priznava, da angleške pritožbe spravljajo dr* žavni departement nekoliko v zadrego, Za Zedinjene države je težavno, nastopiti s silo proti kaki južnoameriški državi. Darila „Rdečemu križu". Krajevna skupina (Podružnica) avstrijskega mornariškega društva v Ljubljani 40 K. učiteljstvo ljudske Šole, v Št. Vidu pri Zatičini od plač pro november 4 K 35 v, Ivan Kri-sper, mesto venca o Vseh Svetih 50 kron; profesora p. Maks PleterŠnik 20 K; Herman Straus 10 K; Marija Gregorec v Mengšu (po E. Bohincu) zbirko 7 K; TonČi Kračmar in Zinka Fabjan v Laškem od plač pro november a 2 K torej 4 K; Antonija Dovgan 2 K; upravništvo ^Slovenskega Naroda« zbirko 21 K 44 v in sicer: Šolsko vodstvo Stari trg pri Ložu od plač pro november S K 84 v; Vilma Sepe v Zagorju na Savi, prebitek prodanih patriotičnih znakov 5 kron 66 v, odvetnik dr. Oblak, kazensko poravnavo Bešter - Orehek 10 K; funkcijonarji urada za odmero pristojbin v Ljubljani od plač pro november 41 K 80 v; klub »Črna kava«, Lehen pri Breznu: »Ko kavico smo v Lehnn črno pili, — za »Križ rdeči« kron smo šest zložili« 6 K; vas Ostrožno Brdo pri Št. Petru na Kranjskem od zbirke 37 K; (in sicer; 20 K »Rdečemu križu«, 17 K za nabavo volne) Gospodarstva. — Goriško novo vino. Se neka) časa prej, ko druga leta, je spremenila gorka jesen goriški mošt v izvrstno vino. Grozdje je dobro zorelo in v suhem gorkem vremenu se je vršila trgatev. Srednja je letina v goriških Brdih nad Gorico in na Vipavskem, ali kapljica je zlata in skoraj zlata vredna, ako bi ga kaj več bilo. Kupci s Kranjskega in z Dunaja letos le po malem prihajajo, kakor bi se Rusov bali in najboljši kupec je še skoraj laški vinski trgovec, ki bo pozneje pristno kapljico malo rezal in drago prodajal. Kranjski vinski trgovci, zgla-site se, sedaj o Martinovanju je najlepši čas za nakup najboljše kapljice v Brdah in na Vipavskem. Cene so zmerne. Vreme imamo tudi sedaj še najlepše. Razglas. Vsakdo, ki ima na podlagi menic, zadolžnic, faktur ali kakih drugih dol-govnih naslovov proti gosp. dr. Ženo Alessani, odvetniškemu kondidatu v Ljubljani, preje v Trstu in začasno tudi na Dunaju in v Gradcu stanujo-čemu, še neporavnane terjatve, se prosi, da svoje terjatve pod navedbo, iz katerega naslova izvira dolg in s pridejanim natančnim računom čimprej prijavi gosp. dr. tlans Mittierju, dvornemu in sodnemu odvetniku na Dunaju L, Borsegasse št. 1. Imenovani ima naročilo, da vse pravno obstoječe obveznosti dr, Alessanija s pomočjo tretjih oseb uredi potom poravnave. Prijave, ki se naznanijo po 5. decembru 1914. se pri poravnavni akciji ne morejo več vpoštevati. V orijentacijo se še pripomni, da je gosp. dr. Ženo Alessani nekdaj stal v financiialni zvezi s firmo »Trifo-Ilum« Lino (Juarantotto v Trstu in z gospodi c*r. Biagfo (Juarantotto, Napp in Ivančič. Dr. Hans Mittler. Umrli so v Ljubljani: Dne 12. neovmbra: Janos Ko-vacs, pešec kr. ogr. domobranskega pešpolka št. 19. (črnovojnik), v liceju kot rezervni bolnici. — Ivana Li-poglavšek. žena tovarniškega delavca, 28 let, Radeckega cesta 9. — Marija Erjavec bolniška sestra, 34 let, Radeckega cesta 9. Dne 13. novembra: Marija Te-hovnik. služkinja, 17 let, Radeckega cesta 9. Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdečega križa". Jfevarnost nalezenja pri vseh epidemičnih boleznih, n. pr. pri koleri, griži, disenteriji itd. se precej zniža, ako si ohranimo telo čisto, odporno in močno, torej zdravo. Nadalje je treba skrbeti za ojačenje Želodca. za redna orebavo la nemo- teno presnavljanje, ker se bolezenske kali najlažje razširjajo v starih zaostankih črevesa. — Opominjamo torej v korist naših bralcev na dvoje izdelkov velike higienske vrednosti in sicer t. na Fellerjev preizkušeni rastlinsko esenčni fluid z zn. »Elsa-fluid«, ki je spričo svojih čistilnih, razkužujočih in antiseptičnih lastnosti v. teh dneh za vsako hišo nepre- cenljive vrednosti. Za negovanje telesa in kože, za ustno vodo, za ojaču-joča in bolečine tolažeča vteranja po pohodih, ježah, ob izmučenju. pri revmatičnih bolečinah, prehlajenju in vseh po prepihu ali vlažnosti nastalih razmerah izborno služi. Priporočajo ga mnogi zdravniki in več nego 100.000 zahvalnih pisem potrjuje njegov blagodejni učinek. 12 steklenic stane franko 6 kron, 60 steklenic franko samo 25 kron. — 2. Fellerjeve prebavo urejajoče, krč blažeče, želodec krepeče rabarbarske kroglice z zn. »Elsakroglice*, ki jih že desetletja povsod priporočajo za urejanje presnavljanja, stanejo 6 škatlic franko samo 4 krone 40 vin., 12 škatlic franko samo 8 kron 40 vin, — Oba izdelka cenj. bralcem lahko priporoča- mo najtopleje in svetujemo, da jih za vse pripetljaje imajo pri hiši. Oboje skupaj je dragocena domača lekarna in je ravno sedaj bolj kakor kadarkoli potrebno vsaki rodovini. Ne kupujte malovrednib nadomestil, nego samo pristne, preizkušene »izdelke Elsa« od lekarnarja E. V. Feller v Stubici, Elsatrg it 236 tfirvateko). 272. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 16. novembra 1914. Stran 5. Usnjeni in mrtvi slovenski vojaki. kratice: p, = polk; korap. = kom- I lilija (stotnija^; r. = ranjen; m. = mrtev; v = vjet.) (Dalje.) I Razboršek Ferd., 47. p. p.. 2. st. r.; ^ebernik Franc, 47. pešp.. 13. st., r.; Rebernik Karol. 47. pesp., 2. stot., m.; :ich Matija,_:/. pešp., d. rtoc, r.; Reja Jožef, 9/. peh. p., 7. Slot, m.; "ejcc Anton, 20, lov. bat., 4. stot., r,; Remec Edvard, 97. p. p., 10. stot., r.; Ribič Franc, -17. peh. p., & stot., r.; Rihtarič Jožef, 4. pešp., 16. stot., rr\; Rihtar Maks, 97. p. p., 7. stot., r.; Robar Vincencij, 47. p* P- 3L stot«, r.; Rober Jakob, 47. peh. p.. 3. stot., m.; Robert Avgust. 47. peh. p., 1. st., r.: j Ivan, 47. peh. p., 15. stot., r.; Rodešič Rudolf. 97. p. p., 13. stot., m.; Rcdošek Matija, 20. lov. b., 2. st., r.; Roj Franc, 47. peh. p., 5. stot., r.; p Anton. 47. peh. p.. 4. stot., r.; Rupp Ferdinand, 47. p. p.. 6. stot., r.; Rtišič Matija. 47. p. p., 3. stot., r.: ciiss Franc, 47. peli. p., 9. stot., r.; :ia Franc. 20. lov. b.. 2. stot.. r.; fran Andrej. 47. p. p., 3. stot., r.; gadin Mihael. 47. p. p., 13. stot., r.; Sipina Franc, 20. lov. b., m. bat., r.: .amun Jakob. 47. peh. p.. 2. st., r.; nkovič Andrej. 97. p. p., 4. stot., r.; :ftaner Josip, 47. peli. p.. 1°. st., r.; zkol Franc, 47. p. pu, 2. stot., m.; i.esnik Ivan, 97. peli. p., 13. s:., r.; Seljak Jakob. 97. pek p.. 5. st., r.; sijale Ivan, c7. peh. p.. 5. stot., r.; jtz Fr. Zemijič ?.47. p.. 5. st., r.; ;h Anton, 47. p. p., 10. st., r.; Sein!l<.sch Fran. 47. p. p., 2. st., r.; ^enekovič hran, 47. p. p., 13. st., r.; , :-enica Ivan, 47. peh. p., 2. st., r.; raval Franc. 47. p. p.. 8. stot.. r.; -hinek Ivan. 47. p. p., 7. stot.. r.; rnec Ivan. 47. peh. p.. 4. stot.. r.: :^tan Rek, 20. lov. bat.. 4. stet.. r.; er Ivan, 97. peb. p., 13. stot., m.; . ~> JDŽef. 47. peb. p., 3. stot., r.; Siegi Mihael, 47. peh. p„ 9. stot., r.; g\ Rihard. 47. peh. p.. 7. stot., r.; Hatija, 97. pen. p., 14. stot-, r.; Simac Andrej. 07. p. p.. 16. stot.. r.: ::ornč Ignacij, 47. p. p.. 10. st.. t.: nič Ignac1!;. 47. p. p.. 10. st., r.; msič Jožef, 97. peh. p., 14. stot., r.; ?.mperle 5tefan. 97. p. p., 3. st., r.; erii Jožef. 97. peli. p.. 14. stot., m.; * :cčir Ivcn, 97. peh. p., S. stot., r.; :ok Peter. 47. peh. p., 5. stot., m.; k Tomaž, 97. peh. p.. 6. stot., r.: Skomina Filip, 97. p. p., 10. stot., r.; . Dotnhrik, 97. p. p.. 7. st., r.; S?adina Jožef. 97. p. p., 10. stot., r.; Sluga Ivan. 20. lov. bat., 2. stot., r.; ^ogavec Vinko, 47. p. p., 8. st., m.; . nokovič Jakob. 20. L b.. 4. st., m/, :ola Josip, 4. peli. p., 14. stot., m.; nurik Emerik, 47. p. p., 6. stot., r.; rer Ivan, 47. peb. p., 1. stot., r.; Ij Franc, 47. peh. p., 3. stot., r.; :o Jožef. 47. peh. p., 2. stot.. r.; aranga Matevž, 20. L b., 4. st., r.; :šak Franc, 20. lov. b.. 1. stot., r.; - Franc. 47. neb. p., 6. stot., r.; idler Josip, ~7. p. p., 4. stot., r.; Stancc Franc. 97. p. p„ 3. stot., m.; Staozer Alojzij, 47. p. p., 4. stot., m.; Starčič Josip. 97. p. p., 7. stot., r.; ^tarc Ernst. 97. peh. p.. 15. stot., r.; Stavor Matija, 97. peh. p., 14. st., r.; • nčič Andrej, 97. p. p., 5. st.. v.; r-tefančič Franc, 20. lov. bataljon, :z Brezovice pri Ljubljani, r.; *iad Karel, 97. p. p., 6. stot., v.; vrnad Anton, 47 1 p. p., 6. stet., r.; ijnlk Josip, 47. p. p., 2. stot., r.: ar Jc-nei, 47. p. p., 13. stot., r.; :ntc Friderik. 47. p. p., 3. st., r.; :upan Iznacii. 47. p. p.. 5. stot., r.; bc Jakob, 47. peh. p., 9. stot., m.; nič Ivan, 97. peh. p., 8. stot., r.; : Josip, C 7. peh. p., 10. stot., m.; unko Ivan, 47 peh. p., 6. stot., r.; Santi Jos^p, 47. peh. p., 14. stot., r.; :oanič Alojzij, 47. p. p.. 6. stot.. r.; Saran Simon, 47. p. p., 14. stot, r.; Sušek Franc. 97. peb. n., m. bat., r.; j Josip, 97. peh. p., 6. stot., r.; Mšič Engelbert. 97. p. p., 7. St, r.; vič Leopold. 97. p. p., 7. stot., r.; usnič Anton, 9/. peh. p., 7. stot., r.; 'vaiger Štefan, 20. lov. b., 3. st., r.; ^njel Izidor, nespolk Št. 97.. ranjen; ber Josip, 47. p. p.. 16. stot., r.; nnažič Bogomir, 97. p. o.. 13L st., r.*. msič A:iton, 97. p. p., 15. stot., m.; omšič Anton, 20. lov. bataljon, r.; omšič Jožef, 20. lov. bataljon, r.; EoncetK Anton. 97. p. p., 15. stot., r.; Tonut Franc, 97. peh. p., 12. stot., r.; Tonzar Rihard, 97. pen. p., 16. st, r.; Torej Ivan, 47 neh. p., 11. stot, r.; foskoo Jožef, 2o. tov. bat.. 1. st., r.; Trabi Alojzij, 47. peh. p., 5. st., r.; Trampuž Rudolf, 97. p. p., 16. st., r.; Trapp Rudolf, 97. peb. p., 9. stot., r.; Trebeč Anton. 97. peh. p., 15. st., r.; Tremui Dominik, 97. p. p., 7. st., m.; Trstenjak Anton, 20. lov. b., 1. st, r.; Trunk Franc. 47. peh. p., 10. stot., r.; TuHiach Jakob, 97. peh. p.. 7. st., m.; Tulič Oskar, 97. peh. p., 5. stot., r.; Turk Štetan, 47. peh. p., L stot., m.; Ttišan, pcspolk št 97, m. t^at, r.; UgriS Matija, 97. p. p., 5. stot, vjet; l K mar Ennengild, 47. p. p., ttf st« r.; I rbančič Ivan, 9/. peh. p., 12. st, r.; I rbania FraDC, 47. p. p., 5. stot., r.; Lršič Josip. 20, lov. bat., 4. stot., r.; ValentinčiC Fran, 97. p. p., 10. st., m.; Vuleminčič Virginfi, 2'». lov. bat., r.; Valher Andrej, 47. p. p., 3. stot., r.; Valič Emil, 97. peh. r., 10. stot., r.; VaHe Jakob. 97. peh. p., 9. stot., r.; Vatovec Ivan, 97. p. p., 8. stot., r.; Veigl Štefan. 47. p. p., 5. štor., r.; Velišček Josip. 20. lov. bat., 1. st., r.; Veninšek Anton, 20. 1. b., 1. stot., r.; Verblač Ivan, 47. peh. p., 10. stet., r.; Verdelak Jožef. 47. p. p., 1. stot., r.; Vcrle Jakob. 47. neh. p., 15. stot., r.; Vernik Anton, 47._p. p., 2. stot., r.; Veronik Andrej, 4/. p. p., 3. stot., r.; Vcrtačmk Fran, 20. lov. b.. 3. st, m.; Ve>nauer Peter, 97. p. p., 6. stot, r.; Vičič Gabrijel. 97. p. p.. 14. stot., m.; Vidič Frai^c, 47. neh. p., 11. stot., r.; Vidmar Josip, 47. p. p., 3. stot., r.; Vičoz An.on, 97. peh. p., 7. stot., r.; Vianc hran, 20. lov. b., 2. stot., r.; Vod . I eop , 47. n. p , 15. st., r.; Vojrrin Josip, 47. p. p. 4. stot, r.; Volčič ■ '. JU, Iot. b.. 3. st., m.; Volk Jakob, 97. neh. p., 3. stot., r.; Vrh Anton, 97, pch. p., 7. srot, r.; Vućko Ivan, 20. lov. b., 3. stot., r.; • • ; *. m, 20. lov. bat., 4. stot., r.; Wesiak Iv?::. 47. peh. p., 5. Slat, m.; vici (?) A.. 07. vp.. 10 st., m.; W"račko Mihael, 47. p. p., 12. st„ r.; Zalrakovšek Blaž. 20. 1. b., 2. st., r.; Zadel Jr^in. 20. lov. b.. 2. stot., r.; Zaveer Peter, 47. peb. p., 13. st., r.; •van, 47. peh. p.. 16. st., m.; Zbogar Anton. 97. p. p., S. stot., m.; ivfle A1^"7ii. 97. p. p., 11. st., m.; Zebe 3orom.il. 47. p. p., 13. stot.. r.; Zerako Anton. 47. p. p.. 14. stot.. r.; Zgavec Alojzij. 20. lov. b.. 4. st., m.; .na »csip, 0"". p. p„ 9. stot.. r.; ŽibcrTva Josip, 97. peh. p.. 4. stot., r.; išič Jo>:.d. 97. odi. p.. 15. st., m.; Žirovrkk Mihael, 20. lov. b., 4. st., r.; Zitko, 97. pešpolk, marš-bataijon, r.; 2lahtič Leopold, 47. p. p., 14. st, r.; Zlobec Ferdinand, 97. p. p., 16. st, r.; Zoff Dominik. 97. peh. p., 8. stot., m.; Zoff Ivan, 97. peh. p., 4. stot., r.; 2cvic Marij, 97. peh. p., 2. stot, r.; Žo\ ič Peter, 20. lov. bat., 4. stot, r.; Zuiič Franc, 97. peh. p., M. stot, r.; Zužič Ernst, 97. peh, p.. 12. stot, r.; $*«**wii i?s* fthstria 6 stran, Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« V.sina uađ niurn ■;. 3$tf2 bttuu\i if«cai tlak ,3rt :um d,m Stanje «., (as . *~ *-* o opazo D"^°" ž-Z Vetiovi Nebo vaB5a f mm č ^ _____^ 14. 2. pop.' 7?2 1 i 5.0 sL jug oblačno „ 9. zv. 72 i 6 j 17 15. ' 7. z;. ' 729-2 j 12 s!, svzh. Srednju nedeljska lemperatuiM 1*5°, nr»rm .^ 0 Pr»,iav,:ia v 24 lirah mn A' 1 Zahvala. Ob prebridki izgubi naše nenadomestne, preljube dobre mamice, sestre, tete, gospe MICI REBEC roj. JUH pGsestalce an trgavčeve soproga se zahvaljujemo najprej g. dr. Premrovu in plemenitim damam in ljubim sorodnikom, ki so toli požrtvovalno stregli in lajšali boločine naSi ubogi prerano umrli. Zahvaljujemo se vsem za brezštevilna sožalja in darovalcem krasnih vencev, prečastiti duhovščini slav. pevskemu društvu za gan;jive žalestinke, blav. rožami brambi ter vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč spremiti ranjko k večnemu počitku. 3771 Se enkrat tisočera hvale. Bog povrni! ŽaSvJoči rodbini Bebec-Juh. Brez posebnega obvestila. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, rrrateijcm in znincem mez^Iostno vest, da je nnš iskreno ljublieni oče, stan oče. gospod Ivan Podkrajšek ipi< t:"? *■ v p. Ra«!ecUcffa we!eraa dne 15. novembra v Ljubl'ani, Čevljarska ulici štev 2 po kratki in mučni boiezni v Gospodu preminul. Pogreb se bo -e vršil v torek dne 17. novembra ob 3. uri nooclcne. Bodi nepozabnemu očetu časten spomin. V Ljubljani dne 15. nov. 1914 Mati a Po^krafick sin Jcsrpina orno?. HcnrjanoEic hčeri. L ser. pogrelia! zavod J-.B^iB^ii^BaB^ii^uBHBBB«M^B«»KM>iBi^HH^BMB.aHai9BaHBaaaawaaaBKi9 \1\ f_^J-< ^ v elegantni obliki priporoča \ IZHIllCC Narodna tiskarna. SUodni safbn Svane Schiller, Sv. JPetra cesta št. 29 priporoča veliko izbero izgntovljenih dunajskih damskih in dekliških klobukov :s=^s=C£=cx praznih oblik in nakita. ;c=cc^=C£=cc Žalni klobuki vedno v zalogi* Žalni klobuki vedno v zalogi. 8, Ur. a¥g*iLžjske ^ državne ielemice. Wrfc9ftCaral anllLKaf r fzvSeček z velja« nosijo od 1. septembra 1914. ■ Z veiia^noEtio od 1. septembra 1914 bodo vozili de preklica v okraju tuka^nega ravnatelstra s ^oiai navedeni vlaki po od 1. maia 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civ lni potniki brez rrfsilnega legitimiranja. Civilni potniki. 3d se paHelo v Pnlt, moralo Imeti leejitimacije od c. f. Isr. ^oveHafva vojne !nke v Pni n. ODHOD iz LJnbliane glavni kolodvor, --i.r -» ci^'r.T.1 vlaki : 6-00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Tri: ". 8*05 dopoldne v Grosuplje 'Kočevje), Trebnje (St. Janč), Novo mesto, (Straža- Toplice), Bubnjarci. 11-30 dopoldne v Krani, Jesenice. Trbiž. 12-52 popoldne v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. B-30 zvečer v Kranj, Tržič, Jesenice, Ce- I jvec čez Salcburg na Cunaj. 6-36 zvečer v Grosuplje (Kočevje), Treb- n?e, Novo mesto, Bubnjarci. PRIE3Đ v LlubUano glavni kolodvor, osebni viski: 7-35 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8-56 dopoldne iz Nov?jra mesta, Treb- nieea (St J?.nž2), Grosuplja (Kočevja). 11-16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Stra?e-Toplic),Trebni ^a, Grosuplja 8-2£ ponoči iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (Tržiča). 9-23 ponoči iz Novega mesta, Straže-Trebnjega (St. Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška Železnica. ODHOD s drlavaaga kolodvora v liwtk s .fteiajUaU vlaki 7-40 dopoldne in ob 7-ja zvečer. FR150B is aUamlka r fcloMf aao ek 6-42 zjutraj in ob 2*41 popoldne* Clsr. 'iržavne-ielezntškoravnateljatvaiTrata. dLAllin slabih čaji Dr. pl. Trnkćczvia Sladni čaj je pra-izvir vseh sladnih izdelkov in da kri, moč, zdravje. Za dojenčke \p Sladin kot redilno sredstvo farah otrok. Za vsakega bolnika, za slabokrvne, nervozne, slabotne, rekonvalescente kot zajttk, iužina zanživan, je Sladin izvir zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redilni zdravilni zajtrk. Porab? Sladi na prihrani t gospođin Istra r00 0 n : denarju, */3 na mlek»\ polovico na sladkorju. Vse te koristi potrjujejo vsakdanja zopetaa naroči i a. */« k? za 60 vin se dobi tudi pri trgovcih. Po poŠti 5 zavojev 4 krone franko. Glavne žalove so v lekarnah Trakoczv: oi SaM't, JnthMIasfrvM 25, taMjt 'ilili 4, Sdilrtp u mi tkam 161. • firsaii. SaUna 4. f Trstu. #witt J. Cmarf. & Bv. f\ CwreifH 711. t ta«. Sansli L turne v CtJia. "tutm, n>*a. t Caini. Ifnstr, aarr. t tavtara, fine. ikifnr. f IjiMlel kum Tnn*ay irre dnm — fcaa ..•*enik« te le*nri»« je **go;ila avojih t *drav»h otro- * Sladi •nm. Na stotine mater ie pn*!ul«!o ta tvr- 'n ■moče ao redile s sladnim £ajem ivoe dojrnčU*-Učinek »Urinega f.*)» ob foii v tem. ker slad •« na ige in ealed tega rseKme «a prehrano potrebno substanco, to ie Diaataao 6C8 V naročbo priporočamo prvi slovenski leposlovni mesečnik unui m kateri Izhaja že 34. leto. t UuUljUnjnl ZVPII našo najboljše pripovednike, ""•" pesnike in kritike; I illhllflllfflli ^tliftPl*' poroča nepristransko o vseh nLjUDljUnSIll IVUll vainejilk slovenskih in slo- = vasskih knilievnlh novostih; LTiikl^ffKfibi /v;iflH(< — le tekom svojega 331et-UUI UnStl! IVUll nega izhajanja prldobU v na-' iem slovstva odlično mesto. Naroča se: Bpraiiii,lil.raa''liB|iiBu,RflaI!iii(an!.5. Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4*60, četrtletno K 2*30.