Največji slovenski dnevnik f Združenih državah
Velja za vse leto
$6 00
Za pot leta - - - - . $3.00 a Za New York celo leto - $7.00 H Za inozemstvo celo leto $7.00 9
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
Iiinprl every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 88. — &TEV. 88.
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 15, 1926. — ČETRTEK, 15. APRILA 1926.
TELEFON: COBTLAOTT 2876
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
GEN, ANDREWS ZOPET ZASLIŠAN
Vrhovni prohibicijski načelnik general Andrews je bil zopet zaslišan kot priča. — Tekom zaslišanja pred senatnim pcdkomitejem je ožigosal duhovnik prohibicijsko postavo.
Življenje majnar jev v veliki nevarnosti.
Življenje premogarjev je vsled dobičkaželjno-sti podjetnikov neprestano ogroženo. — Privatna incijativa nikakor ne more rešiti položaja. — Zastran dobičkov zanemarjajo baroni varnostne naprave.
WASHINGTON, D. C., 14. aprila. — Danes so liberalci povabili generala Andrewsa, voditelja prohibicijskega urada, kot pričo pred senatnim pododsekom, ki preiskuje predloge za omiljen je prohibicijskih postav. Nasprotniki prohibicije imajo pripravljeno še celo vrsto nadaljnih prič. V petek bodo zopet govorili suhači, ki imajo v dobrem še dvajset ur za predložitev svojih trditev.*
Tukaj je bila tudi zaključena konvencija ženske zveze za izvedenje prohibicije. Na konvenciji so odločno nastopili proti vsem, ki so drugačnega mnenja.
Na drugi strani pa je imel governer države Mary iand na Jeffersonovem banketu govor, glede idej Jeffersona o prostosti in strpljivosti. Opiral se je na Bill of Rights ter pozval tega ali onega, da izzove njegovo pravico prostosti govora. — In če bi bil edin, bi še vedno govoril v imenu prostosti proti tej postavi, — je rekel.
Pred senatnim pododsekom je bilo včeraj kaj živahno.	' i
Rev. Francis Kasazcun, rektor cerkve sv. družine v Sugar Notch, Pa., je opisal tajne žganjeku-he in orgije v stanovanjih premogarjev, dočim je izpovedala Mrs. Viola Anglin, pomožna probacij-9ka uradnica v neworskem družinskem sodišču, glede poloma naravnih in duševnih razmer v New Vorku.
— Pred kratkim sem se mudil v nekem stanovanju, — je rekel duhovnik, — ter slišal kričati triletnega otroka: — Mušajn, mama, munšajn. — Vprašal sem mater, če je kedaj dala otroku žganja, in ona je odgovorila: — Najbrž nekoč, ko so pili vsi navzoči gostje.
M rs. Anglin je sporočila komiteju, da so proba-cijski uradniki našli več sto žganjekuhov v svojih
okrajih, večinoma v tenementih. Žganje se kuha .	, v.	_ .
i n i * ■ v l-	i-i (ravnost zločin, iprepuscati pnvat-
v navzočnosti otrok. Položaj žensk in otrok je do-|ni iniciativi reorrranLzriranje presti slabši kot pa je bil pred prohibicijo.	tirane premaganske industrije
Predno pa so bile zaslišane te priče, je Stanley Shirk, preiskovalni uradnik Zmernostne lige, ce-
IJrtfdniištvii l/ista Rlaek Diamond je piva! Lzvedenec G*o Wolfe, da so l>il<» številne lovske eksplozije, ki so prr)>et.ile v za<lnj«Mii ča^u, posJediea nizkih cen, povzročenih on koaiicurt^iK-ns^a. boja v industriji iroehkepa •premopra v West Virginiji.
X«'j>obitovo dejc-jttvo je, da obratujejo vs!»«d 'konkurefiKMie.gra hoja .številne .rove z izgubo. SjKuuinja tudi na ir.vfk Iloove<rja, da naj se zapre tre.tiiio vtsch rovov. Možje, ki so naložili svoj denar v premogovnike. pii se hranijo toliko easa /kot le mogare proti ustav f j en ju ol>ratov£pija Sajmoposehi uhictoo skušajo upravitelji industrije kljub vsemu delati dobičke ter zahtevajo od superiuteaideiitov, naj zinanša jo stroške, ker hi v na
Morilec Hingste si Nevaren vlomilec je vzel življenje, končno na varnem.
Hingste je sodil samega sebe, potem ko so ga pričeli iskati. — Njegove ženo so dobili umorjeno v stanovanju v North Bergen.
Ernest Huniprste. star pet in trideset let, ki bi*je uvmoril svojo ženo, jt> izvedel svojo prot.njo. da ho končal .svoje življenje. Njegovo truplo so našLi danes s krogi j o v glavi. v ivefkem salonu na Jefferson ^t., IlolxUken, T". -T. Iskali so jra od veeraj zvečer. potem ko >o dobili njegovo ženo m nt v o v postelji s 'prestreljeno glavo.
Prejšnja {Kn^eila so Ne gladila : Policija North Berigejta si pri-tzadeva na vse mogoče mačiine iz-slediti pet in 'trkdeiset let. starega Ernesta Hiiiigste, s 36. eeste v North Betrgen. Dol že ga, da je umoril iSA-ojo devet in dvajset let staro ženo Jenivie iz ljubosumnosti.
Kot je izjavila poleija, je ustrelil Ilingste svojo ženo ko je mirno spala v 'postelji. na*kar je pobegnil.
Tretja oseba v tem trikotu Iju-heizni, sovraštva in ljutoosunmosti, tri in dvajset let stari Adolf Bal-les je »«*laj zaprt v okrajni jet-
Aretirali so vlomilca in morilca, ki je takoj priznal svoje zločine. — Proti njemu bo dvignjena obtežba umora p o prvem redu. — Aretiran je bil na Polo igriščih.
sprotnem slučaju izgubili svojo
i^užibo. Sicer jo pofstavno določe-	nižnici Z:J <lf>*>° trideset dni In le
no. da morafjo inštalirati vamo^rt-	teJ okoliščini mora zahvaliti, da
n.» pr\prave za, <preniogarjt\ a ti:-	j«J dane« še med živiimi Hingste je
di v tem ozoru predstavljajo stro-	namreč trdno prepričan, da je
tki glavno oviro. .Te sicer par	dalles ljulximec njegove žene ker
druži), ki natančno izpolnjujejo	tnlil- .i« .i«1 l*wr<>sio videl
zakoait? predpise, a te družbe so	s1;1*paj. IFsnpcfre in Balles. ki sta
zjeme.	bila nrkoč prijatelja, sta se sre-
Niti eden uradnikov državnega	*8,1* v Poovdeljek zvečer ,na Ber-row.kega (lnpaHimmta v Wcs^nline Ave- in poded-ica tega se-
Virginiji <ne iho javno priznal, da	^ Oba sita bila jCluqnette pa zu kwo rok
je skrčenje cen premo-a Ktovet-	aretiratna in ko .>e PO-zneje raz- ^ ■ pvke poe}tavil pre
no s -pov^M-anjem nc.-Teč.
Pisano Wolfa kaž<
Srtevila rov
,-skill pravljalo o slučajni pred rokorder-jem MoklsrreUdjem. je bil obsojen
Xe le prebivalci Woodhavona v Queens, ki so živeli skoro tri mesece v strahu pred drznim tatom 1x1 vlomilcem, temveč tudi policija f-e je oddahnila. ker se je posre-čilo prijeti Paula Emaimela llil-tona». Njegova ljuba v do baseballs je pvsta'Ia zanj usodepolna. Ostal pu je miren ter priznal jpo-aneje v pola-cijskem glavnem sta-iwi, da je ustrelil policista Ar-thurai Kennyja, obsfbreli'1 ti-i na-daljne polaciste jd da je ocluiesel pri 29 vlomih 14 radijskih aparat o v.
Sliko Tltltona, ki se je posluževal razIičsKth ijnen, so našla a- galeriji zločincev ter jo razdelili med čhiue ipolicije. Samo v Brooklyn u iin Queeaisu ga je iskalo 500 policistov. Tedaj pa je padilo detektivom v glavo, da se možak morda zamima za hasetball. Detektiva Pyke in .Jackson, člana oddelka za morile zadeve, .sta preža-la včeraj pri inline in uhodu na Polo igrišče, ki je na razpolago za sqilosoo ohčLiirstvo. Prostovoljno sta se prija.vila ter delala v svo-jem jw'(v.st<"in času. ker sta hotela napredovati.
Xista dolgo čaikiila, ko je dospel vlomih-c. Medtem se je pridruži! obeima še detektiv C'hiquet-te. Jacksfxn je prijel moža za des-
•uko, dn-
,je I'VK'e po«stavil pred rtje-
KLANSKI IZGREDI V HERRINU
Šest ljudi usmrčenih tekom klanskih izgredov v Herrinu. — Brat prejšnjega policijskega načelnika in pet pomožnih šerifov je bilo ubitih v prostozidarskem svetišču. — Državna milica pripravljena.
jra. — Kaj porcnam va-
beč« te od meaie ? Ne — je rekel Hilton.
da
je ,na-	Pa j Obenem ipa je .iztrgal levo roko
'mu je bila po^ieje zopet odipušče-1 ter	ž n,j0 v (lt,sni no.tranj,i
na, dočim je moral oditi njegov žep suknje. Pyke pa je po^el
Tako reongankziranje se more
vršiti izključno le na stroške pre-
• i r» • • i	i- •• i	vi • v, imogarjev, katere odpuščajo v
IO uro navajal oficijelna policijska poročila in sta- ma?a,h al? (pa jih prisilijo delati M
Mistike, iz katerih je razvidno, da je pijančevanje izdr^tno skrčene mezde. Premogov-
v prohibicijskem ČaSU prav tako obsežno kot je položaj je mogoče smatrati iiz-
bilo v dneh pred Volsteadovo postavo.	za nar<,,l',:'' n^iem.
Shirk je rekel, da je v splošnem priznano dejstvo, da je popivanje med dečki in deklicami izza uveljavljenja narodne prohibicije naraslo.
Statistike, katere je predložil, je dobil iz policijskih uradov vseh delov dežele ter jih je vsled tega smatrati oficijelnim in strogo zanesljivim, kar sicer ni potreba, ker lahko vidi vsakdo na svo-> lastne oči. da so sedaj razmere slabše kot so bile pred prohibicijo.
; K5fere<ga je treba zadovoljivo rešiti v spl-ošno -dohro prizade-tib : delavcev. Predvsem pa je treba uvesti v vse rove unij-ke razmere glede mead in delavnega časa.
Mitchell vztraja.
na-tprotui i k <z.a trideset dni v ječo. Od te osvete le deloma potolažen je zajvi.stil Hingste sodišče, da poišče nekega drugega v Hoibotaenu, o katerem je ■domneval, da ima intimne -ddaiošaje z njegovo ženo.
Domne^vajo. da je poln srda pohitel domov ter ustrelil svojo žeifo. Dva otroka s ta spala oh ča-^u tragedije v soisetlinji sol)i, ne via l>i čitla^ strel.
Sest usmrčenih v Herrinu.
IIERRIX, Ul . 13. aprila. — V volilmnn boju j<« prišlo <lo vroče-iz* ^p«>fKu!a med Ku9riuk»khim-i in njihovimi tiANf»rotnLki. Ae«t je Kilo »»vmivenfii, med njitui ntir-je Kukk:iJc4dani'i.
Jugoslovanski minister je resigniraL
aprila. — V novem jngudovan-Nkeiu kabinetu >■ sopet nastala kriwi /a-«t raji au\njega f^ovorn. ki ga je imel vzgojni minister Radič Kadič j«» obdolžil transportnega ministra MiVtiča. da je nakupi! i i fteodo vlade ogromno množino nH \-redne«ga ipremoga.
MiMač je vloži1 svojo res'^gna etjo, fei, da noče sedrti v kabi-
kot
Nikakega sledu o pogrešanih letalcih.
MADRID, Spajkdta. 14. aprila, i S.panslri posl&mic v Kajiri je spo-! ■Točil vladi, da niso naiki se nobenega sl«lu o kapitanu Estevw.u ' \x)ditelju Mpaairvkega poleta v Manilo, in njogovem mehaniku Cal-vo, 'iii v nedeljo TZKjviLstila svoje letalo nekaico <to milnj o-l Amana.	#»ta nahajala na '
OSTER NAPAD NA MUSSOLINIJA V SENATU
pravoča-no v Isti žep ter privlekel ven pištolo.
V nadednjenn t remit ku so imeli moža na tleh. Še vedno pa se je bratnil, dcik!er ga ndso pričeli detektivi pretepati. — Morali smo storiti to. ker je močan kot bik, — <o izjavi'ji pozneje. Na stotine ob-' i-kovnice v igrišča je opazovalo i priizor.
* Od vseh Mtiraaia prihiteli de-lU-ktivi itn. policisti. Iliito.na so j videnili ter o«l vcnlli v polk-i^ski I glavni ."tan kjer je blazino in mirno priznal v.-e svoje zločine ter LUnr.r p-ficista Kenny-ja.
uNScaiwooo a iD<ai««ooe. h
"Washington, d. c„ h. ,Pr. Jek!arski maf?at 8e ie
Italijanski »liictator Miv^olini	UStrelll.
bil veerafl cilj sejuataie tleihate. kil ^'LE\'EIAXI), O.. 14. aprila. ^ .h* liikala odobrenja dogrovora,! V*" svojem stanovanju m» je u^tre-k! je bil sklonjen z itrdjaiwko viaVecra.j štiri ill šestdeset let >ta-do glede odiplaeanja vojnega dol-fri Price McKiiniVv, večkrat niili-ga. SepaJor McKellar, demokrat jonar, ter projinrji voditelj Mc-v Tenne -ee-ja, je imenoval Mu>- Kir-nye St»el Co. Iiil je tudi l;i>t-^■o'inija morilca in basnduta. — 11 ^ -zh:.t!h in srebrnih rudnikov \ Največja nesreča ki je zadela I ta- Mehika.
li jo v .stotih letih, je ta d »k t at ur.'	-—
— je rfJcel govornik. — Kra.lj j f Poskusni polet •<r>*n-ča v rokah Mumija, ki jej	LoS Angele*.
1 Vodljivi erakcipk>v "Lo> Ange-le.s" se je vrnil pet minut ,preti fcedino
HERRIN, 111., 14. aprila. — Trpko vojevanje v 4'krvavem Herrinu" med klanskimi in proti-klan-skimi voditelji je zahtevalo šest nadaljnih smrtnih slučajev.
Zvečer so po mestu zopet patrulirali oddelki državne milice, in uradniki so bili pripravljeni proglasiti vojno pravo, kakorhitro bo dospelo semkaj dosti čet, da se ga izvede.
Nemir se je pričel na volišču zjutraj, ko je John Smitha udaril neki volilec. Izbruh pa je bil preprečen, ker se je Smith umaknil v svojo garažo.
Včeraj popoldne je stal Smith pred poslopjem, ko se mu je približal neki moški, pozneje identificiran kot Monroe Atms, ter pričel streljati nanj. Smith se je izognil strelom ter se umaknil v garažo, kjer se je zabarikadiral s svojim svakom, Evge-nom Vincentom.
Komaj pa je zaprl vrata, se je pričela zbirati na cestah gruča proti-klancev. Hitro je narasla v množico, katero so cenili na 1 50 mož, oboroženo s puškami in revolverji. .Baje so imeli tudi več strojnih pušk.
Množica je otvorila ogenj na garažo. Smith in njegov brat sta vračala strele. Nekako sto strelov je bilo oddanih, a Smitha ni bilo mogoče' spraviti na prosto.
Državni senator William Sneed je gledal bitko skozi okno svojega urada ter telefoniral polkovniku Robertu Davisu,poveljniku državne milice v Carbondale ter ga pozval, naj takoj odpošlje oddelek.
Tedaj pa se je razširila med oblegovalci vest, da sta Smith in Vincent ušla skozi zadnja vrata. Streljanje je ponehalo.
Polkovnik Davis je hitro zbral dvajset mož svoje kompanije ter pohitel v Herrin. Ko so čete dospele, so našle garažo zapuščeno, z izjemo dveh mož, ki sta bila zabarikadirana v njej.
Medtem je izbruhnila bitka v bližini volišča pri prostozidarski dvorani. Ko je dospela milica na pozorišče drugega boja, je našla osem mož, ki so ležali ranjeni na tleh. Sest jih je kmalu umrlo.
Častniki so izvedeli, da se je boj pričel, ko se je osem avtomobilov, obloženih s proti-klanci, pripeljalo na volišče.	_
Državne čete iz Cairo so na poti semkaj, in kom-aanija v Salemu je pripravljena na odhod, če bi se boji ponovili.
kirpd celo kraljevsko družino denarjem, ka-terejra iz4i».ka iz itn-Ijanskega naroda- Na temelju do;
poW.i iz \-*iire V Ba-^ln-d An-l"'™ P™1"'-"' povrtjnik ameriške govora ne bo odplačala Ita'ija ni.:*"-*""" um v""n,J *v*r'ur
letalci ju ftVjo. šp»,ka' ™ P~rat;&«r od ^iroe t«r le rfel tT"'	""T,'
vlad, >. V velikih skrbel. » »jih * ^ <*re«i. _ Zlo.-« bi 1«. ^toniti • ™ • ,	'"ti-
" rczix p. junaja <ko so	marali
|< pu>?tutii j>olet na Srednji	za pad.
ker >o se "nffca/j pakvarLH	stroji.
usodo.
Polarna zračna ladja
dospela v Oslo.
OST/), Norvdsk* 14. ap^la. Vodljiva Traona ladja "Norjre", katere se -bo (posluiola Amuiidsen-Biis-wortti ek>perik-iua na Sweraii tevaj, je dospela nemkaj danes ob poidveh popoldne.
ta ne.pre.«t an o zatrjeval, da ima 1 defanotn tako veliko s\x*to. _ je
Amerika premalo a>eropULnov. izjavil senator.
MeKellar je oTital Mu&soliniju.
da l»i «e mo^la Ubraniti sovražnim naQ>adoan. V Wa-ihinjrtonu
da j»' orfraiiiviiral z£.\Tatne umore
*o mu parkrat rekli oajMnolei. :n <la pu ti umoriti svoje politič-on >e pa vodno svojo trdil. Ker n,. Tra-4>r(*mke. U.^avb je raave-pa baje re^iiea <W-i bode, so Ijavil ter vzel narofhi samovlado, za iwr let odstavili. Toda on ni Strokovne arganhaeije. koopera-
izpubfl korake. Kadarkoli mu: tii\Tie drn Jibe in tpro^o^darske^lo-__
kdo reče, da je Aemrika v zra- že je razbiL Li te je zatrl, in pro- Pri tem pa je >baadxft£d diktator
Mesec poemeje je vprizorila zrae-na ladja "Shena^idoah" po>kus. du dovrii ta p«let. a ^e je koneal s katastrofo, a- OJii'ju. kyer se je jK-^no-jia križanka ra^poeila na dvoje. t<ir bila unieena.
k« doeti močna, se tako zanič-^to-it povora je v Ttriiji odpravljivo zftkrohoue, ko«t vidite m Ijena. Ljudje « las^nšm nmenjem
'»o metali z bežati v inozemstvo.
povečal armado in mornarico, s koje rpomočjo .se valnžuje kot av-tokrat.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
D^r.^t »o	c«n« a!«iiei«:
Z TJ G OSLA VU A :
1000 Din. _ $18.70 2000 Din. — $37 20 6000 Din. — $92 50
FW nmk»TiHh ki znašajo manj ko« en ttao*	ntaim« p«Ar>
II eentov za poštnin« in druce «troMu>.
»ai^ilja na cadnje potu In Ixfl^ajr "F»*t«l Mmnl
IT/ilJJA TN ZASEDENO 0ZEMLJ5
200 lir .......... $ 9 10 500 lu-...........$21.76
300 lir .......... $13 35 1000 lir............ $42.50
Pri narofUI*. ki iraftaj« nanj kal M Ur. ritma« p* 11 .jmU* u poštnin« in druse itroNie.
Razpošilja na madnje	In Irpiaftojr IJti^*|aMka knittm Wka
f Trsta.
Z* Dofftljatve ki pvewgnjo PETTiaoC DINARJEV aU pt
L.IR dovoljnjetno po mnsoeoontl prarttm popnal. Vwdnwl Dinarjem tn Liram	nI itilii. menja v«Hcrai 1»
^aboTaoo; iz te^a raxloja nam ni OMgnfe podali natinfnr tmr rnapr«) računamo po cmiI tlsirca dn«. ko nam prldo poaUal denar v rafc*-
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM P18MV IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TFR RAČUNAMO ZA 8TROŠKK ti-
Omar nam Je poolatl «a»o(> p« Dwi<k Trnatal torr Ordm> a» ar New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
«9 Oortlandt Itreel	|Tow	n. 1
^nxkija; Corxiaaat 4997
Rojaki, naročajte se na "Glai Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah«

GLAS NARODA, 15. APR. 192«.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president._Louis Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan,__New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" „
"Voice of the People"	_.
ŠPANSKI KRALJ NADZORUJE NAČRTE



Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kariado...........i...............,$6.00
Za pol uta	......-............$5.00
Za četrt leta......................$1.50
Za New York za celo leto $7.00
Za pol leta .............................. $3.50
7,a inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta..........................$3.50
Sulscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
Novice iz Slovenije.
Umrli v Ljabljaai.	| smatrali za rimski kanal. Muaej-
Marija Oeimite, žena želez, slu-;^1 "P™™* dr. Mal. kisi je na j-žiteljja. .">4 let.	jdišče ogledal je ugotovil, da je to
Janko Kump, vpok. poročnik, riniski ?rob	Rečnih
I-q	*rten. Od pridat kov, ki |>a «»o bili
Ludvik Levstik. Žagar. 22 let
vsi v sekundarni legi, se je ohrn-
"Glas Naroda'

UNKmrOOD A UNOCXWOOB. M. V.
__ _ _uha3a vsakx dan izvzem* nedelj in praznikov. _ , Pro{] kratkim M se zatVle pri Ca rabanehe! na Spaonkem velike vo-Dopisi bre* podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se j jaške vaje. Na sliki vidite &pai*»kega kralja ko ogleduje na-blagovoli pošiljati po .Money Order. Pri spremembi kraja naročni- črte. po katerih se bodo vrši li niaaevri. kov, proximo, da s»* nain tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"G L A S N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876-	_

V DEŽELI PROSTOSTI IN ENAKOSTI
ker g'irard-Jce želite ne maram za. ženske. še bolj pa morda pralti. V-ak ima ^voje nadloge. — može.
Nekateri so ->e začeli zanimati za y šanta Rosi je nek petnajsto. drugi za oao stvar. Jaz hi jim letni poba naklestil svojo lastno -vetoval, da puste stvari, ki ust-]mater. Ko so ga zaprli, ga je nje-\arjajo ali pospešujejo razdor, na miru, ker s tem ne pridemo nikamor naprej.
Še enkrai ste torej vabljeni vsi. ki ljubite dobro zabavo; vsi plc-
ObMtlmo stanje v New Jei-.s^v! Zl>orovanja so prepovedana. Pi-	alei in plesadke. sploh vsi Slovenke tov .se iw muc v • p«.-t; v.jaii. s -.laivkoka^i i>e tie snu- več govo-	<•; l>ratjp Hrvatje rz Farrela. riti. Na kratko, veLčaito: vo p«.stave stoji aopet popolnoma in iz-	(iira-ida in drugih bližnjih na<el-kijučno aii strani }■' <lp«'t uik<iv. kale ni m naj ibi se brrz varstva in	bin.
potno* -1 izročilo .stavknjoče iu< .:k«' in ženske tekstilne infcbustrijje.	Za vso postrežbo bo skrbel od-
To srta prostost in fnak.*>t pod meačamsko demokracijo. o ka-	bor.
teri se tako pogosto govori. To je enekosl 'pred, postav*), nep«ri-Stranosrt olbla^ti v tej deželi brez razredewv. To je dokaiz -za to. da se V tej dtželi vsakemu nudi možnost, da zastopa wvogo pravico -za iz boljšanje svojega živi je tisk egw pol«/.aja. da .«e Mraime za «vx>je interese. Ti interesi pa n«- Mnejo i&odovati interesom vladajočega razreda, katero j«' treba zavarovali v vseli okoliščinah.
Resnica je, stavkaji so potk a za-li naravnost občudovanja vredno samodisciplino. Kljub tetnu pa tr;^ja	boj žp tri mesece, se niso pripetili .nikaku — od stavka rje v povzročeni. — nemiri. Ce je prisJo do spopadov, če -ta bila inioteiia mir ki red. če je brfl Passaic včasih podoben bojnemu ]>oIj-u, > > bili tega krivi policisti, — celo po soglastii sodbi kapitalističnih listov. — policisti in njih predstojnik, ki so stavkarje in report. :je, ženske in fotografe, pri demonstracijah neudeležene pasante in otroke pretepali ter jih metali v ječo.
Kiljub vsem provokacijam, ki so nnvgle imeti izključno le da-tnen dovr.stj sta vikarje k neumno-tiui, jp ostala falaaiga s ta vikarjev ncizlotiiljeiiat Podjetiirki aii-u dobili nikaikih stavkoJKajzov, tvomice eo ostale pratzne, pretlilni strr-ji m /a-ctln ii in ino.škt ter ženski* sc vztrajale v boju. čeprav ni 'bilo }>og<.sto v hiši uiti >ikorjiee iknufha Vsied tega je bila Ireiba ra/j naš'.jati o kukali drugih sredstivuh, da
John Mate-kovieh.
Ralph, Mich.
Tukaj je letos t-":iega več 'kot za eu čevelj. Jaz živim tu že petnajst let, in sedaj je drugič, da sneg 1 oliko čar»a leži.
•Sporudad se -bliža, in ž njo pri d^ marsikaj novega. Ker je l»a.š tak čas. bom }>ovedala, kako je tieba rubarbaro plajit v steklenice .lati. Vem. <la bo to kaki gospodinji prav.
oberi večje i>erje, očisti ali o_ lupi. potem zreži na en palec ali h '' dolp-p kose, operi v čisti vodi, den v steklenice in nali.j čiste mrz-
Avuum Re potočni k, sedlar, 38,uU ih>bro ^rau^n glinast .vrč z ^	o/k.jn vratom in z ročajem, neti o
Jurij Pfeifer. inšpektor fin.	brona-^ novw- ^^
kont»oAe v p. 7:i ler.	;	1>alzaniarii (l>od<ihno glina-
Jakob Mirnda. dež. sodnijski	^ikršno >o že pivje
svetnik v pok. 76 let	enkrat našii na Vrhniki. žiil o-
\tti. Mohor Pirnat. d\-nr. svet- troei	ter bronean simpu
nik v pok., m iet.	ki 5 rahHi 'Pri ^itvah
Kram' Svete, dninar, ;V> let. n ujemanje iz »kraterja za liba-^nrijr. Stern, žena zidarskega' eij° v ^m^vimn. Y*e te stvari delavca, 48 let.	v l^avihiem f»ojmovan>it i>onic
fivzenija Klemenčič. hči spre-1na t{kk]h naj<i<Miin za našo dotnn voKlnika. 2 meseca.	10	Miheve rade vol j«
Ipn. Jui. jermetuar 49 let. iT* >.:; til mux-ju. — morda bo ta
Ma-jja j^Vtfl. mestna rtboga. j	v|»liva^	^
g^j	ua poklicne vzgojitelje, da pride
Maks Herk.i. izav. uradnik. 2S >'	steklena žara. k
let.
Teodor Starčnik.
| ju samorodno. pa je prišlo na to
Milan Kralj, sin -Uizkinje. ? nWst(x	^nč«>no hodi>i kor
mesecev.	;skrito blago: saj je zaiaJM). da je
HeJene, Krivic. l>ivša sJužkinja^no uiono^Kko gova ljubeča mati zahtevala ven. '49 jef	j ovoKče ia sklati išče za to pleme
Ona in druge matere se več ne| Terezija Žabjtk. zasebnica. 7f,' >»■«" idrijs-kn rudo. spominjajo, tla so preti petimi leti ]ef
|K>t<-gniIi tri paglavce na drevo,J Kranja Kastelie. krojačeva že-1 Samomor v Novem mestu, ki ^o nbiLi šprifa in nekega po-.na, 49 let.	j Zvrver j.- Iprvnuvnu^a rragit^ie
Maks Winter, bivši mesarski' Jnriti v xOVp.m mestu ko^naj 22 pomočnik. 50 let.	; letna Eunca Mraauor. žena želez
Franc Mueller, hir^lec, 30 let. i: 'kega rajnika in hčerka k;i-KVamc Zore, postni uradnik.! varnarja Splihala. jZvečer je rnl-
z doma in sikočila na mostu postrežnica. 73 • ad o.-e'bni vlak. ki jo je strašno
•f ida »zraven. Živo sa*ebro. ki so zasebnik °r»t° njem me«iili, ^.la je na tem kra
lic ista. Za te je zopet bi<k) preve svobode.
Mu-soliii je vendar bolj pravičen in on m' bo šH )>ostavljat 'kipa Švcibodp v rpški zailiv. bi T>8 let.
jo primorski Stovenei gledali, ]ia| J era Nekovar, ne dobili!	1 let.
Morda imajo Slovenci v Wyo-l Antm Lenr-rri," ►«gu boljšo ^VfflxMlo. ko ni brio 'v PC*ko,:u. G9 let.
"i
tam več kot 28 glflKov Od-danib z;i' Terezija Rači,*. pivo L:i vin,o v zadnji '*s1ro\v votp".
Tako bi lahko cele romane napisal o svobokli, pa naj to zadostuje. Pozdrav vsem rojakom!
Prijatelj.
dvorni svetnik
zasebniea. 92
JUGOSLAVIA IRREDENTA
V Dutovljah na Krasu
'l.- votle: deni na to gumi in trdn-o poj*\ro titjoči&T ko raja.jo v otro->:; .pri. Pott-ni pa hraaii v jnrzlem ;u«»tomi. ker je bojjše kot pa Jia
gorkem. Kadar hočeš rabiti, od-i t roški vrtec tudi v Toanaju. kjer1 Vladimir Hn.rker, pekovski vn
Škem vrtu "Lege' . . . Slavi — ščavi itd. Ti« dni .še otvoin tak o-
Rudolf Balantič, delavec. 19 let.
Mihae.l Vntašič, ipolieij^ki stražnik. 4 31eL
DVttjan Rpkar, delavec, let.
Jakob Tome, posestnik. 84 let.
Fil:p Kcčevar. zasttbnik, 29 let
Marija Doleiw. posestnik ova že-na. 40 let.
Jernej Grošelj, višji poštni kon-11 rV.oi* v pokoju, 78 let.
Evfemija Jiuve, vpokojena <1p-lav ka tovačne ta varne, 53 le.t.
Klemeajtina Ebprhart, zasebnica. b3 let.
Marija Keri. tkalka, .10 let.
iCzmesariL (Klt,rga! ji j«> jrlavo. !;i je penila i>ottvin v vmlo. Truplo :u rečne žeaivke je vit ke! drveči vlak nal-o še nekaj časa » -phoj. j otem pa je vrgel v stran.
Peter Verčon umrl.
V VeOki pri Počegi je preiui-nu Peter Verčon. bdvši tovarnar exediinikov in peči v Trstn. Po-kejnik je bil vseisknvd naprednega mišljenja in je IhI v Trstu kot tale siplo-nm enan. Po pregnanstvu i/. Ti-sta ji* stalno boleha*! in ga je ie »lui snirt rešdla dol^roletJie bolezni. Oktavi! je soprogo in sina.
pridobe iK-dji-tujikom delavce, brez kateruh tli n;ik«ukih dobičkov zal -	- -	, , ..	\ I	ir i..-
.	.	!-r).	odcetli, ojien in ^kiuiaj. 00 zvenelo enako pet.je na uho	Io len
plemenatc gospode in da^e, ki dobivajo iz znoja sužnjev tekstibne
pri deni sladkorja in nekoliko ei- nim. ki se i]»oteza>o za potiu.jčeva-
ind ustni je sredstva za svoje postopno m razkošno življenje To	^ <Mad5> če	to da]} j ^ovanskih mrt>W
sretkrtvo pa so našiti v prop.laši-aiju obspilmi^a stanja nail stavkar-
v čacaoipis-, bom ip<;zneje pisala, ka-i
Sk^n oz.»il m. č.-.ar iKtsJ^lies je bilo ra*veljav*j«ije prostosti go- ko ^ tu(J. drugo ^^ kon^,vj
yora in zborovamja.
Storili jKi s« še več. Stavkarjem >0 \~Keli voditelja, proti kateremu so dvignili izmišljene obtožbe. Tudi aretacija tega, v vsa-l:em o/iru siuotn no nastopajočega vo.kitelja, ni ibilo nič drugega kot podlo izzivanje, te sp preji* pjii posrečilo prrtiratti razburjenosti mi jez«- stavktijočih moškili in /p.nsk do viiska, iso skušal doseči 10 K tem zadnja in podlim dpja.11 jein. Phačanici kapirtarttrt rčiiih interesov ps so se tudi ,v teru .slučaju ušteli. .Stavka-rji v Patssaicu. Garfieldu, Lodi in drupod so preveč samozavestni U»r -preveč dotbro razum«jo namene i^koriščevalet^-, da bi Šli v ii>ast. Ostali t«) v boju ter ga bo-
i-j i n zakuha.
Pozdrav!	F. Pa vi i č
sporočite šp kaj. mi bomo z veseljem priobčili. Op. inred.)
Sebastopol, C al.
Cenjeno uredniitvo: — Prosim, da mi dovolite malo prostora in tudi želim, da mi po-
Jo/efa Prine, 23 let.
orožnikov a ženr
Smrt starega postil j ona.
Starejšim pretbivaleem slo ven j-graCike kotLiue dobro znani posti-jon Miha Rener je te dni v Slo-venjgratlcu umrl v visoki starosti 7S b«t. Ko šp mi brio želeaanice fV-
ItaiijaJkski diktator Mussolini je odpotoval z zavezanim nosom iz Rima v Tnipofe.
Sveta domorodna dolžnost vseh zavednih ltalijaowv bi bila, po-slcrbeti in nekaj storiti, tla bi Ne
vrnil 7. zatvezanim jezikom. *
V	nasle<kijem navajam par dejstev o katerih je pričal pred senatnim odborom v Waishingi onn
nha-ki general Andrews:
Če bi hotela v New Yorkn že vsaj deloma izvesti ixrodvihipijo. b» morali imeti na razpok go 1.70 zveznih s^lnVkov. ki b« s<> ne popa 1 i z nobeno drugo stvarjo kot ••»(kiiiole .prohibieijo.
Izvetlba postave v Xew Voiku bi veljala .najmatij petinsedtm-despr imlijonov dolarjev na leto.
V	Ameriki -nakuhajo vsak dan O:-pjninšestdeset milrjonov ga'lon munšajna.
Lajiiko leto so suhaški unidjii-ki /.»»plenili stooseondese« tisoč k(»tlov za kuhanje žganja.
To je samo par številk, ki do-kc/mjejn. da »probilrieija ne bo še tijilcn kmalo odpravljena.
Kajti, kjer računa z milijoni dolarjev se tudi milijoni zaslužijo.
Dobičpk jp še preppj sorazmerno razdpljen. ker bi >icer ne rine-
'a pro-hilHeija trvliko printatsev. *
Pred spiiatniin otlborom so bili zaslišani tudi ziKtopniki Kfi.nade.
In Visi >o soiglasno izjavili, da je Kanada vesela in zadovoljna, ker se j- rztiehila proklet-it va pro-bibierijp.
Kot kaže, bn jwi Amerika še na-
prej p r« 1 Ida ti j sd a-.
*
Da. v Wa'shiragtonu se bije vroča bitkn Tako -uliači kot mo^kra-či se poslužujejo svojega najboljšega in najbolj ostrega omžja.
Niti ta niti ona stranka pa ni povedala ničesar novega.
Povprečen človek je pa vseeno zadovoljen, ker so si vodilne am.e-1 L-ike o-(>.!x:K>>ti v'laseh za-:tran po-stave, ki je vzrat^a na njlliovpm lastnem gnojišču.
Marija Stražiščar. mod 1st in ja. lje-Tk-avogratl, je nad 40 let vo-
'Tolminci so tatovi in Slovenci 23 let.
do nadaljevali tudi v bodočnosti prav tako mrraio i«i odločno kot vO|l°\"«ce dopisa ne \-ržete v vaš 11-vriili to v preteklih enajsrih ■■tlirii.	jredajjgki koš. Zadnji mesec .smo i-
Kapit al »stično ča.so|>;sje že vri>ka od veselja: stavka je zlom-	najlepše vreme, kakor že 'dol-
ljena. Policijski mičelnik, o katerem se glasi, da ni bil Izza izbni-	ko to pršem, imamo
ha atavke pa dame*» še niti eno minuto tr«wwi, je <lai i^rtotako izre- l>a že tretji dan dež. Sadje je vz-za temu "vrlemu pričakovanju". V ttnn slučaju p«, je zop^t želja <'ve4o fcri tedne prej ko lainsko le-mati misli U-r pričakujemo, da np <bodo jusvaški st£A'karji ravno se- to; prve erešnje so bile poslane daj vrgli puške v koruzo, ko <jwičajo ohiiy>na sredstva, katerih se VL Place v New Yoi<k, in sicer šti-pot-luiujejo lakaji kapitala, o za^regai, v katerih se nahajajo tek- n tedne prqj ikoir .navadna leta. stilni jHHljetffuki.	i ''Radoveden sem, ako je katero od
Stavkarji so vztrajati donedaj kot en niož. To je treba sploitno trh okusri Mr. Zgaga?)
prianati.
D
opisi
Tiskaj v .Stsbahtopofl in okolici je največ taikuzvanih Gravenstein jabolk, in ta pridejo najprej na tn<_r. Ne vem. 'kako je to, da je do-
--I "bil ta krasen sadež tako p« win o i-
kra.-jiega časa sedaj pozdraviti v,™* nafrro^neg«, -spoaneciika. naravi. Upamo, da bo to lamalir.; Tukaj je več Slovencev; veči-Zato se pa zadovoljno razveseiju- n«ma se »pečajo s kokošjerejo. ne-j-mo v izaprtih prostorih. Naša kateri pa kuitivimjo tudi vino-Moveriska Ghodba fbo raiz^-eselila grade tter so juh mnogo posadili roj.-tke 4udi na Farredl, Pa. rn to v zadnjih letih. 24. aprrta, v Hrvatskem Dorau na , V novinaii sem čital. da se rusko Stamton ^ve. Č&amstvo bo \-prizo- časopisje norčuje iz Svobode, ki rilo krasno enodejamiko 'Ljubo-1 stoji v newyorskem pristanišču, snmnost", katera ni bila se igrana oziroma zalivu. — Tu v Sonomi nikjer, razen enflerat v Olevelan- imajo nekateri svobodo, drugi pa du. Igra je velikega pcmema po- ne. Sulhaška roika je dolga in ni sebno za sedanjo dobo, ko so lju- prizane-sla tudi nekemu Slovencu d je \>ae križem ljubosumni. Torej in neki Slovenki. Ka»zeci, ki ju jc ljubitelji godbe in lepe zabave, ste 1 zadela, mi ni znana. To je svobo-uljudno prašeni. da mati posetite ; da! — V Somomi je bilo v zadnjih omeaijeooga due. Poee'bao «0 pro-j treh mesecih trideset ločitev jm-šeni Slovenci iz PumeH, za kar konov; ena od teh ločitev je bila j m bomo hvaležni. Kk> pa boste1 tudi pri Mr. in Mre. M. Tudi Mr*, dobili s-voj Dtoan, kar upam, da bo R. se je po 24ih letih spomnila ae iet os, bomo tudi mi v njem ka- j svojega nekdanjega deviškega s£a-terikrat asaaviraSl	na «1 <taži svojega 56-iatnaga too-
ča« je eden najlepših let- j Kar se tiče apložnib razmer v
"tega Gnwdu, me a3č ksrj ne brigajo
s. ' ■
Porest City, Pa.
Tukajšnje Silo v. Kat. Pevsko in Dram. Društvo "Naprej" priretli koncert v korist Dunyi slejx-ev v Slovemiji, v nedeljo 18. aprila ob 7.80 zvečer v High School Auditorium.
Ker je prireditev za tako blag namen, pnLe*g tega pa 6e tako nizka vstopnina, ž tulimo, da se v obilnem številu ucMežHe koneerta, ker s tem bnerte pomagali največjim revežem v naši domovini Sloveniji.	Poročevalec.
Girard, Ohio.
ProaH bi van, da mi odmerite mafto prostora v cumku cenjenem liatn Otanu Naroda.
Nastopil je zopet pomladanski čas, fco me prebuja narava iz svo.
spanja. —
ža za ločitev. To bo pa iele obrav nava doložila. To je tudi svoboda
so tepci".
Prijazen gospod je profesor dr. A. Bacchtn v Tolminu. V šoli zabavlja in kriči, kaj da pravzaprav hoče ta peščiea Slovencev * Slovenci brrsz veljave in moči. Ju-go slavija, ki je del stare Avstrije, bo po mnenju odličnega italjan--ke^ra profesorja kmaJu razpadla. "Goriška Straža" pripoveduje, da se je vse ea>ti vredni profesor Bacchin pred dnevi raiztogo-til v šoli L11 za v pil: "Vsi Tobninci -o tatovi in vi Slovenci -ste vsi tepe i" . . . Ne rečemo drufjrefras ne«o: Tto»sr daj norcem pamet!
FUaž Žbena. železniški skladiščni delavec, H4 let.
Roza'ija Šteprhar, mestmn -uboga. 80 leit.
Iveopoldina Fivernsehuss. ža^b-niea. 75 let.
K lotil da Papež, šivil.ja. 50 let.
Karla Maeiiri. l>ei stirugarja. 7 mesecev.
Ivana Mai-n. rojena Jenko.
Roza Bizjak, poročena Mill a-ček. učiteljica v pokojni.
:iil jvošto iz Sloveujgratlea v Dravograd.
NAZNANILO.
Smrtna kesa.
Rojakom naznanjamo, da je po-j -tal naš zastopnik za Cleveland in »kolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ei je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred Kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Cleve-.andu vršiti isto delo za naš list,
,T . ,	. ,	; ki ga je tako uspešno vršil v
\ visoki starosti 89 let je pre- j, ndianapolis<L
inufa 3Ia.rija Goržič, rojena. Mr Rudmaai je poštenjak ovsca, vdtr a o,-gladkega ^av.jod nQg do g]avg ter mu y ygeh
Furlanski branik proti drugod- -U0J tra, mati dr. faucet a Gor-|0zirit lahk0 zaupate. pravico i^a
! pobirati Daročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava "Glasa Naroda".
čem.
V Čedadu je zboroval okrožna fašistovska organizacija. Navzoč je bil tudi videtrn.ski prefekt Rieci, ki je imel, kakor poroča
sipa. r-a:'elntka oddelka za soci-jalno .Mkrh>t\t) v Ljubljani.
Rimski grob na Vrhniki.
Posestnik Ivan Mihevc je pri "Girnale del Vene to", ikčinkovit: Pokopa vanju rzemlje za svojo hi-Tovor. PrefUk-t je rekel: 44Vi Fue-!^° "^l^el na starine, ki so jih lani se moraite stirnia.i <tu!kcj naj meji v silen bratnik. v katerem se boilo morali .stopiti drui{?orodci". j Doslej je bil go*jpod prefekt v ovojih izjavah lxijj newerviran.
Italijanska dijaška društva v Trstu
pridejo pod vod'tfvo fašistovske stranke. Predsedniki društev so novabljeni na sestanek, kjer jim • povedo, da. se morajo člani dija-J čkih društev* pofašisititi.
Tako aikaznje rimska \iada.
Pristaniški promet
v Tr^tu stalno pada. Meseca fe-boarja t. 1. je biAo kupnega prometa 4,247.258 4cv.. iani 4,819,235. V mesecih jaguarju in feixruarjn '■ t. 1. je biio skupoetga prometa 8,184,288, lani v ja«uarj« in fe-1 bmuarjD 9,452,669.	j
KOŽNE BOLEZNI OZDRAVI
SEVERA'S ESK0
SRBEriCO
HITRO OLAJŠA
Vaša koža potrebuje
SEVERA'S
SOAP
Pripomoček za lepoto kože
25c.
Kot okrajno zdravilo »a odstranitev mučne srbečice In razdražen Je koze, Severovo Ksk<> »e je* izkazalo posebno uspeSno. Dobite zavoj tega maa.Ia pri svojem lekarju. Takoj po prvi uporabi občutite olajAbo. Dostikrat oakvaUni koinl opahi m ogrri izginejo skozi eno noč in srebečlco se uvtavi takoj. Pe-verovo E«ko Je čudodelno antiseptično man.Io za uporabo ob vsakem času.	Cena &0c.
Pri va-šeti. lekarnarju.
W. F. Severu Co.. ceOar Ka|>ids. ta.

m
1st?

JI.
■■■S
- •
E]tS ji.K j O j
Kot sem žt* včeraj omenil, se je ( noiiipettlesetletni -newyorski mili-fj joiiar Browning potvn'il n petnaijs! le* .11111 dekletom.
Mlaxla, petnajstiet.na ženica, je •bajt' te t 1-im rekla časnikarskim porfW*«'valeem :
— Ratlin (jra imam, straliovito; r;da. Nji-gavo premoženje njegovi milijoni, mi thtso mar. Ce )>n treba. lx>m ,pomiivala v njejfoval domačiji posodo, prala mu bom perilo in ribala tla ter sploh oprav ljala \"sti lrišna dola, samo da
oviranim njegovo lyubezan. *
Ej, punca, punca, kako pošt en si in kako naivna.
l>o>edaj je Brownang vzel k s of bi in sj>odit od sebe najmanj peli mladih dekilet.
In če se hočejo njegove prej šnje ljailkice pošteno preživeti, jiil rets ne kaže utrugepra, kot pomiva« postnlo, praii perilo ter opravijal druga domača dela..
Z rekordoan, da so bile nektfl Browning-ove ljubice, se ne mOrJ jo kaj prida ponašati pred -pošt«! n.i»ni ljudmi.
(icvek, ki prežiš slebenii tbJ par ur v javnem parku, je toži | Vražje življenje. Pozimi so khn i premnzile. da oi človek seflcl nI njo. spomiayii. jx>leti 111 jeseni tudi ne more sesstL ker «0 polne | ljubljenih 4>arov. I>a bi v travo l|
srel. qva wploli ni govora.
*
bloški so ra'zdc^jeni v dva ra| reda: v prvi reared spadajo tisi | j ki beže pred ženskami, v dn ratzred pa ta«<ti. ki letajo za nj
i nI
1
Znanemu kanematograt^kcni iigralcu Charley 11 Ohaplinu je p| rcxlila njegoK-a mlada žena že d gega sinčka.
Ol >a ort roč-ič>ka se leno raizvijat| Jaa se 5ncer nočesn vtikovati I družinske račonere, toda po m| jem mneaiju ibi bilo najboljše. [ bi naučila mati ortročieka bodi I ne pa ože.

. .-.v......•

■• sjgjHr vse
T
GLAS NAJRODA, 15. APR. 1926.
Umorzdinamitom.
Štirinajst dni je minilo po prozni nočni eksploziji v mirni Stockholm^ uliei Pipersgatan, kjer so našli razbit avtomobil in Šoferja 7. odtrgano nogo, deset korakov v stran pa truplo mladega moža. O tem dogodku so lu»ti že poročali.
Drugo jutro sta bila | »oklica na na policijo oba tovariša timorje m«ga ravnatelja trgovske družbe ^ixtena Feyborjra. Krik Arbin in dr. Kreueger. Izavila sta, da o iVyborjrovi smrti ničesar ne vesta. toda j>olicija je kljub tem« zadržala. Arbin j»- ostal miren, do-čira je Kreueger odločno prote-tiral, če«, da izvaja policija nad njim brutalno nasilje. Polieij.ski ravnatelj je bil neizprosen in oba gospoda sta morala <v>tati v pre-iskovalnem zaporu. V tem j* policija ugotovila, da je Kreueger ukradel škatljico dinamitnili nabojev m da .se je že teden * dni pred eksplozijo vozil v dotičnem avtomobilu. Ranjeni šofer je izi>o_ vedal, da se je Kreueger razgo-varjal z njim in s Flyborgoin. dolini je .stal Arbin za avtomobilom. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil zavoj z dinamitom pritrjen pod sedežem in da je bila napeljana med zadnjimi kolesi zazidalna vrvica, ki je gorela poldni, go minuto.
Teden dni po eksploziji so oba osumljenca konfrontirali s truplom umorjenega Flvborga. Xa Švedskem imajo namreč navado konfrontirati zločince z žrtvami. Arbin in Kreueger sta krivdo od-ločno tajila. Toda preteklo soboto, ko se je |K>mikal iz cerkve Gustava Vase žalni sprevod, so ude -leženci pogreba brali v posebnih izdajah .senzacijolnalo vest, <la je Arbin priznal svoj zločin. Arbin je natančno opisal, kako je bil di-namit |H>lo/.en v avto. kako je prižgal vrvico in izpeljal načrt, ki ga je zasnoval njegov pomočnik Kreueger. In Stockholm je izvedel Vso resnico o zločinu dveh elegantnih go*podov, ki sta zahajala v najboljšo družbo in zbujala s svojim n.i-topoin .sploino j»o_ zorno^t.
Tvrdka Flvhorg. K reueger in Arbin je bila že od lanskega leta v velikih denarnih stiskah. Flvborg si je na vse načine prizadeval, da prepreči poloin. Izposojal .si je denar od očeta, dal se je zavarovati za 100 tisoč in Arbinu je izplaval n j epov delež. Lansko je.scn je Kreueger prvič sprožil misel, da bi Flvborga odstranila. Arbin .e je prvotno upiral, potem je pa pristal na to, da bosta Flvborga ustrelila. Kreueger pa je bil v zločinih ?%ploh dobro (todkovan. Zato je sani sestavil nov načrt. Arbina je tolažil, da ostane u-mor nerazjasnjen. ker bodo vsi mislili, da je ek^olodiral bencin.
Zvečer pred umorom .sta povabila Flvborga na večerjo. V kavarni so sedeli z dvema damama, potem , sta morilea odpeljala na •sinrt obsojenega Flvborga na Ar. binovo stanovanje, kjer so se vsi trije precej na pili. Ko je bil Fly-borg že precej vinjen, je poklical Kreueger avto, če«, da hoče odbijati tovariša domov. Arbin je odšel s svojo ljubico. Kreueger f se je vrnil domov. Flvborg je pa w«del. ni«" hudega sluteč v usodni avtomobil in se odpeljal domov-Kmalu nato je sledila strašna eksplozija.
Kreueger je posinovljen. Sprejel ga je za svojega njegov stric
major Kreueger, ki se je ločil od svoje prve žene in po razporoki jw>slal nečaka |>o svetu. Komaj se je pa drugi«" oženil, ga je že imel zopet na vratu. Posinovljeni ntvak >e je vedel doma tako, da .se je moral major drugič ločiti Fant je uganjal po Stockholm« razne neumnosti in naposled ga je stric ekspediral v Ameriko. Kaj je počel v Ameriki, ni znano. Ve se .samo, da se je oženil s hčerko nekega gnatetnalskega milijonarja in da se je vrnil v Evroj>o, *krit na nekem parniku v skladišču za premog. V Evropi je nadaljeval svoje pustolovščine. Bil je t ud i na Balkanu, od koder *e je vrnil v Stockholm, kjer so kmalu doznali, da se je oženil z rumunsko knegi-njo i/, rodbine Sturdzov, a se obenem že tudi dal ločiti. Nato je ]x>stal Arbinov in Flvborgov družabnik.
ALI SE MORE SNOV SAMA VŽGATI
POGREB GEN. BRUSILOVA
> Ta, pogreb je bil posebno zanimiv. ker je v sovjetski zgodovini prvi slučaj, da sta se srečala duhovščina iiu komunistični dostojanstveniki. Bru^-ilov jo v svoji zadani volji izrecno zahteval, da ga pokopljejo po pravoslavnem obred«. Po blagoslovljenju mrliča s«* je služila zs^lušniea 7. edinim sinom Binisilova, ki je bil v meš-čaimki vojni ujet o<l caristov kot poveljnik konjeniškega polka in takoj ustreljen. 7. oziroin na to se sovjetski krogi niso upirala ude-ležbi duhovščine. Nebroj ljudstva je ghnlalo iz. carskih časov sem nevidno si »ko : Konjeniška predat ražsi, spredaj, dva topa pred. o-[ ziroma za krs*to in pehotni odddcl-^ ki zadaj. Za ki*sto ipa je šla med , vojaštvom duhovščina. Rdeči generalni stali s»» ni udeležil spre-1 vo<la in je prišel na pokopališče . s*'Je takrat, ko so mu javili po-'sibni sli. da je duhovščina po iz-_ vi sečih obred'h odšla. Nato se je
! vršil ikonmrfcstičiii del ijK>greba. Odpo<4anMt\-o vojnega ministrstva j«' položilo na grob venec z napi-<oni: 41 Pošte n emfct predstavite! ju starega- |w>kole»ja. ki je posvetil svojo vojno izkušenost SSSR in Rdeči vojaki." Jegorov je rekel v imenu vjot<>v: "Pokopavamo 'enoga naj.-»ijajnejših vojskovodij, najbljšega izmed >4tarih generalov, ki so šli za fdctflbersko revolucijo." General Budeui (-ki je naipredoval «sl navadnega st l'azmoj^tra carske službe*, je poudaril, -da bo o-stal Bni^»k»v za vedno v sreu rdeče konjenice. Vojaka ga je ljubila kot -rečnega vojskovodjo in pra-' vičnega načelnika.
Trgovina s suinji.
Ob Rd«rem mo^rju se zopet o-življa tngovma s sužnji. Egiptovska obis*stva so ]>o«tavrla v boj proti trgovcenn - roparjem celft brodovje oboroženih stražnik činov. ki pa so morali zadnje tedne večkrat poklicati na pomoč angleške križarke. štacijonirane pred 1 Adenom. V angleškem parlamentu so vzbudila ta dejstva precejšnje razburjenje. Iisterpelanti so |K>udarjali. da vse kaže. da so bili sužnji njeti večinoma na ozemlju. ki stoji pod fjugleako Oblastjo. transport i ipa so bili vsekakor i namenjeni za osrednjo Arabijo, za ozemlje, ki je pod angleškim protektoratom.
STARE IZKOPNINE V FLORIDI
- <? ■



ummni * i
mammv. £
To navidezno brezpomembno vprašanje je ?«opalo čedalje bolj in bolj v ospredje, ko so se začele dogajali vedno večje nesreče po rudnikih, zlasti >pa na Ladjah, »d ^o bile na odprtem morju rad; tega. izročene neizogibni pogubi. Dokler m francoski kem'rk Lavoisier razložil glavnih tmomentov pri gorenju, do tedaj niso vedeli prav nič pomagati. Šele potem so začeli <z nartarnčnejšim raziskovanjem kii profesorju Redmerju se je posrečilo ugotoviti večino re danes veljavnih zaključkov. — Ikipnal je. da se pri tem. ko kako telo oksidira. «tudi zelo segreva iif s(- taiko priblžuje svojemu \ine-tišču. Vsa ona telesa z nhiftchii \tjic-tisčem so zelo nevarna, ako so izpostavljena ok.sidaoiji. Ker gorenje ni pravzaprav inič drugega nego eksplozivna oksid at i ja, so temu podvržena it udi mnoga telesa. ako jih zdrobimo v fin prah. Zlasti ]>reniogov f»rah se silno rad saan (k1 sebe vname, ker je vsak delček posebej izpostavljen oksi-daeiji. Razne žveplene spojine se na samem zraku zopet tako segrejejo, da) -se tnidi sambe vnaonejo. Ako postane seno vlažno, se raz-\ ijejo v njem takozvane tdnio -bakterije, ki j»ovišajo temperaturo takoj na 70 stopinj Celzija. — Radi tega se seveda seno jako hitro vname. ]\>leg Stfth kemičnih Ln organskih vplivov na vnetišča pa je važen tndi mehaniki \*pliv ko se nad različnimi kovinami na površju zg-oščujejo ]>lini, ki povzročajo nenadno vnetje.
človeških lobanj, katere '«* pred kratkim Jis-FKa. Zgodobtnarji zatrjujejo, da so lo-
Camel je
preiskušen in zaupljiv prijatelj milj ono v vajenih kadilcev
Še nikdar ni prišel k tebi sladkejši, okusnejši duh od cigarete kot od Camels. V Camels ni cigaretnega pookusa, ali utrujenega okusa, ne glede na to, koliko jih pokadiš. Samo prijeten in sladek duh, globoka zadovoljnost, kadarkoli in kjerkoli ste zažgali Camel. Kadar odpreš sloviti zavitek Camels, poznaš prijetnost in zadovoljivost, ki prinaša srečo miljonom.	/
Nobena cigareta na svetu ni taka kot Camel. Camels imajo najbolj izbran turški in ameriški tobak. Mešanica Camels je triumf
izurjenih mešalcev. Celo cigaretni papir Camels je najboljši" in se izdeluje za nje v Franciji. V to posebno vrsto cigaret je osredotočena iskušenost in vežba največje tobačne organizacije na svetu.
Ako še ne poznate kakovosti Camels, poskusite. Postavite Camel med sebe in eno uži-galico in poskusite najsladkejšo, najprijetnej-šo mešanico tobaka, iz katere se je kdaj delala cigareta. Najdite najzvestejšega kadilnega prijatelja, katerega je še našel človek. Vzemite Camel!
MODERNI ALKIMISTI
Trem učenjakom se je baje posrečilo razbiti a.tome in izpreme-ruiti en element v dnugegn. Prvi je bil berlinski profesor Miethe. ki je 'baje z razbitjem atomov napravil zla to iz živega srebra; ja-]K>ivvki keoui>k Xagaoka je Miethe-jevo motocLo zelo bibolj.ša.1 in z manjšimi stroški dosegel isti u«t-peh. Sedaj se jama je pridružil *»e nizozcnwld učenjak KatSsen s svojim tovarišem SmitJisom. On
sieer ni alkimist, ne po4citša izdelovati ravno zlata in dingih kovin, vendar pa so njegovi poskusi alkimistom prav sorodni.
Podlago vsem tem |K>sknsom je dal Anglež Rutheford. ki je dognal pravo 'bistvo atoni*>V. Spoznal je. da ti najmtmjša delci vsake snovi vendar nrso nekaj 'popol-nonia enotnega in neločljivega, ampak, da obsto<je iz trdnega jedra in nedtevilnih elektronov, ki ki-oai-jo 'krog njega. Od števila teli elektronov zaviiii v glavnem narava vsakega elementa. Po številu elektroiKVv ho |>a zlatu najbližje živo srebro, živemu srebrn svinec. Ce se komu posreči od-sreči o*l^traniti iz atomov živega si-ebra gotovo množino elektronov, bo iz njega nastalo zlato. To sc je baje fH>>rečilo Miesheju in Naga-oki. Sevetla sta z ogromnimi srtro-ški '*ustivari)a" le majhno mrvico zlata.
Xizozemea pa ^ta razbila atome svinca in izpremenila svinec v živo srebro. Živega srebra je bilo sicer tiwli ibore malo, toliko pa le da vta lahko ta ipojav z navadnimi kemičnimi sredstvi dokazala, tz-premembo sta dosegla — kaikor Miethe pri živem fffebi*u — z iz-l-edaio močnim električnim tokom ki sta ga napeljala skozi racstoip-Ijen svinec. Ko je električni tok tekel -skozi svinec štirideset ar, -o se pokazaJi iprvi sledovi živega srebi-a.
Xo, pridobivanje zlata in dnu-gih kovin pač ne bo ianelo kdaj praktičnega pomena in ne bo povzročalo na denarnem trgu tiste revalued je, kot so se je že nekateri bali. Ampak Tcot znanstven efle."*-periment je pa izredno zanimivo. Elementi niso več elementi.
Lep napredek.
Z odličnim uspehom je te dni dovršil Daatilo Oingerli iz Maribora tebivično-keonično strojarsko Solo v FSreiergu v Nemčiji.
Camel
CIGARET

Kadar se mostovi podirajo.
Velikaaiska nesreča v Kostarlki. kjer se je podrl železniški most, nas spominja rajnih si i čirih nezgod.
Najlepši londonski mast Waterloo Bridge, so lani izaiprli za promet. Iker obstoja ne vknnast. da bi se i>odrl. Več kort sto let je star in z samega kanrna je. Do leta 1878 je moral pba-eati vsakdo pol j»enija mostnine, kdor je šel če-z«nj, kar je na leto prineslo družbi, ki ga je posiaviia, nad 20 tisoč funtov. To leto pa ga je mestna obeina Londona odkupila ter mosumno odpravila. Toda ta lepi most je kmalu dobil maslo v *niost vzdihov", kajti tu se je izvršilo največ tsamomorov s tem. da so samomorilci skakali v Temzo.
Firth of Tav je morski zaliv severnega morja v škotski. Tu je 28. oktobra 1879 divjal silen vihar ter bwtal ob stebre mogočnega železniškega mostu*. Kmalu l>o šesfri uri zvečer je ta most prevozil vlak ikakor navadno vsak dan. Sedaj pa jo imel vsak čas priti ipoitjni vlak iz nasprotne strani. V mali koči ob vodi Firth je gospodar naročil otrokom, naj pazijo, 'keda'j 'bo vozil mimo vlak. da bo po tem naravnal svojo nro. <T-uvaj na jnžnem koncu mostu je postavil znamenje na prosto. Sedaj je Skozi tuljenje viharja pri-grmel vlak mimo čuvajnice in je drvel dalje na most. Ouvaj je te-lefcmira'1 svojemu tovarišu na severnem koncu mositu, da je vlak ob 7.14 pnivozil na most. Spodaj v koči so otroci, ikakor jim je oče naročil, zagledali kič i vlaka, potem pa naenkrat velik svetlobni žarek, potem pa tema. . .
Medtem je čuvaj na severnem koncu mostu nestrpno ipriča kovni vlaika. Nomialmo je vlak pet minut vozil čez most. Čuvaj je čakal deset onanuit, a «e nič — kaj neki je?
Sfcoei k telefonu, da bi tovariša na južnem koncu vprašal za vzrok zamude. Toda telefon je odpovedal, nobenega odgovora ni bilo od tam. Alarmiral je takoj bližnjo postajo, nakar sta dva uradnika
prispela ter se podala na mosrt. kjer pa sta vsled silnega viharja le po vseli štinih mogla lest i naprej. Po silnem naj>oru sta konč no dospela do kraja, odkoder nista mogla več nadaljevati nevarnega plezanja. Vihar je tu porušil most v dolžini skoro dvesot metrov ter z vlakom in 8 ljiutiiii padel v morje. Tri dni so iskali, kje se naihajajo razvaline. Več trupel je morje odplavilo iz razbitih železniških voz. Ura vlakovodje s«> je ustavila ob 7.16. torej dve minuti potem, ko je vlak privoail na most. Vsled viharja Čuvaj ni mo gel slišati i-opota. ko se je lomilo jeklo Lil trgale tračnice.
Rajna , a^igle3ka kraljica Alek sandra je rada sama fotografira-hi. Nekoč j«.' vzela na ploščo železniški most, ki se ji je z okolico vred zdel izanimiv. T>o tu je bilo vse v rediu Toda ko so negativ razvili, so opazili na sliki, da ima most veliko razpoko in dognali so. da je res tako, nakar so most takoj temeljito popra val i.
KRTINE IN KRTISCA
Krasne starine iz Pompejev. c r rv
Te dni so naišli v Pompejih štiri krasne srebrne male kipe. podobe pouličnih prodajalcev slaščic. takozvanih placentadjev, ki so kričali in -ponujali pred 2000 leti svoje blago. Kipar je ustvaril krasno skupino štirih pk'šastih in zgrbljenih Židov, k nesejo štj-riogla-te pladnje k sladkarijami. Posebno učinkoviti so blaženi obrazi zidov, ki poskušajo blago tn ga hvalijo kui>eem. Zanimivo je, da se vidijo s3ični placentarji še do sedaj seveda ži\i 7>o na poljskih ulicah. Izprcmenili so seveda obleko, a ohranili vse kretnje ir zvijače svojih predhodnikov.
Proti preklinjanja.
V Gorici deluje sekcija "Zvezt proti plekJinjagijo'Poživljajo se oblaMi, da bi pričele strogo na-stojpati (prcftri prelclinjaujnu ki se je grazno raapask> po celi deželi.
Krtine pozna že vsak otrok, manj je pa tdkili, iki so že videli krta. prav malo pa onili, ki poznajo krtešča. to so krtova bivališča pod zemljo. Kit gradi svoje rove navadno 30 do G0 centimetrov globoko pod zemljo. Svoje pravo bivališče si naredi pod taicimi mesti, ki so d zima j težje pristopna, kakor pod drevesnimi korenilhanu ali i>od zidovjem. To je jako trdno zgrajeno. Od tega rova vodi eti sani rov, ki je 30 do .">0 metrov dolg. predno se odcepi v več drugih rovov. Ta tekalni rov je mnogo širši od oralih, da se lahko hitreje panieka prot i svojemu pravemu brvališču. Zemljo, ki jo je krt pri tem tekalnem rovu izkopal, jo stisne trdno na vse strani, da je rov obenem tudi jako trdno zgrajen. Ker iz tega rova ne i zmeče nikake zemlje ina ipovršje. zato ni tudi nad tem rovom ni kak i h krtin. pač pa se na zunaj nekoliko pozna, da se je na tem mestu zemlja malo sesedla. Ta glavnii tekalni rov vodi torej iz krtovega bivališča v njegovo lovišče, ki je v-e prepredeno z manjšimi rovi. Krt rije ja^o hitro. z gobčkom lizsvedra luknjo in nato takoj s prednjima nogama puisne prst nazaj. Ko se nabere za njim že toliko pr-4i, da je ne more več nazaj potisniti, tedaj si napravi iz horizontalnega rova stranski vertikalni rov na površje. Šestkrat torej napravi v enem dnevu po! skoz tekalni rov in lovci na krte iprav dobro vedo. da se d akrta najlažje ujeti na ta način, da se napravi luknjo v ta glavni rov in se tu nastavi past. Ker rahi kakor vsaka druga žival mnoge vode, in da mu ni treba na površje po vodo. napravi na pripravnem mesit.u vertikalno zelo globok rov, ki je direktno odprt na 'površju brez kake 'krtine. V ta rov se naliere deževnica, ki 710. pol noma zadostuje za krtovo porabo.
ROJAKI. NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA". NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Gledaiišče-Glasba-Kino
"H M. S. PINAFORE".
Messrs. Sliubert predstavljajo v Century Theati-e krasno delo Gilbert in Sullivan'sa "II. M. S. Pinafore".
te je bilo kdaj resnično, da so v kaki igri nastopali prvovrstni igralci, je resnično v tem slučaju.
Vloge v tej slavni opereta igrajo naslednji: Margjucrite Namara. ki je lansko leto nas-topala v 'The Mikado*, igra Josephino; znana igralka Fay Tempieton -se je »jk» dolgih letih zopet posvetila gledališki umetnosti ter igra Little Buttercup; priznanega igralca William a Danforda vidimo v vlogi Dick Deadeye; eden najboljših ameriških igralcev .Tack Ilaaznrad 11a-topa kot Sir Joseph Porter, K. C. B.; Toni Bunke. znani oper-ni t.»nori-t igra Ralpha Rac-strawa; Marion Green ima vh^o k {Tipkama Corcorana; Charles E. flatagher. koncertna in oratorični bassit je Bill Robstay, Nydia d* Arnell. ki je bila p^«4^ kratikini prima donna v ''May Flowers'' i^rra Hebe.
Odkar so predstavljali v Nevr Voiku "The Miracle", niso ime4i obiskovalci Rror»hvava videti kaj podobnega.
.Ogromni oder v Cetitnrv je tz-premenjen v ladjo na kateri se vežbajo mornarji "PSnaifore". V <Ialjavi je videti pristanišče Por tis-mouth.
Scenarij o je zasnoval Roll o Wayne.
Impresario je Milton Abom.
Pre<l«>tave «so vsak večer ter ob sredah in sobotah popotklne.
Bančni blagajnik se je
ustrelil.
_________ »
LTTDL0W, Ky., 12. a-prila. — Tlfcomas Baslv, blagajnik Farmers and Mechanics Bonk, se je ustrelil v pritličju banke. Zaipnstil je pisano, v katerem pravi, da je p ne vesriF $40,000.
^smmmmm


GLAS NARODA. 13. APE. 1926.
KAKO LOTIJO TRKE
Tiger rti samo naufervoločnejša. ampak mudi najbolj zri ta in zahrbtna zver, radi česar je lov na tigre med vnemi lovi najopaznejši. Med domačini v Indiji, kjer je prava donnoviua tigra in kjer trpe let no največ škod«' pred njim. prevladuje tak strah, da štejejo tigra nekateri eelo med božan<*tA'0 kateremu ae ne .ime ničesar boriti. Radi tega je med domačini jako malo loncev na tigre in ar reki za gonjače jib je (težko pridobiti, a v tem sdučaju samo za velike vsote. Razumljivo je torej, da so se tenuu Jovlu v prvi vrsti $xw*verHi Angleži, ki kar iščejo. Icje hi dobili za «voje razvedrilo kako novo vrsto športa. Med naj-po^jumaiejšjni lovci n& tigre je anirfeški koloniji čaKtnrik Riee. 3ci je ubil tekom svojega ž vije n j.i že 6H tigiov, 3 leoparde in 25 medvedov. Kadar je šel na lov. je vzel več najboljših d voce v k s fcf*boj. mnogo dobro plaAanih go-njačev in eelo tolpo napol divjih iu /.p4o pogumnih jvsov. Navadno pa je -pa na lovu spremiljado ttfdi še. mnogo rtjegovih prijateljev -hoiojakov. Prvi spredaj gre navadno glavni ©on-jač. ki ga v Indiji imenujejo '"šikari**. Ta skrbno opazuje »t.igrove sledove in vodi Vso drtnžbo do -tigrovega '-'kri-va^išča. Ol) nje>m korakajo na des-t>i in levi Angleži z nabitimi pu-hkami in takoj za njim zanesljivi »vosa/-i s puškami za rezervo. Nato -sledi grmlha, ki obstoja iz samrrih t robni t, rogov <ter eimbfil in ki neprestano «ode. ,Za njimi «topa-jo |M>tem ljndje, .ki tmli VMKim^r *?tr«'ljajo samokresi v zrak. — flodbn i-furemilijajo ob strani možje. ki fo oboroženi K sabljami in ctofigipii Milicami. Cisto rad h j pa st4>pajo oni, »ki merejo kamnje v veKkem loku naprej. v «lžungTo. da temibofj «prf»pla&Ljo tigra-. Od c'jksa do v-a -a spleza posamejmik na drevo, da si ogl««da. kje se v doti čnem trenotku tiger .nahaja. — Vedno pa skrbno pazijo na to, da «e od druaibe nihče tnuli za. par korakov ne oddalji. Večje skupdne I j miš, ki se mu bliža z velikim ropot < mi in vpitjom, «e ne qpa ni-ikoti naipuKii, pač pa se je že rano-o4crat pr ipetilo, da je iz zasede neredoma in neslišno >pad«*l na posamezne gonjače, ki so se le ne-Aulj metrov rtdrtaijili od ostale družbe. Ain^wMoi %wtn vnatfo namreč vedno križe in težave z fronjači-domačini, tki se le neradi drže d'wrapfcne in ki jih godba tako opogumi, da bi .se najraje razkropili na vse Mrani. da bi vsak um š«l nad tigra*. Pri lovu tudi Kkrbno {vrniščejo v*a drevesa ko ran te. ki se nahajajo ob vodah, kjer se tigri med gostim vejevjem najraje senčijo. Tiger pred tako skupino navadno vedno aheži. kadar je pa ranjen, tedaj se ve* be-fcen aniene m«l ljudi, ki ga morajo sprejeti s sabljami in dolgimi au be ami. Spremni lovci pa ga že navadno .par korakov prej ubije jo, p redno }ih dosege, in sicer s tem, da ga ustrele naravnost v glavo. Skrbno pazijo namreč na to, da ui koža čisto nič prestre-, Ijena, ker bi sicer mnogo izgidrila l*™"1* » oliko na svoji vrednost i. V prejšnjih ča-sth «o za ta lov tudi slone uporabljali ker jim ne more do živega, začeli pa no jih opuščati, ker so se izkazali preveč neokretne.
Knjigarna "Glas Naroda"
MOLITVENIKI:
Duša popolna ................... J.—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............80
v fino platno ................ 1.00
t usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............. 1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano ..............1.00
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano ............................1.50
v fino usnje vezano..........1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano .............................80
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ..........1.80
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.50
v fino usnje vez..............1.60
Nebesa Kaj Dom:
v usnje vezano................1.50
v fino usnje veeano .......... 1.80
Kvišku srca, mala:
v fino usnje vez...............1.20
Oče naš, slonokost bela ..........1.20
OČe naš, slonokost rjava.......... 1.20
ANGLEŠKI MOUTVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano................ .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano____1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje rezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Angeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši...........10
Boj nalezljivim boleznim ...........75
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači vrt, trdo vez.............1.—
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25
.75
____1.—
____ 1.50
1.80
Zdravilna zelišča .................................40 Ljudska knjižnica:
Zgodovina S. H. 8., Malik
1.	zvezek .........................................46
2.	zvezek 1. in 2. snopič................,70
BAZNE POVESTI IN ROMANI:
Aškerčevi zbrani spisi:	'
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš..........................80
Četrti zbornik trd. v.............1.—
Peti zbornik, broš..................90
Primož Trubar'trd. v.............1.—
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez ...».............. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Boccacio dekameron ............ 1.60
Beneška vedeževalka.............35
Belgrajski biser .................35
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00
Bhernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana .............80
Bele noči (I/ostojevski) t. v........75
Balkanska Turška vojska......... .80
Balkanska vojska s slikami.........25
Božja pot na Šmarno goro.........20
Božja pot na Bledu...............20
Surska vojska ....................40
Bilke (Marija Kmetova) .......... J26
Cankarjeva dela:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj t. v...............1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v............... 1.20
Mimo življenja \ v........... 1.—
broširano .................. 80
Cesar Jožef IL ...................30
Cvetke ...........................25
Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana .............. 1.40
Cigan ova osvet« ..................35
6aa je zlato....................... 30
Cvetina Boiograjska...............50
>......... .90
............35
............60
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................75
Spomini jugoslov. dobrovoljca —
T 1914—1918 .......*.........1.—
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev ..... .30
Svitanje (Oovekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
•veta Notour g*...................36
I.	in 2. zvez. Znamenje itirih
trdo vezana..................1.00
a. z\. Darovana. Zgodovinka
povest ........................50
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Mod plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač ................60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ----...............60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, !Shakespeareve dela: (Brencelj)...................^
II.	zv. Kako sem se jaz likal, jMachbet, trdo vez. .
(Brenfcelj) ....................WjMachbet, broširana
12. zv. Iz dnevnika malega pored- j OtbeMo ...........................70
neneža, trdo vezano ...........60 i^n kresne noči
14. zv. LjuMjansks »like. —
Sredoaimci, trd. vez. broš.
60 40
.90
10.	zv. Zvesti fill. Povest iz Vlade
Akbarja Velikega.......25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mia-jonov v Koreji...............30
13.	zv. Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovin* kanadske .. .30
15.	zv. Angelj suinj??. Brazil j ska povest ........a,,............. M
16.	zv. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. .30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest .30
•70 f .
i'ik za
(Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja.......... .60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnič-
klh dogodkih.................60
Milčinskijevi spisi:
SPISI KRIŠTOFA ČMIDA:
1. zv. Poznava Boga
7. zv. Jagnje ......
.8. zv. Pirhi........
13.	zv. Sveti večer ..
14.	zv. Povodenj
17. zv. Brata ......
povesti
Deiela umazancev.
Dežeia umazancev je gdtovo Tibet. Zato je razumljivo, če svetuje kape tan Pincb, ki »c je udeležil zadnje ekspeditiije na Mount Ever««*, takole: Če govor« s Ti-beitaneera, glej. da se postaviš ua tisto stran, odkoder piha veter. Neki Tibetanec iz stare plemiške rodbine, je nekoč kapetanu ponosno zatrdil, da se je že dvakrat kopal: na, dan rojstva in na dan porefee. Toda kajxfan misli, da je mož najbsw lagal. Njegov parfum je bil preveč močan, da bi bilo pripovedovanje o kopanju verjetno. Sam je ie enkrat videl Tibctance pri kidanju. Po nekem plitvem ribniku je Mkakal mlad dečko. Ta pojav je bil nekaj tako da ao se potniki zanj
fevAkli so. da ved
IpHj ■
Govedoreja
Gospodinjstvo ...........
Jugoslavija, Mehk 1 zvezek
2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po m eter s ki
meri.........................75
Katekizem, vezan .................50
Kratka srbska gramatika .........30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenj n........60
Ljubavna in snnbUna pisma.......50
Mlekanrtvo s črticami za živinorejo .75
Nemško - angleški tolmač ...... 1.20
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini ............ .60
Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—
broširano .....................75
Nemška slovnica ...............60
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del.........................30
« .65
Psihične motnje na alkoholiki podlagi .........................75
Praktični računar................ ^ .75
Praktični sadjar trd. vez.........3.00
Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovanskim gospodarjem ▼ pouk...................35
Računar v kronski in dinarski veljavi .........................75
Ročni slov.-nemški in nem&ko-slov.
slovar.....................60
Sadno vino ...................... .30
Srlxdcft	§40
Slike iz živalstva, trdo vezana.....90
Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50
Slovensko-nemŠki in nemlko-sloven-
ski slovar.................... .60
Spolna nevarnost .................25
Spretna kuharica; trdo vezana____1.45
broširana .................. 1.20
Sveto Pismo stare in sove Zavese, lepo
trdo vezana ....	.......... 3.00
Ehnai čebelar ................... 1.—.
Umni kmetovalec sploftni poduk' kako obdelovati i* izboljšati polje .......................... JO
Voščilna knjižica..................60
Velfld slovsaski sptaovrik rasnih pi-
sem, trdo vez................ 1,90
2.00 M
wHMiitk^	rj^/jg/gggf^
M
Četrtek t. v, Dalmatinske Dekle Eliza
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................60
Dve sliki —- Njiva, Starka — (Meš-
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................60
Dedek je i~avil. Marinka in škra-
teljčki........................49
Elizabeta ........................ .35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................35
Filozofska zgodba .. i..............60
Fra Diavolo ......................50
Gozdarjev sin ...................30
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.2o
Godčevski katekizem ...............26
Gruda umira, trda vez........... 1.20
Gusarji .........................90
Hadži Mnrat, trda vez.............80
Hči papeža .................... 1.—
Hedvika .........................3£
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano ...................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Is modernega sveta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v................75
Drobiž ...........................60
Igračke, trda vez.................1.—
broš..........................80
Tolvaj Mata j, trd. v..............90
Mali lord, trdo vezan.............80
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezan ' J ................ 1.00
Mimo življenja, broširana .........80
Mladih zanikemežov lastni životopis .75
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev	.60
Musolino ......................... .40
Mali Klatež ......................70
Mesija ..........................30»
Mirko Poštenjakovič...............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1.— j
Malenkosti (Ivan Albrecht)........26 i
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 i
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki ismira...................40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 j
Naša Vas, II. del, 9 pov............90
Nova Erotika, trd. Tez..............70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ..............50
Na Preriji .......................30
Nihilist ..........................40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka____..... 1.60
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
.50
.35
.50
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00
Sosedov sin, broš..................40
5.	zvezek; Sosedov sin — Sin kmst-
skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v.................1.—
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano ...................75
Karmen, trdo vez.........
broširano ............
Kazalci, povest iz Ruskega
.40 .30 .70
.45 1.— .35
Kralj zlate reke in črna brata____
Križev pot, trdo vezan............
Krvna osveta ....... ............
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40
FJsjakova hči .....................30
Laieifer ........................ 1.50
Ludovika Beozija ................ .25
.... 1
Levstikovi zbrani spisi:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70
2.	zv. Otročje igre v p*sencah — Različne poezije — Zabavljicfc in pnšice — Ježa na Parnas — Ljudski Glss — Kraljedverski rokopis — Tolmač.............* * .70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave........................79
5.	sv. Doneski k slovenskemu Js-zikoHovju................... .70
Zkrseni spisi trd ves...............90
Poeti j« trd. vez	........ J
Narodna biblioteka:
Kranjska čebelica.................90 j
V gorskem zakotjn...............35 j
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih.......35
Babica .......................... 1.—
Berač ...........................36
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................36
Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
Emannel, lovcev sin...............35
Spisje ...........................35
Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija ................ 1.00
Svitoslav .......................35
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Božja kazen .....................3b
Napoleon 1......................75
Zaroka v polnoči..................35
Emanuel, lovčen sin................35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 60 letnici Dr. Janeza S. Kreka .. .26
Ogenj tr. v..................... 1.30
Pesmi v proza, trdo ves. ...........70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......26
Pariški zlatar .....................38
Fingvinski otok tr. v............. .90
Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Ped krivo jelko. Povest is časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem..... .60
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Majar ............... .30
Povest o sedmih obešenih .........70
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Po strani klobuk, trdo vez..........90
Posigalec ....................... .25
Praprsčanove zgodbe .............. 25
Patria. povesti iz irske junafite dobo .50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .....'........ JI
Ptice selivke, trda ves. ........____ .75
Pikova dama (Puškin) .......... .30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke (Košutaik)
2. zvezek .....*...............40
Bsfelji, trda vez..................
Robinzon .........................60
Revolucij* na Portugalskem	.30
Rinaldo Rinaldini ................ .60
SloveiMki šaljivec ............«... .40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid................... .36
Skozi žirno Indijo................ JBO
Sanjska knjiga Arabska ...j..,*.« 120
Sanjska knjiga, nova vslika....... M
Sanjska knjiga, mala ............ .60
■mosesks, trda vof
St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 St. 2. Rado Mumik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš.....
št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str.........................
St. 4. Cvetko Golar: Poletno kla. sje, izbrane pesmi, 184 str., broi. Št. 5. Fran Miičis&i: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš.........................
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš............... ..
8. Akt št. 113 ................
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str.,- brož............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žnn, 132 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.goepodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
peami, 112 str., broš.............45
St. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, pre vel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Pr. Bradač, 47 str., broa......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš..........5C
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komur as aki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broa..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., bros.,
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposlo-nost in problemi skrbstva sa brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 29. Tarzan, sin opice...........90
Št. 31. Roka roko.................25
Št. 32. Živeti .....................25
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
fronto .................70
70 Tunel .......................... 1.—
Tatic, Bavk, trd. *ez...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Tri novele, tr. ▼..................90
bro«..........................70
Turki pred Dunajem ............. .60
XX! Trenutki oddiha...................40
Veliki inkvizitor ................ 1.—
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica ^Levslik) vez. 1.— . Vrtnar, Rabindranath Tagors
Irdo vezano.................75
breš..........................60
.30 .30 .30
.30
Vojska na Balkanu, s slikami

Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti ......................qq
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
Zadnja pravda, trdo vezana.......7.',
Zadna pravda ....................50
■ Zmaj iz Bosne.....................70
. Zlatarjevo zlato...................f)Q
_ 1 Za miljonl	............65
j Ženini naše Koprnele..............36
' Zmote in koncc gospodične Pavle .35
j Zgodovinske anekdoti .............30
35 i Zločin v Orsevalu 216 .str ...... 1_
Zbirka ilovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......36
2.	zv. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti................36
4 z v. Povesti in slike ............ 35
j. zt. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .......................
Zbrani spisi sa mladino (Gangl):
3. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ..........................
2.	z v. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ..........................
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ..........................
5.	ts., trdo vezano. Vinski brat____
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
66
.50 .50
.50
.50 .50 .50
.80
.80
.35
.50
Meško: Listki,
.65 .30 .90 1.— .40 1.— .90 .90
.4.rtr 4
-
'isk -1
. . 4 4 . 4 4 m > A
*	v- -	•	• . .	>
str., broČ.....
Št. 36. Ksaver
144 »tr..........
Št. 37. Domače živali Št. 38. Tarzan in svet Št. 39. La Bobeme ...
Št. 46. Magola .....
Št. 47. Mistorij duše . Št. 48.Tarzanove živali Št. 49. Tarzanov sin .
Št. 50.. 81ika Do Grays............1,20
Št. 51. Slov. balade in romance.....80
Št. 52. Santn .................... 1.5f
Št. 54. V metežu ................1.—
Št. 55. Namišljeni bolnik...........50
Št. 56. To in onkraj 8otle.........30
Št. 57. Tarzanova mladost.........90
SpOazanove pripovedko:
2.	zv. Mar on, krčanski deček iz LL
banona .....................J .25
3.	zv. Marijina otroka, povest is ksv-
kaških gora.................. J25
4.	zv. Praški jndek ............... 4" .25
zv. Tri Indijanske povesti .1_____ .30
9 zv. Kraljičin M^k. » -froveH la
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Sneguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami _____1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................76
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1.—»
Mladi umetnik .................. 1.20|
Otroški vrtec ................... 1.20
Za kratek čas ................... 13X1
Zaklad za otroka .................1.2C
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .6( Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.0*-
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .3 Cyrano de Bergerac. Horrična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.7 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................5
Eda, drama v štirih dejanjih........3
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........5
Mati, Meško, tri dejanja...........1\
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja .........................
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah..
Sovražnik žensk, enodejanka.......
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez............. A
Revizor, 5 dejanj trda vezana..... M
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................{§
Veronika Deseniška, trda ve*.____l.r.
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 deja-
»jfr........................ 4
Naročilom je priložiti denar, bodi® f gotovini, Money Order ali poStne znam: po 1 sli 2 centa, če pošljete gotovino, r kom »odirajte pismo-- Ne naročajte knjig, katerih ni v cenil Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"6 L A S NARODA"
SLOVENIO PUBLISHING GO. 82 Gortlasdt »t, Hew
{
* ii C •»1 rt
fi
GLAS NARODA, 15. APR. 1926.
Henry Kvrgtr:
LA BOHEME
Stike fat življenja ciganov.
(Nadaljevanj*.)
XIV.
Gospodična Mimi.
O. moj ({irijatelj Rudodf, kaj
'jo dovolj pogosto vidimo pri mladih lijudt-h. smatrali ljubezen za luksais. pretveco iza šale. Colline. ki je imel ze doigro č^a razmerje 7. iadelovatfeljico (telovnikov, ki j jo je spačil na dtihu in telesu s fre j»- rgmlik), da si tako spre- j tem. da ji je dal prepisovati noč menil f AH rinem verjrtti govori- (in dan prepiwe wvojih filozofskih cam, ki jih prinašajo, in m«tg!a ta nesreč«. -tako zelo potla-"it ivojo krepko filozofijo? Ka
je del. je trdil, da je ljubezen neke \ rste čč«č«nje, ki ga 'mora človek —„— — _	ojpraviti vsako četrtifcpf je.
ko m m*'2f«4 jaz. naivadni agodo- j RikIoif je srečal mlado Mimi. vinar tvoje ciganske epopeje, ta- ki ^ jp žo )M*koc pofcmri. tele tn«+a. kako bom mogel	ko j0 b5]a ljubica enega nje-nholH-nkm tflflNom pnpove-1&avih prijateljev. In .napravil si
jo je za, svojo ljubico. Naprej je nastal velik halo med Rmdolfovi-m-i prijatelji, ko so izvedeli za mje-jjovo ženite v: ker pa je bila gospodična zelo prikupi ji va. prav nič iiMpri-stopna -in je prenašala brez glavobol!« dim iz pipe iin »lite-rrrne rai/govore. so se -navada] i lanjo in ravnali ž njo kol s tovarišem. M-ami je bila dražestna žen-ka in take narave, da je pri-
ko j*'
z mehi
dovati boienCno zgorttio, ki je oblekla t\ojo nepr^ano veselost v žalno bleko in tako naenkrat u-stavla zvnnčkljanje tvojih para-
dok-ov?
—	O. Rudolf. moj prijatelj, priznavam, da je l>olečina velika, a sedaj res ni vredna, da J* se za-2 tidl v vodo. Zato te kaT najh.lt-Teje povafrvnn, da narediš križ čez
Heži zlasH tz samote. < »•!>! jiidfear vi faj*t<-wn.j. ki iii napravili tvojo žalost veejo. Tudi jaz ♦»•»m ljubil t,vojo M m i in nkeni videl nevamorfi v tem. da jo ti IjnbS. ToJa -»I«! mojemu nasve-in. na ogenj trakove, ljubke rožnate tr;/\orve. s tkaterim i je knusi-la vrat, pajrolane in vse one ko-ketne nun je, <* katerimi se je liš-pala, da je ljubimkala z potpodi' Cesarj*iru, Jeromeom. Oliarlfsom ali s kakim dmgim takim gaJant-ne ž« m, ko - i jo cdkr.il na oknu ui trepetal v 7tiuftk«sn vetru in mrazu : na ogeuj, ftmlolf, pa brea uv iniljt nja. vse, kar je bilo njenega in bi ti mo^rlo še o njjej govoriti; r.a ojTP«nij 4jubezei*4ka pl-ana. — Glej, tu je eno prav -tako in ti nail njun jcikal 'kot studenec, o •noj n«- rečni prijattelj!
—	Ker se ne vrneš. grem k svoji teti; s - <bo.j uzamem denar, ki je tukaj, da isi najamem voz. Lu-eila. — Tisti veeer, Ritdolf. ni-y jwld, se spominjaš? PrišeJ si k meni in K^fti^til umetni og<nij dovt pov. ki so pričali o mirno-KLi tvojega duha. Mislil ni namreč. da je Imcila pri svoji teti. in čt* bi t' r»'kel. da je pri gospodu Ceuirju, ali z neikini glumačem z Mon<tpamap«<ea. bi mi R>>1 gotovo prerezal vrat. Na oge-nj .še to drti-go pisen o, ki im.^ vso lakonaonn nežno tt prvega : "
—	Grem, <la »i naročim čevlje, na \*>*ak način moraš najti denar, da grem sp*> jutrišnja m ponje. — O, mntf prijatelj, ta čeveljčki so pk-sali marsilkak ples. kjer ni^j b»'l rraveu. Na platnen \"se te spomine « vWni njihov pepel.
O Rnidoif, ;it. Ijuib««v3ii do človeštva in do slave Mavrice in Ka»s-torja, primi 7onet za povodce dobrega okn-a, ki vi jih k?pui"«til vsi ča-^a svojega sebie»i>ega trpi je« ja. fieer bi »e wtega'sle dogoditi strašne reči. 'za katere Ivi bil ti odgo v oren. —
^M?dag je prirej itrenotek, da pri-povedujeuio o ljufbezni našega prijatelja Rudolfa z gospodično Lu v i bi jo, s pri ink oni gospodična Mi «ni. Rudolf je bil sredi svojega Štiri in dvajp-frega leta, ko mu jc naenkrat napanlla -JTce ta ljubezen ki je mela velk vpliv tna njego-življenje. V doibi, 4co je srečal go-podiena Mrmi, je Rudolf iive! «*»o teurao in fan4tt4ieno živi je nje, ki smo ga .skušali opisati \ prejšnjih prizorih te serije. Bil je gotovo med naj vesele jnim i pre natšalci rezine, kar jih je bilo v ciganski del«4i. !<n če je kak dan slabo obedoval, je napravil dober dovtap, je ponomeje korakal po tladctu ki mai je bH pogosto skoraj ležišče, ponosne je v svojem fraku ■ki ni ti je Iz vseh tkivo v kričala rev ičina, kot ee«ar v škrlatni Obleki. V krožku, v katerem je »'d Bu dolf, ho »z neke afektiranosti, ki
£e polna ^{Knnmov na njenega prvega 3jutodka.
Mi»3o je <tako <Mm mesecev, > katerih «so ®e vrstili dobri m shi-4>i <h>evi. Med tem čatnan ase je hotel RwdoLf že dvajsetkrat ločiti od gospodične Mirni, ki je uporabljate zaaij vse nerodne fermo iti žerfrike, ki we ljubi. To živijeoje je J postalo prav -za prav za oba pekel. A Rudolf se je ibil navadW na te vsalkdanje "bortbe an se ni nieesa l>ol j baf, ka4cor da bi prenehalo to fstamje. ker je eutdl. da bi preneha lo ž njim taa vedno to mnzlično ki-pemje rnlailosti in ta -nemir, ki ga že zdavnaj ni čutil. Potem pa so bile, če hočemo povedati vse po pravici, aire, ko je »gospodična Mirni naprarvila, da je Rudolf pozabil r»a vsa sJiiTotrieenjr,, s katerimi si je trga-1 srce. BiJd «o trenot-ki. ko je jiesnik. tki je bil po nji •zopet naišel ojo izgubljeno pn-ezijo. ta mladenič, ki mu je bila vrnila mladost, tki >ae je ž njeno pomočjo naenkrat vrnil na ekvator 1 jifbezni. ko ji je pod čarom njenih modrih oči kot otrok čepe? pri kolenih. Dvakrat ali trikrat na mesec s-*ta se Rndolf in Mimi s.re-di humih prizorov spora«ztimiio ihs'ta viia na sveži oa.ri ene ljmbe-zernk-e noči in .sladkegra čeibJjauja. Tedaj j^ Rudolf \~zei v roko smeh-Ja«a pos«-hno Rhnlolfov simpatiji | ijajo,^ se in živahno glavo svoje ea pliiMifko in poezijo. X<je,i otvraz nrijateljice m ji je govoril po ce-ie imel nekaj arlstokratskejra. to- \0 xire oni čudoviti in neumni je-da njene m ime črte. ki so jih	ki -a ustvarja stra-tf v urab
obsevale modre in ja-Tie oči z ne- delirija. Mimi je v začetku mirno ko posehno svetlolw. so dobival*1 pc-4užala, hika je bolj začudena v gotovih trenotknh doleočasja in ^ vinjena - a na koncu jo je porabe volje značaj, divje brn- lagoma jxrklohila zanosna .zgovor-t i'nosti. tako da hi bil fiziolog nost Rmrlolfova, -ki je bil za.pore-inobroče spoOTi^l v njjh znak >kraj- .loma nežen, vesel, melanholičen, nega eproiesma ali velike hre^čut- 6ittlla je. kako se ji pri dotfikljn no ti. Mlanla kri se ji je vroče in ju \0 ljubejztii topi le<l i.ndiferent-liitro pretakala po Žilah ici ji bar-	ki ji ježal okoli srca. nnW.-
vala i>roaonio in ikot kamelija be- ij;va nrndiea jo je začela stresalo kožo « roŽastmi l>ojami. Ta bo- -}, vrgla se je Rudolfu okoli vra-lehn* le|>o<a je zapeljavaia Rn- tu in mu govorila si poljubi vse o-dolfa in večkrat je .ponoči po cele llo, kar bi mu ne biia mogla po-ure s poijuhi kronal bledo čelo veda t i z besedami. Tako ju je pre-ptse ljiilwee, č i je vlažne in nt ni- netila zanja. v objemu, v. očmi v jene oči so «e priprte bleščale pcxl očeh, z roko v rolki, miedrtem 'ko so Kaknnjalom krasnih rjavih	njune (mokre in žgoče ustnice se-
Da pa	Rudolf blaeno zadjn-j petale nesmrtne besede,
l/il v Mimi, so bile vrrolk posel)no j
njene bele roke, Jci jih je kljub ki jih že petkrat tisoč let skrbi za goKjxidmjsftvo znala oh-juoč v^ako usta govorijo s>pet". ram it i bolj bele, kot roke bo-,
pinje Brezdelja. Vendar pa so Tej Toda naslednjega dne je naj-tako slabotne, tako majčkene, Ka poljube tako vabljive, te otroške roke. v katere je bil Rudolf položi! svoje nanovo razeve4o srce. te bele roJke gOspo<ličjie Mimi so kmaLu s trojimi rožastimi nohti raOTnesarile pesuiko\*o sree.
Oez me.>ec dni je Rudolf začel opažati, da je vzel nevihto in da ima njegova ljubica veliko napako. Hodila je v vas, kot pravi.
POLET NA SEVERNI TEČAJ

m š&iss?
-ff^f^MI-iiTiliir'......
Hi
Brezžično misljettjt.
UNKRWOOO A UNOCKWOOO. H. T.
Slika nam kaže Fokikerjev aeroplan "Josephine Ford'', s katerim se namerava podati poveljnik Richard E. Bvrd na Severni tečaj. Aeroplan ima tri stroje, kojih v-ak lahko sam zase deluje. Opijem 1 j en je tudi z radio-a parati.
PRANJ O ROŠ:
Predavatelj«
Filozof Cvetko Vrbič predava v j ''Dober konj je to. skoro Ixtmo Št. danezn o alkoholizmu.	J v Šmarjeti."
Nedeljski dopoldan je v blat-; " Kaj se! Mrhovina, pa ne konj ! nem marcu. V neknrjenem razre-j Je bil gospodar lani pijan, pa je v da ljudske šole je zbranih štiri- j krčmi zabarantal dobrega konja najst ljudi, skoro le delavcev- Se- ' za te stare kosti in za dva tLsoča-de mirno v preozkih klopeh, ne- j ka. To se je vsa vas smejala. Ta kateri ptišijo cigarete. Ob durih j naš gospodar..." .sloni mladi učitelj s prekržaui- Pod silnimi udarci je planil
mi rokami in tuiniam odobrava.
Predavatelj govori jrlasno. zateklo, zdajinzdaj z nekim vznemirjenem. V znoju mu blesti gladki
konj zopet kviiku, z vsemi silami je potegnil na vrh klanca, od koder cesta polagoma zopet pada. Tu voz hiti navzdol in voznik .se
obraz, z drobnimi očmi utrkplje. | reži: Piše in riše na tablo, briše in «o_ j 4'Za pijačo daste, gospod, ko se vori. Izteza dolge roke in .si po. pripeljeva v Šmarjeto kakor sveti pravlja drhteči ščipaluik na nosu., Elije v nebesa. Ali ne?"
Baš ob koncu predavanja zvo_ ' "Že", pritrjuje predavatelj in
ni poldne. aZ delavci stopata filozof in učitelj skozi vjls h krčmi, kjer je naročen obed.
V krčmi je veselo. Fantje in par mož med njimi pijejo in kričavo ,
se opri jemlje voza, ki drvi navzdol. Izza «rozda se je v daljini že prikazala šmarjetška cerkev z rdeč i m zvonikom.
Cesta se tu pod klancem eepi
pojo že od jutranje maše. Mize so Voznik se je prepozno domislil, polite s kislo dišečim vinom in po- da je v Šmarjeto treba kreniti le-sejane s krušnimi drobtinami. Pi- vo. Na desni cesti jc že konja o-jana pesem teleba v začrneli strop, I brni!, ki je sunkoma potegnil na
trga tobakov dim, ki visi med stenami.
vzvišeni travnik med cestama. Voz je obvisel in se je nagnil. Na
"Kaj pa je to za en kelnar'ca, pravniku je pocenil konj. Voznik
ki nima belega firtaha,	j
moje dekle ima pa po dva, ' "> tri, . pa noljena kelnar'ca ni."
se je z rokami oprijel voza in je odskočil na travnik.
neznatnejša pretveza do,vedla d.o }»:-epira in prestrašena ljull>ezen je ..bežala za dolgo.
Konč-no pa je Rudolf le zapazil, da ga bodo, če ne ho oprezen, bele loke gospodične Mimi speljale v prepad, ikjer 'bo pu?rtil svojo bo-dočnoest in sivo jo mladost. Za .tre-notek je re?«>a preudarnost govorila v njem močneje kot ljubezen iu priiprieal se je pO lepem pre-
Filozof je nemilo sedel na rob
{češite in za nekaj hipov se mu je , Pri drugi mfzi sedi nekaj de. ! stemujlo pred
.lavcev; prišli so>.od predavanja, j Ko jp b,ed Jn Waten YSta] jc
| Brez zadrege si natakajo kozaree " XQZn]k pretepa, rjav,.a in klel
in trkajo. Tuintam se kdo izmed FiIozofov povr5ink Sc. je bi, ob
njih z nasmeškom ozira v preda- : padcu naTaknil na voz in je Z{laj
vatelja, ki mirno srka juho z re. • zpval do pasu Po])ral je hro^ure
mo, in je prebila velik del časa udarjanju, podprtean po dokazih pri ženskah, tki so stamo\Tale v da ga njegova ljubica ne ljubi, njenem delu mesta in s katerimi Šel je tialko daleč, da je rekel, d« m? je hila secmanila. Iz tega je bile Kladke urLce. ki mu jih je kmalu nastalo to, čftsar se je Ru- 'iri\x>ščiLa, samo čutne muhe, ena-Udf Ik><. ko je bil zapakzil o<lno- ke onim, k,i jih oženjene žene ob-
z;inci.
Fantje ^o odpeli in kličejo vi_
in klobuk iz luže. "Počakajte, peljem
vas prav v
V pet rog rajske m zavodu za študij uiožgan je imel prof. L. Vasi-Ijev naslednje temeljito predavanje o znanstvenih podatkih, ki raz lagajo tzv. brezžično mišljenje, t- j. pošiljanje misli v daljavo.
O ujamemo parček metuljev, hroščev ali žuželk >in (postavimo amieo v kletko na okno. samca pa izpustimo ven, bo priletel večkrat nazaj k .samici, četudi mora napraviti več kilometrov poti. Za ta pojav ne zadostuje kot pojasnilo tudi najbolj razvit vonj. Če vbo-• lemo eno izmed neštetih gosenic v kakšnem grmovju se zvijejo v klobčič vse ali vsaj nekatere in ne
T "smeri 1 jih je na korenino druge rastline in je takoj opazi] hitro množitev stanie. Upravičeni smo torej misliti, tla imajo žarki višjih stanic druge bolj visoke cilje, ker vidijo te stanice naše živčno in psihično rivljenje. Prof. Hev_ mans je dokazal, da je pošiljanje inLsli mogoče. Priredil je za te eksperimente dve, eno pod drngo ležeči sobi. V gornjem nadstropju so sedeli "agenti", ki so pošiljali misel, igrali so šah. Recipient. t. j. oseba, ki je sprejemala poslane misli, je .sedela v spodnjem nadstropu sama z roko na

šaje svoje ljubice. Spremenljivo bogastvo nekaterih njenih no vili pr i ja tel j ie je rodilo uebroj želja v duši gospodične Mimi, iki je i-mela dotedaj ie skromne zahteve iti ki jc bila zadovoljna s potrebnim, kar jih je Rudolf priskrbel, kakor je vedel in anal. Mimi je začela *amjariti o svili, žametu in čipkah. In kljub Rudolfovim prepovedim je še naprej obiskovala že«*ke, ki so bile vse istih misli v tem, da so jo prepričevale, naj pretrga Kveee s cigamom, ki ji ne aiore dati niti «to petdeset frankov. da hi hi kupila volneno obleko.
— Ko ste tsvko lepa, — so ji dejale njene svetovalke, — boste kiTUkhi dobili Ivoljše .mesto. Samo iskati morate.
In. gospodična Mimi je začela iskati. Ker je *al Rudolf priča, da je pogo&to odhajala z doma, kar je nerodno utemeljevala, se je 'zato vdal mučnim sumraičenjem. — Toda čim je čiKtil. da je prišel na Med 'ka&emju dokazu nezvestobe, si je z vnemo zavezal oči, da bi ničesar ne videl. KTfjub temu pa >c oboževal Mani, naj se je ugodilo karkoli. Gojil je do nje Ijubosum iu>. fs«4aet ičmo, preporljivo in muhasto ljuheaen, ki jo dekKca ni razumela, ker je čutila tedaj do Rudolfa samo ono mlačno nagpee nje, ki nastatae « navade. Sploh pa je "bil a porafbila polovico sto-jege. srts.1 za -časa svoje prve Ijo beeui, dru^a polovica pa je bita
"utijo za svoje moež. kadar zako-prne jk> žaišmirskem šahi, novi obleki ali kadar je njihov ljubček daleč od njih. kot prajvi pregovor: Kadar ninuaš l>elega kruha, se zadovoljiš s črnim. Skratka. Rudolf jc mogel vse odpustiti svoj i ljuibici razen tega. da ga ni ljubila. Odločil se je torej iza skrajno sredstvo i»n je nanaznil gospodični Mimi, naj si poišče druge-
.. .v. . . - .	^nke, vinski duh seje od njega,
ga ljubeka. Mimi se je začela	- . . , T
. .. . .... . , ,	Bije rjavea z vajeti po trebuhu,
smejarta in ga je izzivalno gledala.	.
ga je izzivalno .gledala Ko je pa \ideLa. da se Rudolf drži svojega j&rlejia. in jo je zelo mimo sprejeL ko se je vrnila domov, ko je bila z doma eno noč in en dan, se je začela malo \izne-mirjati radi te odločnosti, nr katero ni hila (navajena. Tedaj je bila dva ali tri dni ljubezniva, toda njen ljubimec je vztrajal pri tem. kar je bil rekel, in se je zar dovol jil s tem. da jo je vprašal, če je dobila koga.
— Nisem nki iskala. — je bil nejn odgovor.
(Deflje pri k od viie .
na- Ko so zdaj opazili filozofa. ^ šmarjeto. Kaj ste se zbali, pra-govore o njem:	. va to; Xenmna mrha, konje-
"Ta je tisti, ki pijače ne more. = (lerc;, jj j)0 treba. Hej. kljuse. .." Je še mlad. Še kosa kruha si ni- | Vlekel je voz in konja nazaj na koli ni prislužil, kako bi .si vina!"jt.^to in vzel nekaj dinarjev, ki
"Kaj bi s takim škričem! Od mu jih je bil odštel filozof, same vode je ves voden in kr- j "Lahko bi se bila zgodila ne-mežljav. Stare ženske naj uči!" sreča."
"Ta je tLsti.' Kaj bi s takim !"f "Xe bi bilo škoJa teh konjskih Pridušujejo «e, natakajo in za- - kosti." čenjao z zdravieami. Godec, ki e » Do Šmarjete je še skoro j>ol ure bil prispel iz sosednje gostilne, na-	Predavatelj na poti otepa
teza vmes harmoniko. Krčma je blato s sebe. Polašča se ga nevo-polna hrupa.	J j ja. Kako težaven in nehvaležen
Filozof Cvetko Vrbič odhaja. I je posel .s tem ljudstvom! Treba Pri sosedu je naprežen blaten, ne-j je trdne volje in uspehi ne izo-okreten koleselj. da zapelje pre- ' stanejo. Za narod je vredno žive-lavatelja v Šmarjeto. dve uri od ti. zatirati v njem zlo.
In ko premišljuje, kako važno delo vrši tod baš on, mu je toplo v duši. V sebi čuti apostola, ki po-I dira stare temelje in pripravlja zlato bodočnost.
Je misli mu krepijo korake do šmarjete.
Iz polnih gostiln vriskajo pesmi, hrešče harmonike. Po oesiti se opoteka pijan starec in lovi klobuk.
V razredu ljudske šole je zbra-nh 6 ljudi, da čujejo predavate-la.
^amo ona. ki smo jo dražili. Prot.	,.„».• i , • t. .	, ,
T> ,	.	, ,	saliovski desk i \ >tropu nad tle_
behterev se je zmmal za dresira-
nc pse znanega cirkuškega umetnika Durova. Psi so tudi izvršili večkrat vsi kot e:len povelje, katero je bilo dano le enemu izmed njili. ne da bi ga videli ali culi povelja. Živali imajo nedvomno zmožnost pošiljanja misli. Dose_ daj pa .sino zanemarjali lastnost, ker se je razvilo naše medsebojno občevanje po drugi poti s pomočjo zuuanjih. sprejemajočih organov: vida, sluha itd. Tem poizkusom je sledila rešitev zajronetnepa pošiljanja človeških misli. Prof. Bchterev je dognal, da spremljajo delovanje možganske skorje električni potre.sljaji. Domneval je torej, da izpuščajo možgani radio-valove. To je dokazal šele proti koncu lanskega leta italijanski raziskovalec F. Casamagli. Izračunal je celo, da so to tzv. kratki valovi. Zapiral je v to svrho opazovano osebo v izolirano kamrico. ki je bila opremljena z rail io postajo za sprejem kratkih valov. Če je bila opazovana oseba v hipnotičnem spanju, je sprejela postaja valove. Opazovalci so jih culi skozi telefon kot tihe gosli ali nejasno človeško mrmranje. Moskovski raziskovalec Kažinski je dokazal, da nesejo ti valovi mi-•>li samo tja, kjer ni zaprek za elektromagnetični tok.
Istočasno s temi psihološkimi odkritji se je zganila tudi biologija.
Tudi najnižje stanice iz puščajo posebne " mikrogenetične" žarke, ki vplivajo na drugi organizem in ga vspodbudijo za množitev. Znani nemški histolog prof. Ilurwitsch je ujel n. pr. žarke energije, katero je izločala korenina čebule.
^ko je bilo malo okno iz debelih ladijskih leč. me.l katerimi ni bilo zraka. Agenti so videli skozi okno le desnico reeipienta, ne pa njegovo telo. Če so pričeli misliti na to ali ono izžrebano potezo, je premestil recipient roko no isti štirikotnik. Posrečilo se je do 7.1 od-st. izmed 100 sličnih poizkusov.
dobra prilika.
Prodam lot v Youngstfown, O., do-
Um* kraj -za trgovino, Htbni kare.
Pišvfe na: Andrej Stavich, 314 vTrautman St., Brooklyn, N. Y.
(2x 15.16)
Kdo kaj ve kje je W. M. STA1-NEGAR. ki ima posestvo v Kellogg, Ida. in leta 1919 je živel v I .os Angeles, Cal. Prosim, da mi kdo kaj poroča o njem, ali naj se pa sam javi. — Matt Kaiser, P. O., Box 657, Kellogg, Ida._(6x 13-19)
SKORO 70 LET STARA
PA PRAVI. DA SE DOBRO POČUTI
Mrs. S. WVnxel. 262 Kingslf.v Street. Ruffalo, X. V., pl&.-: "Prosim, pošljite mi «>n<» Pkatljo svojegu Bolgarskega »li.ši-nfpa Čajn. ker je najbotj.š»- *«lra-vllo. kur s«-nt jih kilaj m»*Ia. Vrdn«
mi pomaxa. Tudi moji prijatelji J«o *a
poHkusili. staj-:i	skoro 70 lel in
r»r.JateIjt se ml fudijo. da lak«, tlobro izglf <la.m t«r	iKK-uUm tako mkulo.
\"sakoniur prlpov»-«lujem, da to v»I«-d Bolirarsketra Žell^fnt-ra 1'aja."
č'e prijete vro^ rtoIgar.Mki Ž«l|4^nl faj predno	podat>> k poOitku. vam bo
hitro odgnal prehla/1 t«-r j« tutJ; dober «oj>er revmatlzfm in xa.prtje
Prodajajo ea vs! lekarnarji — 2Se. 75r in »1.23.
Opomba: «~V hočete moj velik družinski zavoj zn o mesecev. pošljite $1.25. Naslovite name: II. II. von Schlii-k. I'res.,	l.ix-ust Str»:*t. Pltts-
biirKb, Ta.	—Advt.
tod. kjer bo predaval ob dveh popoldne o alkoholizmu.
Gospodarja o<l jutra že ni doma. Voznik, osemnajstleten drobcu hlapec, preklinja voz in konja. Iz ust mu puhti ostanek vir-
81HI1A
V	imam najboljia jugoclovaNska
in amariika, »oljpfca. vrtna in ewtlilaa semena.
Pilit« takoj po brezplačni' semenski cenik.
Biaoo poftiljam poštnine preeto.
MATH PSZDZB,
Box 773» City Hail Sta. Ktw York, H. Y.
nateguje brzdo.
Nezaupno, obotavljaje leze predavatelj na voz. Zaboj brošur in letakov ima seboj. Poslovil se je o 1 učitelja in se adaj zavija v visoki ovratnik. Koleselj se nagib-Ije, škriplje in že vleče konj pod krepkimi udarci z dvorišča na raz-voženo cesto.
Mimo hiš, skozi vas, med polji in travniki odskakuje koleselj. Stari rjavee divje dirja, da bi u-bežal bičii-
St rab je filozofa pijane vožnje po eesti, ki pada in se dviguje spet. Konj otresa udarce z mokrega hrbta in razgret glasno sope. Voaniik nagiWje glavo, ki je zaspana m težka od preobile pijače. Konj »daj mirneje vozi. filozofa mineva bojazen.
Pod rahlim klancem konj obstaja in kloni glavo. Voznik se drami, tepe z bičem in vpije. Predavatelj ga miri:
"Nikar tako, ne mudi se!" "Pa a meni mudi," nevoljno zavrača vosnk.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda".
Naša vložna knjižica je vaš kapital* Nabavite si jo.
Vloge na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
obrestujemo po 4 ^ pričensi s prvim vsakega meseca.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., : : New York, N. Y.
UDOBNO SPANJE
Edinole zdrav človek udobno spi. Če ste nervozni, razdražlji-vi, izdelani, ne morete spati, če imate zjutraj občutek nespočito-sti, ni z vami nekaj prav. To večkrat pomenja kako
; nespocuo- uoiu jueuai ^ HAAAUM OIL.
organično slabost. PoflleJte M -me ^^ Med„ n, Morda potrebuje- viinjevi in zlati ikatiji. zavrnite pečat enih
pomoči za odpravo strupov, ki povzročajo vaše stanje.
Pijte dosti vode in poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne) najslavnejši odvajalni mtrilec na svetu. V za-š k a t-
•	• —^i,..« nadomestila. V prvovrstnih tekar* »■ i
io letlice in mehur aah 35Cf ^ %t ^	Ijah.
SB HA
GLAS HAKODA", NAJVEČJI SLOYEHSKI DMfVNUL V ZDE. DEŽAVAH.


DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parni ko m "PARIS"
22. maja 1926.
Potnike bo spremljal naS uradnik prav do Ljub*Jane. PaxU bp na prtljage In gledal posebno oa to, da bodo val potniki udobno ln bres-skrbno potovali.
Na razpolago Imamo posebni oddelek za naie potnike, naJbolJBs kabine ▼ sredini parnika z 2., 4. ln 6. posteljami.
Vosnl list stane do LjnMjan« $116.17 % vojnim davkom In leiesnl-co vred, sa tja ln nazaj pa samo $200.00 in $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj v osi 11 s tem pa mikom, so bUl zadovoljni a voinjo, kabinami, hrano, postrefibo, sploh a vsem tako, da so ta par-nfk tadi drugim priporočali.
Kdor iell potovati, naj se obrne as pojasnila PlmpreJ aa:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 MMt Street	Nnr Ymk. N. I.
. ■ mar

• <•.. - - .... j
- . ' ' •!
GT.AS NAROOA, 15. APR. 1926.
BELE ROŽE
ROKAH V DVEH DELIH.
£a "Olfti Naroda" priredil G. P.
74	(Nadaljevanje.)
—	Tukaj je lef>o, — je rek ta. ier g-loboko vzdšhaiila, ko je zavil voz v froKtl.
—	To ULisJiut t-udi jaz. — je rekel profesor. — In sedaj na dan i barvo, kneginja. — je nadaJjeval. — Kaj je? Kje vas tišči čevelj?
Iru pa je zmajala z glavo.
—	Pustite me, — je »prosila prijazno. — Vem, da dobro mislite, a jaz ne urnem tega raaodeti. Dobila «am slabo novico in . . .
—	In kontesa Sigrid je še |>oanagada zatauritli peklo, — je pri-ponmal profesor wtrtio.
Iris se je prt-t>«ieC-ena o/rla vauj.
—	Ne. — kaj pa imaite s SL«rrid? — je vprašala. — Povedala - hi vam že. da je bila komaj deset minut pri meJiri in da sva se na kratko, le na kratko dotaknili stvari, s katero se pečam.
—	In gla>. kalercpa baje slišite.' — je pripomnil kratko in
ostro.
—	GUn? Kaj ima Sijrrkl opravka 7. glasom? — je mrmrala Iris j.patično.
—	Ne, nii>Jil .-•■711 le. — mogoče je glas oni kontese Sigrid, — je rekel profesor s povdarkoni.
Presenečena je dvignila Iris pogled. — a nato je zmajala z gla vo.
—	0 ne. — je odvrnila mehanično. — Kako h»i mogel glas Si-grid govoriti take Mrašne stvari . . .
Profesor je molčal in peljala sta sc naprej, ne da bi govorila.
Na križišču cevt, ko je hotela Iris naravnost naprej, ipa je reki 1: — Na levo, vi*okofr(t, na levo.
—	Ta pot vodi vendar na postajo? — je vprašala Iris.
—	Da. raxl hi povprašal na pošti po pisanih . . .
—	t). po4em seveda, liis je obrnila (konje na levo.
Pred /eleznwi:o postajo, kjer je bila tiuli pošta z brzojavnim uradom, j< iy>>tofiil profesor ter izginil v poslopje. Vzel je brzojavni to i uvular ter hitro napisal:
—	Knez VisjegriNlski, Hamburg, Grand Hotel. — Vrnite se ta ko j. K neg in j a vsled poročila duševno močno omajana.
Ko je oddal brzojavko, se je vrnil k vozu in oba sta se odpeljala nazaj na grad. Na poti je govoril o vseh mogočih stvareh, a nobena Mtvrr ni mogla vtzbori-Hi zanimanja Iris.
C m iiolj - a ^e bližala gradu, tem bolj raosmšljena je pošiljali in njeni odgovori ni->o imeli nobenega smwla. Ko sta se pripeljala pred portal, je zvonil .sliiiabnik k večerji. — že tretjič, kot je /agotavljiida madama Krištoforovič, ki je vozila malega Erika naokrog.
iris ni izpremenila svoje obleke. Le lahno je ;pogladHa svetle lase svojega prvorojenega, ki se ji je smehljal. Kljub svoji pri prodi obliki, katero je nosila že eeli dan, pa je izgledala lepša kot ^i-gri<i ki >e je i/vanredno nali£pr.ila.
Ostala je tiha m apatična in tekom večerje je izpre govoril a komaj de-«-<t be-ed, c-dro opazovana od Sigrid. ki je ni izgubila iz oči. čeprav je morala zapaziti, da je Iris trpela,
Madama Krištoforovič seveda ni ničesar zapazila ter je pripo-ro«-da lrU »proti ' migreni" kot jo je imenovala, visa mogoča »zdravila. Profesor je jt<M in pil kot mlatič ter pripovedoval pri torn vse mogoče in n. mogoče povesti. Kljub temu je zapazil nemir, k,i *e je lotil li is. videl duševno bolest na njenem obrazu, i>ogled Sigrid ter m mislil pri tem: — Hvala Rogu. da sem brzojavni. Jutri zjutraj mora bitu tukaj, če bi le pivwia ta noč.
I>a, noč-. Nezmerno .se je bala Iris bližajoče se teme noči, tako / io >e je 1k ta. da j« dala prenesti posteljico otroka v svojo spalno »obo ter y;*|>Ha s svojim otrokom, ko so se vsi umaknili pomiku. Skrbno je preiskala vsak kot. v strahu, da se -bo kje prika/.ala glava Sigrid in olajšano je vzduhmla, ko se je prepričala, da je sama s svojim dcte*o«n. vam a pred vsakim usiljivvem.
Moka je je » mahnila lri> poleg zibelke otroka in tako se je pri-1' Ui ubožieo noč, koje duševnih bo4ečin ne more opisati nob«no pero.
Mlada žena >e je l>orila z glasom v svoji notranjosti, ki ju je ikazoval. d.i smatra življenje nežno-nrm in v nesoglasju z njenimi dolanostjni napram možu. Borila se je s tujo voljo, ki je bila. močnejša kot njtua tekotu doljrin nočuili ur, z junaštvom, katerega bi nikdo ne pričakoval, — a je vendar »podlegla.
—	I^e on -am bi me mogel rešiti, — je ibtela v blazino, _ le
on *nn bi mogel vzeti od mene to strašno prekletstvo, le on sam H mogrl ukazovati m or i Vnem u glasu v meni, — a njega ni tukaj.
Tekom vseh teh duševnih bolečin pa je imela občutek, da zre ključavnico dvoje mrzlih, a žarečih oči in večkrat se ji zdelo, da »*rje zunaj lalien ropot
Ko se je pričelo daniti, je dosegel njen strah višek, sive ji je 1 urno utripalo, ko je upirala tuji volji, — a to je bil zadnji tre-
i»ei duše. po>večenr smrti. OMala jo je strašna praznina. _ Če bi le
en človek govoril ž njo, le en sam človek! Celo prikazen njene matere bi ji bila dobrodošla, — a tudi ona, ki se ji je prikazala tako pogosrfo, jc izostala, izza časa, ko je pričel govoriti ž njo oni tuji. nkrixmostni glas.
\ d«ijavi je pel petelin in mo^ki galebi so kriče krožili po >.rakn. Pred otaioni njene sobe se je ustavil ptiček, ki je nato odlc-tel v nraeni prari morju.
Tedaj se je obrnila Iris ter pogledala proti vratom, kot da jo «'aka za «i>-«im u<oda.
—	I>a. — jc rekla glasno, a z izpremenoenim glasom, kot človek katere*« ««>„i luna. — Da, zadnji čas je. Danes bom borila. Takoj.
Pusti me v miru verj v tej nni!
Negotovih korakov, kot slop«, stopila k iabki otroka ter ga vzela v naročje, ne da bi se otrok pri tem prebudil. Z otrokom v naročju je od;ia proti vratom, jih odprla ter stopila na hodnik. Rila pa je že onstran posvetnih nt i so v. kajti drugače bi morala zapaz/rfi, da je skočila «iva postava od vrat proti nekemu oknu ter se skrila tam za zave o. — Iris ni videla tega. fcla je naprej, po sfopnjieali n.ivj&lol ter proti terasi oh morju. Ko je stopila ven. iti niti čutila h ki« Utrga vetra, ki je pihal od morja. Ni čutila svežega zraka kroe svoje glave m tudi ni videla ndečkafae^a svita, ki oznanja prihod •alma.
—	Se ! stopajte preko vode tekoan plime, — Štiri spodaj, — je mimraij*. ko je odprla železno ograjo, ki je ločevala sKopiijice od terase. — Ena, <Kef tri. »tiri. pet .. .
1 IrS J*	***** «jena notga je že topila v rado
=
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJK
FRANCE 24. APRILA
PARIS 30. aprila.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod« za S, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja 'in pija£a.
19 STATE STREET
NEW YORK
ALI LOKALNI AQENTJE
A. P. CEHOV:
Strašna noč.
•je
Ivan Petrovič je postal čisto bled,' privil je svetilko in pričel s tresočim gla.som pripovedovati:
"Velika tema je ležala nad zemljo v noči pred Božičem leta 1883., ko sem se vračal s spiriti-stične seje domov. Uliee, skozi katere sem šel, niso bile razsvetljene. Stanoval sem poleg cerkve Marijinega vnebovzetja v Moskvi, v hiši visokega uradnika Miha j lovi. ča; torej v najbolj pustem delu mesta. Težke, m temne misli so me nadlegovale na pot i proti domu.
"Tvoje življenje se bliža koncu. . . Delaj pokoro. •
To je bil stavek, ki mi ga je razodel dull Spinoze, ki ga je z onega sveta poklical spiritist. Prosil sem, naj duh ponovi stavek, in ta gci ni le ponovil, ampak še pristavil: "Danes ponoči. . Ne verujem v spirit i zem; toda misel na'smrt me je užalostila in preplašila. Smrt, gospodje, je nekaj neizogibnega, nekaj vsakdanjega vendar ni človeški naravi že misel nanjo za to nič manj zoprna in strašna... In tedaj, ko me je obdajala nepredirna, mrzla tema in so velike in težke deževne kaplje bile ob tlak in je veter ječal nad visokimi strehami, ko nisem videl žive človeške duše in slišal nikakc-ga človeškega glasu, tedaj je neskončen, nepopisen strah objel moje srce. .. Čeravno nimam babje-ga srca. sem vendar gledal le naprej in .sem se bal pogledati na stran ali celo nazaj. Mislil sem, da gotovo ugledam smrt v podobi*ble-de žene, če se ozrem.''
V močnem razburjenju je Petrovič vzdihnil, izpil kozarec vode in nadaljeval:
"Ta grozni strah, ki s ga gotovo lahko predstavljate, me ni zapustil niti takrat, ko sem stopal po velikih stopnicah, odprl vrata in stopil v stanovanje, kjer je bilo či.s:o temno. Strašna je zunaj divjal in tulil vihar in se zaletaval v okna, kakor bi želel vdreti v gor-ko sta nova ne.
"Ce smem verjeti duhu," — sem rekel smehljaje sam pri sebi, — "bom moral umreti ob žalos-tni pesmi tulečega viharja"..." To ni ravno prijetna misel! Prižgal sem žvepienko... Veter je močneje zapihal. Tiha, tožeča pesem se je izpremenila v jezno bučanje. Spodaj nekje se je z močnim ropotom zaprlo priprto okno. "Ubožec, kdor je v taki noči^ brez strehe," sem si mislil.
Toda nisem imel časa uda jat i se takim mislim. Ko je žveplenka razsvetljevala sobo in sem se zbegan ozrl okoli po sobi, sem zagledal nekaj nenavadnega. Kaka škoda, da ni dosegel vihar žveplenke! Potem ne bi bil videl morebiti ničesar in moji lasje ne bi vstali od strahu. Zakričal sem, stopil korak nazaj in zaprl od groze in velikega strahu oči. ..
Sredi moje sobe je stala krsta.
Modri plamenček ni dolgo trepetaj ; toda imel sem dosti časa, videti glavne Obrise krste. Videl sem jo, vso črno, okrašeno z zlato pobarvanim papirjem. Na sredi je bil pritrjen velik in lep križ. So reči, gospodje, ki si jih dobro zapomnite, čeravno ste jih videli le trenutek. Tako je bilo tudi s to krsto; komaj eno sekundo sem jo videl; toda še danes se spominjam vseh njenih podibbnosti. 'Bila je določena za srednjevelikega človeka. Dragocene noge pri krsti in lepi, kovinski držaji so pričali, da je bil mrlič bogat.
Ves zmeden sem pobegnil iz so-
be in hitel brez prevdarka in premisleka od velikega strahu po stop nieali. V veži in na stopnicah je bilo temno; noge so se mi zapletale v dolgo suknjo. Čudno, da nisem padel in si polomil vseh kosti. Na cesti sem se naslonil ob goli železni kandelaber, da bi se odpočil. Sree mi je močno bilo; komaj sem dihal..."
Eden izmed poslušalcev je privil svetilko, da je gorela svetleje, in se je pomaknil bliže pripovedovalcu. ki je nadaljeval:
"Xe bil bi se čudili, če bi zagledal v sobi ogenj, tatu ali besnega psa. .. Ne bil bi se čudil, če bi se vdrl strop ali tla. ve bi se i>orušile stene. Toda kako je prišla krsta v mojo sobo • Odkod je prišla? Kako more priti v sobo revnega uradnika draga, aristokratska kr.sta ? Kdo je bil u-mrli človek, ki me je obiskal na tako redek in strašen način.' Čudna zagonetka!
Mislil sem: "Če se ni zgodil čudež. potem tiči vmes gotovo hudodelstvo. Vrata so bila med mojo odsotnostja zaprta in zaklenjena, in kraj, kjer se je nahajal ključ, je bil znan le mojim prijateljem. Toda prijatelji »mi vendar niso prinesli krste.'
Duhovi so pti napovedali smrt, sem mislil. Morebiti so se vrhut-tega potrudili in mi prinesli kr-s-to, da bi je ne bilo treba meni preskrbeti.
Gospodje, nisem pristaš spiriti-zma ; toda tak slučaj bi celo filozofa prestrašil, cla bi postal lahkoveren.
"To je vse skupaj neumnost, strahopeten sem kakor šolarček/' sem rekel končno sam sebi. "Tu je optična prikazen in nič drugega. Na poti proti domu sem bil tako dobro raz|>oložen, da ni čudno da sem videl krsto, ki je v resnici n ibilo. . Gotovo sem se zmotil"
Dež mi je padal v obraz in veter se mi je zaletaval v suknjo in čepico... Zmrzoval sem, ker sem bil premočen do kože. Moral sem iti kam... toda kam.' Ali naj se vrnem na stanovanje? Potem bi izpostavil nevarnosti, da bi videl krsto še enkrat; in to bi presegalo moje moči. Ako ne bi videl pri sebi nobenega človeka, ako ne bi slišal nikakega Vdoveškega pfla.su in bi ostal sam, čisto sam pri krsti, v kateri leži lahko mrtvec, potem, bi izgubil razum... Toda c_ stati na cesti, v dežju in mrazu, je bilo nemogoče.
Sklenil sem iti k svojemu prijatelju Ivanu in tam prenočiti. Kakor veste, se je pozneje ustrelil Tedaj je imel v najemu lepo sobo v hiši trgovca Scliaedlerja, ki je bil Nemee."
Pripovedovalec si je obrisal s čela mrzli pot in nadaljeval:
"Prijatelja nisem našel doma. Ko sem potrkal na vrata in sc prepričal, da ni doma, sem poiskal ključ, odprl vrata in vstopil. Slekel sem mokro suknjo in poiskal v temi zofo, na katero sem sedel, da bi se odpočil. Bilo je zelo temno v sobi. Prižgal sem žvepienko. Toda luč me ni osvobodila strahu; nasprotno! Nepopislji-va groza me je objela in skoraj brez zavesti bežal iz sobe...
V tovariševem stanovanju mm namreč zagledal Isto kakor v svojem: krsto!
Prijateljva krsta je bila več, ja kakor moja in še bolj strašna. Kako je prišla tja? Da je bila op. tična prikazen, nisem mogel dvo-
mit i nič več... V vsakem stanovanju vendar ne more biti krste! Bolezen na živcih imam, halucinacije! Naj pridem kamorkoli, pov-!sod ugledam strašni obisk smrti.
''Zblaznel bom!" sem pomislil prestrašen in se prijel za glavo." Moj Bog! Kaj naj storim?"
Glava mi je hotela počiti; kolena so se mi šibila .. Stal sem na cesti; dež e lil kakor *iz škafa, vihar pa bi me bil kmalu odnesel, a jaz nisem imel niti suknje, niti čepice. Vrniti se na stanovanje prijateljevo, m ni prišlo niti na misel, kajti to bi presegalo mi»jč moči. Bojazen me je tesno obje. mala kakor v naročju. Lasje so se mi jezili, mrzle pot mi je stophi na čelo. čeprav sem veroval v halucinacije.
Kaj sem hotel storiti? Bil sem čisto brez uma in v nevarnosti, da se prehladna. Slučajno sem se domislil, da stanuje ija Nikolajevi cesti dober pirjatelj — slučajno zdravnik. Tudi on je bil pri spiritistični seji k Temu sem hitel... Bival je v nekem hotelu v petem nadstropju.
Pri njem sem moral zopet prestati veliko muko. Ko sem stopal proti petemu nadstropju, zasii-»im naenkrat strašen ropot. Nekdo je tekal semintja in močno zapiral vrata.
Nato se je razlegel strašen kr-k: "Pomoč! Pomoč! Ilh^pci, kje ste!"
Nekaj trenutkov pozneje je pritekla po' stopnicah temna postava v kožuhu in z raztrganim cilindrom-
"Vasilij!" sem zaklical, ko sem spoznal, da mi teče nasproti prijatelj. ' Ali si ti ?Kaj ti je?"
Vlasilij je obstal in me zgrabil za roke .Bil je bled, dihal je težko in je trepetal. Gledal je divje in zmedeno okoli sebe.
"Ali si ti, Ivan?" me je vprašal z zamolklim glasom. "Ali si resnično ti Tako si bled, kakor bi ravnokar vstal od mrtvih... Slišiš, ali si morebiti le vizija? Moj Bog... kako strašno je tvoje obličje___"
"Toda kaj je s teboj? Tvoj o-braz je čisto izpremenjen!"
"Oh, dragee, .pusti me, da se oddahnem. .. Veseli me. da sem te dobil, če si resnično Ivan, če nisi le vizija. Prokleta spiritistična seja... Tako je razburila moje ?ivee, da sem prišedši domov, videl v sobi krsto!"
Sam svojim ušesom nisem verjel in sem ga prosil, naj pove še enkrat.
"Krsto, resnično krsto!" je rekel doktor in utrujen sedel na stopnico. "Nisem strahopetec toda živ zlodej bi se prestrašil, ako bi se zadel, prišedši od spiritisti-čne seje, ob krsto!"
Zmešan in jeclja je sem pripovedoval doktorju o krstah, ki sem' jih videl tudi sam.
Z odprtimi očmi in ustmi sva se gledala nekaj časa. Potem pa >v? sklenila prepričati se, če nisva le fantazirala.
"Najbrže so krste, tvoje in moje, resnične in se ne motiva. Kaj storiva?" je rekel doktor.
Stala sva celo uro na mrzlih stopnicah in zmrzovala. Naposled sva sklenila otresti se strahu, zbuditi natakrrja in iti ž njim v zdravnikovo sobo. To sva tudi izvršila. Pri vstopu v sobo smo prižgali svečo in zagledali resnično dragoceno, črno krsto. Natakar se je pobožno prekrižal.
"Sedaj moramo določiti," je rekel bledi doktor, trepetajoč ni vsem telesu, "je li krsta prazna, ali pa ... skriva mrtveca."
Po dolgem obotavljenju se jc doktor sklonil in odtrgal s tresočo roko pokrov d krste. Pogledali smo v krsto in... Krsta je bila prazna. Mrtveca ni bilo v njej; toda namesto njega smo našli pismo sledeče vsebine:
"Dragi Vasilij! Veš, da so naše premoženjske razmere v strašno slabem stanju. Tičimo do vratu v dolgovih. Jutri ali pojutranjim nam bo vse prodano. Zadnjič pa smo sklenili skriti vse dragocene rečr. Kakor veš, obstoja vse naše premoženje v krat ah, in zato smo se odločili skriti najdragocenejše izmed njih. Obračam se na* Te, kot na prijatelja; pomagaj mi in reži naše premoženje! V nadi, da nam pomoreš, ti bomo zahte-

Kretahje parnfkov - Shipping
17. aprila;.
Olympic, Cherbourg; Andanla, Hamburg, New Amsterdam. Rotterdam.
20.	aprila:
Columbus, Cherbourg'. Rremen; Reliance. Cherbourg. Hamburg.
21.	aprila:
Berensaria. Cherbourg; La Savol«. Havre: Prea. Harding. Bremen.
■ 22. aprila:
Bremen, Bremen; Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
24. aprila:
Majestic. Cherbourg; France. Havre.
28.	aprila:
Mauretuila, Cherbourg: America. Bremen, Republic, Bremen.
29.	aprila:
Berlin. Bremen: bourg, Hamburg.
30.	aprila:
Levi la than.
Cherbourg. 1. maja:
Faria, Havre.
5.	mala:
Aquitania, Cherbourg: Pres. Hard Ing, Cherbourg, Bremen; Orca, Hamburg.
6.	maja:
Westphalia, Hamburg: Eremen.
Hamburg. Ch^r-
Cherbourg; Homeric,
Muenchen,
8. maja:
Olympic, Cherbourg.
12. maja:
Berengaila, Cherbourg;
De Grasse.
Havre: George Washington, Cherbourg, Bremen.
13. maja:
Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg. 15. maja:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Sierra Vtntana. Bremen.
18.	maja:	,
Columbus. Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg. Hamburg.
19.	maja:
Mauretajiia, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
20.	maja:
Thuringia, Hamburg. 22. maja:
PARIS, HAVRE; SKUPN'l IZl-ET.
25.	maja: Leviathan. Cherbourg.
26.	maja:
Leviathan, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitania, Cherbourg; America,
Cherbourg. Bremen.
27.	maja:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen;
Deuuiclilund, Cherbourg, Hamburg. 29. maja:
Olympic, Cherbourg. 22. junija:
MARTHA WASHINGTON, TRST: SKUPNI IZLET
6. Julija:
PRKS1DENTE WIUSON, DRUGI SKUPNI IZLET.
1'RST;
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO STELLA D'lTALI A — 24- aprila MARTHA WASHINGTON — 7. maja
PRESIDENTE WILSON — 25. maja
Cefta do Trsta aH Dubrovnika v tretjem razredu 9100, vključno vojni davek
COSULICH LINE of TRIESTE Phelps-Pros. & Co., 2 West St., N. V.
vali. Brez pomoči znancev in prijateljev propademo popolnoma. 1'pam, tla nam ne odbiješ prošnje. Vsem mojim pravim prijateljem sem poslal krste, ker zaupam v Vašo pomoč.
Tvoj prijatelj Ivan Čeljustin."
Po tem dogodku sem bil tri mesece v zdravniški oskrbi, ker sem bil hudo zbolel. Xaš prijatelj pa si je rešil premoženje. Sedaj dela nagrobne spomenike in tudi krste. ^j^Rova obrt ne uspeva posebno dobro; zato se bojim vsak večer, | kadar pridem domov, da ugledam ob postaji marmornat spomenik ali pa krsto."
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi Imam Jedilne diSave, Knajpovo Jefmenovo kavo In import! rana domača zdravila. katera priporoča mgr. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku bodete našli Se mnogo drugih koristnih stvari.
Math. P e z d i r
Box 772. City Hali Sta.
New York, N. Y.
PBVA JLJ NAJSTAREJŠA TOVARNA
TAMBURIC V AMERIKI—
ki Izdeluje n&jboljSe tam -burlce in glede dela prekosi vse tvrdke te vrste*.
Tamburice ia moje tovarne bo priznano najboljše glede oblike, točnosti in glasu, kar i H-Cajo priznanja zborov ln poedincev. Naročeno blago poiiljam v vse kraje sveta. Pišite po cenik, katerega poSljem zastonj.
IVAN BENČIČ
4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
SLOVENSKO -AMERKANSKI KOLEDAR
za leto 1926
Cena 50c s poštnino vred.
z naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt 8t„ New York, N. Y.
I
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor .le namenjen potovati v stari kraj. je ]*>trebo, «la je natančno pou'-en o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dali vsled naše dolgoletne (Skušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselni.ške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1U-4. za morejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno l«'to in nko ]>otrelmo tudi del j;
tozadevna dovoljenja izduja geue-ralni naselni.ški komisar v Washington. I>. C. Proinjo zit tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku preti odpotovanjem. ter se posije prosil«-a v stari kraj glasom najnovejše odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor žrli dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za ]K>jasiiilu. Iz Jugoslavije bo prlpušeenlb v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1JTJ4 naprej vsako leto jk> 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa znmorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez. da bi bili šteti v kvoto. Stariši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov ptt imajo prednost v kvoti. Pišite po pojasnila.
Prodajamo vo7Jie liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Ju goslovani seduj potovali.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CO RT LAN DT ST„ NEW YORK
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda*'. S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.

Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company