Sten. 250 17 Uublimti, o poncdclieh, F. decembra 1938 leto 1. Danes se odloči usodno vprašanje angleškega imperija proti volji ljudstva Kralj Edvard VIII. odstopi■.■ London, 7. decembra o. Po včerajšnjih posvetovanjih, ki jih je kralj Edvard VIII. imel 8 can-terburyskim nadškofom, s člani kraljeve rodbine, * ministrskim predsednikom Baldvvinom, se udi. kakor poročajo zadnje vesti, da se je dosegel sporazum v ustavnem angleškem sporu. Po tem sporazumu bi Edvard VIII. odstopil, da se lahko poroči * gospo Simpsonovo. Njegova naslednica na angleškem kraljevskem prestolu bi bila nadvojvodinja Elizabeta, desetletna hčerka vojvode Yorškega. ker se je njen oče, vojvoda Yorški, nasledstvu odrekel. Do njene polnoletnosti bi vladal v Angliji poseben regentski svet, v katerem bi sodeloval kot vojvoda Cornwallski Edvard VIII. in bi tako še vedno odločeval pri usodi angleške države v teh težkih časih. Kralj Edvard VIII. bi se poročil z gospo Simpsonovo, ki bi dobila naslov vojvodinje Cornwallske. Zato so včeraj klicali v London vrhovnega državnega pravobranilca iz te vojvodine, da uredc pravno vprašanje te zadeve. Ta rešitev težkega vprašanja, ki je razburjalo Anglijo, je v sedanjih razmerah, ko kralju Edvardu nasprotuje vsa vlada, anglikanska cerkev in kraljevska rodbina, edina možna. Hočemo kralja, nc Ba*dwina London. 7. decembra. Ves včerajšnji dan, ko je nad Anglijo ležala negotovost glede odločitve o stališču vlade in kralja, je po vsem Londonu prihajalo do burnih manifestacij za kralja. Manifestirali so predvsem delavci in nižji sloji, pri katerih je kralj Edvard VIII. zaradi svojega socialnega čutenja silno priljubljen. Njegovo bivališče, dvorec Bel-wedere so ves dan oblegali deset in deset tisoči ma-nifestantov. ki so nosili velike napise: »Hočemo kralja, nočemo Baldwina!» Manifestantje so neprenehoma prepevali kraljevo himno. Veliko ljudsko zborovanje, kjer so različni govorniki dajali svoja čustva za kralja, je bilo dopoldne v Hyde parku, ki je pokazalo, da stoji ves angleški preprosti narod na kraljevi strani. Mani- festacije so dobivale med dnevom vse bolj protivladni značaj tako, da je prišlo pred palačo ministrskega predsedstva do hudih demonstracij proti Baldvvinu proti lordom in proti angleškemu plemstvu. Nastopiti je morala policija, ki je aretirala vse demonstranle ki so nosili napise. Toda kljub temu so obhodi in zborovanja trajala do zvečer. Angleški narod noče verjeti da mu hoče vlada in aristokracija vzeti njegovega kralja. Včeraj so se razširile vesti, da bo danes opoldne kralj poslal po radiu poslanico vsemu angleškemu ljudstvu. Vlada se odtoči danes London, 7. decembra, o. Včeraj dopoldne je imel ministrski predsednik Baldvvin v predsedstvu daljši sestanek z nekaterimi ministri. Poleg ostalih so bili na tej konferenci finančni minister. Neville Chamberlain, čuvar državnega pečata Lon- donderry, prvi admiralski lord sir Samuel TToare in prosvetni minister Slanley. Še dopoldne se je Baldwin vrnil z dvora, ter se je konferenca nadaljevala. , Poučeni krogi zatrjujejo, da so na tej konferenci razpravljali o predlogih, ki bodo stavljeni na seji vlade, ki je bila napovedana za 17.30. Dopoldanska konferenca ministrov z ministrskim predsednikom Baldwinom je izzvala v vseh političnih krogih največju pozornost. Konference so se udeleželi poedini ministri, kot zastopniki vseh troh strank vladne koalicije. Tej okoliščini pripisujejo poučeni krogi poseben pomen Sodijo, da so se hoteli zastopniki velikih strank še pred redno sejo ministrskega sveta sporazumeti povsem natančno o stališču, na podlagi katerega bodo sprejeli vse svoje nadaljne sklepe. Bald\vin pa se je hotel posebej prepričati o tem, ali so voditelji vladnih koalicijskih strank dejansko enakega mišljenja kakor on. Sklepi včerajšnje popoldanske seje vlade bodo objavljeni šele danes na seji zbornice. Spričo raznih znakov pa so politični krogi skušali že včeraj v prvih popoldanskih urah presoditi pomen in vsebino sklepov. Naglasiti je treba predvsem, da proglas nekega uglednega politika med ljudstvom ni bii sprejet z bogve kakšnim navdušenjem. Končno je precej značilno dejstvo, da so neke ugledne osebnosti, ki so bile spočetka proti vladi, sedaj docela spremenile svoje stališče. Vse to kaže na eni strani, da bo vendarle potrebna osebna odločitev kralja, na drugi pa, da more Bald\vin ne glede na to, kakšno stališče bo zavzel, mirno računati na podporo vseh strank vladne večine. Sklepi vseameriške konference v Buenos Airesu Amerika hoče na svetu mir Buenos Aires, 6. dec. AA. Vseameriška konferenca traja že pet dni. Na včerajšnji seji ja imel ameriški dražvni tajnik za zunanje zadev Hull govor, v katerem je posebno poudarjal, da ameriške Zedinjene države vztrajajo pri načelu samoopredelitve narodov. Hull je v svojem govoru podal tudi glavne točke programa sedanje vseameriške konference. IIul je v svojem govoru ostro obsodil države, ki gazijo mednarodne |>ogodbe in tako izzivajo vojne. Razvil je glavne točke, na katere se mora nasloniti akcija ameriške celine in vsega sveta za ohranitev miru. Glede na ta program je poudaril, da je bistvo politike USA v naslednjem: 1. Težnja za sodelovanje z drugimi narodi; 2. Delo zn ohranitev miru z omejevanjem oboroževanja; 3. Strogo nadzorstvo nad proizvodnjo orožja in streliva; 4. Zakonske odredbe v svrho čim večje omejitvo dobičkov vojne industrije in vseh podjetij, ki posredno ali neposredno izdelujejo vojni materija) in 5. Delo za obnovitev normalnejših gospodarskih odnošajev z ostalim svetom. Mi odklanjamo vojno, je poudaril, kot sredstvo za urejanje sporov med narodi. Tej svrhi morajo služiti druga sredstva, kakršna so mednarodne konference in obvezna arbitraža. Program, ki ga je razvil Hull pa obsega naslednjih 8 (očk: 1. Širjenje ideje miru po vseh državnih oblasteh, v šoli in na vsemogoče načine. 2. pogoste mednarodne konference za medsebojno sporazumevanje in sodelovanje 3. strogo izvajanje mednarodnih pogodb, ki so bile doslej zaključene zato, da bi se omogočila vojna, zlasti na ameriški celini. 4 Določitev osnovnih smernic za strogo nev-tralnoslno politiko v celoti, 5. Svobodoumna zunanja trgovinska politika in pobijanje pretiranih carinskih omejitev. 6 neprestano izvajanje osnovnega načela o mednarodnem sodelovanju, 7. vztrajno delo za ojačenje in izvajanje mednarodno-pravnih določil. 8. skrb da se bodo povsod in zmerom strogo spoštovale sklenjene mednarodne pogodbe. Cordell Hull je svoj program tudi podrobneje obrazložil in je med drugim ugotovil, da so mednarodne pogodbe in sporazumi izgubile že mnogo svoje moči in veljave. Svet se danes s strahom in skrbjo ozira na neko izredno opasne pojave. Ma-terijalno pravo 6e tepta z nogami in celo jasno in pismeno izražene odredbe nimajo več nikakega pomena. Mednarodna morala je na tleh. Na čast po; saineznih držav se nihče več ne ozira, kakor da bi bila mednarodna čast padla v stečaj. Skrajni čas je, da se obnovi zaupanje v veljavo mednarodnih ol> veznosti o interesu celega sveta je. da se odpravi običaj enostranskega in samovoljnega odpovedovanja mednarodnih pogodb. Italijanske čete se izkrcavalo v Španiji London, 7 decembra, o. Po vesteh, ki jih je dobilo mornariško ministrstvo iz Gibraltarja, se je včeraj v Algocirasu izkrcalo 2500 italijanskih vojakov, ki jih je Italija poslala na pomoč nacionalistični vojski generala Franca. Iz Moskve so prišle vesti, da so špansko nacionalistične vojne ladje v zadnjih dneh obstreljevale več ruskih ladij, ki s® na njihov poziv niso hotele ustaviti, da bi se lahko izvršil pregled njihovih tovorov. Salamanca, 6. decembra. Sansebastijanska radijska postaja je javila, da je neka nacionalistična vojna ladja včeraj ustavila neki ruski parnik, ki je bil natovorjen z vojnim materijaloni za republikansko vojsko. Ladja je bila z vsem tovorom zaplenjena. , Radijska postaja v Valenciji je razglasila, da so se pričela okrog Valcncije utrjcvalna dela. Predvsem so pričeli graditi rove in betonske kaverne ter napeljavati bodičasto žico. Vsa tj» dela vodi neki tuji tehnik, ki načeluje posebnemu uradu za utrdbena dela. Nacionalist? poročato Sevilja. 7. decembra. A. Tukajšnja radijska postaja je razglasila ta komunike: Na fronti V.divizije vlada mir. Čete VI. divizije pa so uspešno napadle ostanke republikanske vojske. Pri Acbitiju so nacionalisti napadli nasprotnike, ki so pričeli prodirati proti Mondrangonu. Vladne čete so imele hude izgube Pri Somosieri so nacionalisti izvršili uspešen napad na vladno vojsko, ki so jo pognali v beg. Na ostalih frontah je položaj za nacionaliste ugoden. Nacionalisti so pri Pozuelu prešli v napad, z namenom, da bi pretrgali zvezo med republikanci, ki se borijo okrog Escoriala in ostalimi četami madridske obrambe. Nacionalisti so zavzeli vas Las Matas, kjer so zaplenili tudi tri tanke ruskega iz- delka. Nacionalistično topništvo obvlada ves položaj v tem odseku. Cadiška radijska postaja je snoči razglasila, da so nacionalistične čete odbile napad republikanske vojske, ki je sku?ala obkoliti Escorial. Marksisti so imeli v tej bitki velike izgube. Ista radijska postaja je tudi javila, da je tudi predsednik madridske vlade Caballero imel daljši sestanek z ruskim poslanikom Rosenhergom, ter da mu je ob tej priliki izjavil, da ne morejo njegove čete braniti Madrida. Odbor za obrambo Madrida pravi Madrid. 7. decembra. AA. Clan odbora za obrambo Madrida, ki ima nalogo skrbeti za javno varnost je v svoji snočnji izjavi novinarjem potrdil, da so točne vesti, po katerih so organi, ki so mu podredni ponovno vdrli v neko zgradbo za katero velja po mednarodnem pravu eksteritorijalne pravice, ker pripada poslopje finskemu konzulatu. Policijski organi so pri tem aretirali okrog GOO oseb. med njinti tudi več vojaških osebnosti iu nekaj članov španskega visokega plemstva Madrid, 7. decembra. AA. Odbor za obrambo Madrida je izdal tole poročilo: Včerajšnji dan je bil na frontah sorazmerno mirno. Zalo je pa nacionalistično letalstvo ponovno bombardiralo centralne dele prestolnice, v katerih je bilo jx> bombah ranjenih večje število ljudi Pri popoldanskem napadu so nacionalistična letala napravila tudi veliko materijalno škodo. Več ljudi je bilo tedaj ubitih. Nov program rdeče vlade Valencija. 7. decembra. AA. Snoči se je vršila 0eja vlade, na kateri so razpravljali predvsem o Bolezen sv. Očeta se slabša Rim, 7. dec. Zdravstveno stanje sv. Očeta, ki je bilo včeraj še zadovoljivo in ni vzbujalo nobenih posebnih skrbi, se je nocoj izredno poslabšalo. Bolezen se je zapletla in se mu oteklina širi po vsej nogi. Zdravniški svet jo ponoči izdal poročilo, v katerem pravi, da sc bolezen od ure do ure slabša in postaja zelo resna. Zaradi visokih let sv. Očeta utegne bolezen postati usodna, zato v Vatikanu prosijo ves katoliški svet, naj moli za zdravje svetega Očeta. Anglira prizna zasedbo Abesinr<2 Pariz, 7. decemL. .i o. Politični krogi zelo razpravljajo o pisanju lista »Oeuvre«, ki pravi, da bo angleSki zunanji minister Eden porabil prihodnjo sejo ZN zato, da pregovori francoskega zunanjega ministra Dellbosa k temu, da se sporazumeta o možnosti, kako bi Anglija in Francija priznali italijansko zasedbo Abesinije. Odkar so pretekli teden italijanske čete zavzele Gor% zadnjo postojanko neguševih ostankov, je dejansko nemogoče, da bi neguš še mogel zavzeti svojo državo. Eden smatra, da je ta angleški in francoski skupni korak nujno potreben za to, da pridp zopet do sodelovanja z Italijo v Evropi, brez katerega ni mogoče vzdrževati ravnovesja v evropski politiki. Francoski trgovinski minister poUre k nam Pariz, 7. decembra. AA. Havas: Trgovinski minister g. Paul Bastid, ki bo v Belgradu podpisal trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo, je odpotoval iz Pariza snoči ob 22. V njegovem spremstvu sta šef njegovega kabineta g. Alphand in vodja tiskovnega urada trgovinskega ministrstva g. Elyan Brol. Na kolodvoru se je od ministra poslovil naš poslanik v Parizu dr. Purič s svetnikom poslaništva Simičem. Na kolodvoru je bil še narodni poslanec Auguste Brunet in predsednik pariške organizacije Poilus d’Orient. Na jugoslovanski meji bo trgovinskega ministra čakal posebni vagon predsednika vlade g. dr. Milan Stojaclinoviča. V teni vagonu bo minister nadaljeval vožnjo v Belgrad. Vesti iz Belgrada Belgrad, 7. decembra, ni. V novem proračunskem predlogu za leto 1937-38 so namenjeni večji krediti tudi za razne gospodarske ustanove. Med drugim jc določen tudi kredit za ustanovitev drž. Mlekarske šole v Škofji Loki. Belgrad, 7. decembra, m. Nadzorne oblasti so v občini Senta v Srbiji odkrile velike denarne poneverbe, ki gredo nad j,000.000 Din. V zvezi s to afero so bili aretirani predsednik, tajnik in blagajnik omenjene občine. Belgrad. 7. decembra, m. Snoči se je vrnil v Belgrad minister dr. Miha Krek, ki je pretekli teden imel po Sloveniji več uspelih shodov, se Stankov in konferenc. mednarodnih in političnih in vojaških vprašanjih. Prihodnja seja vlade bo v ponedeljek. Ta seja se bo vršila pod vodstvom predsednika republike Azane. 2e v ponedeljek zvečer ali v torek zjutraj bo vlada objavila proglas z zelo važnimi izjavami. Zunaji minister del Vayo je danes odpotoval v Barcelono, da b' se posvetoval s predsednikom republike o predlogu odbora, po katerem se ima vzdolž londonskega nevtralnostnega pasa španske meje in obale organizirati posebna kontrolna služba v svrho ukinitve nudatjnega uvoza tujega vojnega materijah v Španijo. Včera]šn!e votivne zmage JRZ Ljubljana, 7. decembra. Včeraj so bile občinske volitve v 76 občinah v Sloveniji. Po do sedaj znanih rezultatih iz 65 občin si je JRZ priborila 56 občin, združeni nasprotniki pa 8. V čremošnjicah sta bili postavljeni le dve nemški listi ter so tako osvojili občino Nemci. Potemtakem je opozicija zmagala v 9 občinah. Uspeh pomeni za JRZ novo veliko zmago, ki se priključuje dosedanjim. Preko 80% slovenskih občin je s tem potrdilo in odobrilo politiko voditelja dr. Antona Korošca. Iz 11 očin pa še niso znani rezultati, ker so bile zaradi snega pretrgane mnoge telefonske zveze. Sv. Bolfenk v Slov. Goricah: Glasovalo 363 (69.8%), JRZ 363 (18). Ščavnica: Glasovalo: 547 (74.52%), JRZ 356 (21), JRZ kompr. 191 (3). Jurski dol: Glasovalo: 536 (69.75%), JRZ 330 (16), JRZ kom pr. 206 (2). Dob pri Litiji: Glasovalo: 183 (71.76%), JRZ 183 (18). Sv. Križ pri Litiji: Glasovalo: 302 (66%), JRZ 302 (18). Velika Dolina: Glasovalo: 363 (65.6%), Opozicija 363 (18). Šmarje pri Stopercah: Glasovalo: 213 (81.4%), JRZ I. 177 (17), JRZ II. 36 (1). Leskovec pri Krškem: Glasovalo 955 (65%), JRZ 810. opozicija 145. V donavski in vardarski banovini Včeraj so bile občinske volitve tudi v nonav-ski in vardarski banovini, in sicer v donavski banovini v 798 občinah, v vardarski banovini pa v 368 občinah. V obeh banovinah je JRZ dobila ogromno večino, v donavski banovini 80% vseh občin, v južnem srbijanskem delu pa preko 70% občin. Povprečni rezultat za JRZ v donavski banovini je nekako 75%. Zmaga JRZ v vardarski banovini je še večja, kakor v donavski. Tu so dobili njeni kandidati 90% občin. Vesti 7. decembra Negui prodaja svoje srebro in sicer bo prodal polovico svojega srebrnega zaklada londonskim zlatarjem. Ta vest je vzbudila precejšnjo pozoraost. -* Za novega predsednika indijskega kongresa je zopet izvoljen veliki boritelj za indijsko neodvisnost Pandit Nahatlal Nehru. Nehru je glavni Gandijev sodelavec. 40 urni delavnik so uvedli danes v francoski kovinski industriji, čeprav so se delodajalci temu zelo protivili, predvsem pa so nasprotovale državne tvornice za orožje, ki že zaradi neprestanih štrajkov že tako ne morejo izvršiti potrebnih del Trgovinska pogajanja med Romunijo in Avstrijo, ki so se že začela pred več tedni, niso dovedla do ugodnih zaključkov in so jih včeraj nenadno prekinili. Španski mizarji so začeli stavkati, toda ne doma, marveč v Franciji, v neki veliki tovarni za stanovanjsko opravo v Bayonneu. Prav za prav je Francija zanje tuja država, ki jim je izkazla gostoljubje, če »e natančno premisli. Mussolini osebno preskuša nova letala, kakor je pokazal včeraj, ko se je sam prvič dvignil v zrak z novim trimotornim hidroavijonom. Nemška akcija za zimsko pomoč, ko jo z vsemi silami propagira država, je včeraj dosegla višek v raznih prireditvah, ki so se jih udeleževali vsi vodilni prvaki nemške politike in na prireditvah osebno zbirali prispevke. Novo angleško vlado bo sestavil, če bi Bald-wino kabinet odstopil, voditelj delavske stranke major Atlee, čeprav vladni ljudje te vesti zanikajo. Francoski trgovinski minister Paul Bastid prispe danes v Jugoslavijo in sicer preko Rakeka. Belgijski kralj je odpotoval v Švico na smučanje, kar priča, da Belgijo ne mučijo nobena težka vprašanja. Predsednika katalonske vlade, ki bi moral v Parizu predavati o katalonski ljudski fronti, so francoske oblasti na meji odslovile nazaj. Želod je morala nabirati vsa nemška mladina za Miklavža dva dni. Želod potrebujejo nemške kemične tovarne za nekatera olja, ki so potrebna pri izdelovanju vojnih plinov. Želod so plačevali drago. Za 100 kg 25 mark. Kitajska je protestirala v Tokiu proti temu, da Jajionci izkrcavajo svoje vojake v Cingtavu. Zunanji minster je odgovoril, da Japonska to dela v silobranu... Govor francoskega zun. ministra v petek je vzbudil v vsej Evropi najboljši odmev, ker je pokazal, da se Francija strinja glede najvažnejših evropskih vprašanj z ostalimi velesilami. Štiri paroplovne družbe s skupnim kapitalom 1100 milijonov lir so osnovali po sklepu italijanskega ministrskega sveta v Rimu. Sedeži družbe bodo v Genovi, Trstu, Napoliju in Benetkah. Na isti seji so sprejeli tudi zakonski načrt o organizaciji svetovne razstave v Rimu 1941. Zadnji razred srednjih šol so ukinili v Nemčiji zato, ker vojska potrebuje veliko mladih častnikov, da bodo dijake čimprej lahko sprejeli v častniške šole. Podobno odredbo je Nemčija izdala 1914, Bel Miklavžev dar - sneg Ljubljana, 7. decembra. Miklavžev sejem je bil v vremenskem pogledu prav čeden. Koliko so bili ž njim zadovoljni prodajalci in lectarji, je pač poslovna tajnost. Nekatere trgovine v mestu so pač zaključile letošnjo Miklavževo 6ezono s prav povoljno poslovno bilanco, kajti v nekatere trgovine je bil velikanski naval kupujočega občinstva, celo z dežele Dnevni promet je dosegel prav čedne vsote. Poznavalci trgovskih prilik računajo, da je bil zadnje dneve pred Miklavžem v ljubljanskih trgovinah dosežen skupni promet do 1,500.000 Din in mogoče še višji. Druga leta je bil sejem zaradi vremena dostikrat umazan, plundrast, a tudi zelo snežen in mrzel, tako da je na sejmu kar škripalo pod nogami. 2e nad 30 let se vrši tradicijonalni Miklavžev sejem na Kongresnem trgu, prej je bil pred nekdanjo staro gimnazijo ob Vodnikovem spomeniku. Miklavževa nedelja pa se je spremenila v belo. Zgodaj zjutraj je začelo deževati. Pozneje pa je snežni val 'inoma zagrnil Ljubljano in širno okolico. Silno snežilo ves dan, tako da je bilo zvečer snega na ravnem do 20 cm visoko. V gostih kosmih so letele prav mokre, zato težke snežinke, ki so se vsedale na žice električnih, telefonskih in drugih naprav. Že zvečer so bile potrgane mnoge žice. Kljub močnim snežnim viharjem po mnogih krajih, zlasti po Notranjskem, Kočevskem in drugod se je včeraj razvijal železniški in drug cestni promet še dokaj redno. Avtomobilski, os-obito avtobujsmi promet je moral včeraj premagati marsikatero oviro, ko so bile ceste na mnogih krajih močno zasnežene. Zaradi slabih cest je bil na mnogih progah ukinjen avtobusni promet. Po mestu je davi zavladala velika zmešnjava. Cestno nadzorstvo je z delavci, ki ®o stalno nameščeni, začelo v centru mesta čistiti glavne trge in ceste. Snežilo je včeraj ves dan pozno v noč. Davi je nastopila gosta megla. Po podatkih meteorolo- škega zavoda je bilo v 24 urah zaznamovano 33.5 mm padavin. Sneg je visok do 10 cm v mestu. Davi so bile zaradi teže snega potrgane mnoge lokalne in medkrajevne telefonske žice. Pretrgane telefonske zveze Ne samo v Ljubjani in okolici, marveč tudi po raznih krajih dravske banovine ie Miklavžev 6neg napravil precejšnjo škodo na žicah javnopromelnih naprav. Kakor nam sporoča poštno ravnateljstvo, so na vse smeri potrgane telefonske in brzojavne žice in tudi železniške, v kolikor jih vzdržuje poštna uprava. Dober je bil zjutraj 1 brzojavni vod proti Dunaju, prav tako 1 proti Trstu. Proti Zagrebu so vse zveze slabe. Snežni meteži so zlasti močno poškodovali vse naprave po Gorenjskem, tako zlasti okoli Kamnika, in tudi po Štajerskem, Notranjskem in Dolenjskem. Medkrajevne zveze so bile dopoldne slabe. Sneg je tudi ponagajal ljubljanskemu telefonskemu omrežju. Okoli 800 naročnikov je bilo davi zaradi snega izključenih od prometa. Ti niso mogli dobiti z ostalimi nikake zveze. Ob kamniški progi Nenadno zapadli sneg ie povzročil po nekaterih progah večje ali manjše zamude. V bližini Jarš na kamniški progi je sneg tako obtežil žice, da so se nekateri telegrafski drogovi močno nagnili. Ko je danes zjutraj privozil kamniški vlak do bližine Jarš, se je moral ustaviti, ker je bil na tem mestu telegrafski drog tako močno nagnjen čez železniško progo, da bi ga bil vlak prav gotovo podrl, če strojevodja ne bi prei opazil ovire, ki jo je sneg postavil na pot. Vlak je moral počakati kakšnih 10 minut, da so ležeči drog zopet odstranili, in je prispel na ljubljansko postajo z manjšo zamudo. Kje je 29.000 dinarjev Dolnja Lendava, 6. decembra. Posestnik S. iz Duge vesi je zahajal večkrat k posestnici in vdovi R. v Dudi vesi in je celo imel z njo ljubezensko razmerje. Na njegovem domu je bil pravi pekel. Usodno pa je bilo zanj. da je dobil iz Francije od svojih otrok 29.000 din, kar je pač precejšnja vsota. Otroci so mu poslali denar, da bi jim nakupil nekaj posestva. Posestnik S. pa se je rad bahal z denarjem in ga je celo vsega nosil s seboj. Tako ga je imel s seboj tudi pri prihodu k vdovi R. in ko je ta izvedela, da ima njen ljubimec večjo vsoto denarja, jo je obšla želja, da bi se denarja polastila. Tako se je tudi zgodilo. Denar je S. naenkrat izginil. Posestnik S. je iskal denar posvod, toda nikjer ga ni bilo več. Povprašal je tudi vdovo R., če je morda izgubil denar pri njej, toda ona je tajila. Cela stvar je prišla na uho varnostnih organov in so aretirali vdovo R. in jo zaprli v zapore okrajnega sodišča v Lendavi. Po natančnejši pre- Jakčeva razstava odprta Ljubljana, 7. decembra. Ob udeležbi predstavnikov našega kulturnega življenja in ljubiteljev likovne umetnosti Je Božidar Jakac včeraj dopoldne odprl v Jakopičevem paviljonu svojo umetnostno razstavo. Razstava sa ma naj bo — po Jakčevi izjavi — spomin na Jožeta 'Gorupa, ki je padel kot žrtev ljubezni do gora. Gorup je seznanil Jakca z norveškimi uinet niškimi krogi, kar je dalo Jakcu pobudo, da je potoval na Norveško. V kratkih besedah je nato povedal karakteristike Norveške; da jo lahko primerjamo z domovino, je poleg motivov iz Norveške razstavil še naše domače motive. Nato so si navzoči ogledali razstavo, ki poino-nja za Ljubljano pomemben kulturni dogodek. 14 mesecev zaradi noža Maribor, 6. dec. Kakor smo že včeraj poročali, se je vršila v soboto dopoldne v Mariboru pred malim senatom razprava proti 21 letnemu Vincencu Špandlu iz Ločkega potoka, ki je dne 13. oktokbra zabodel v Oseku Antona Majerja v trebuh, da je nesrečnež naslednjega jutra pri prenosu iz hiše na reševalni avto na nosilih izdihnil. Žalosten dogodek se je pripetil na trgatvi pri posestniku Ploju, kamor je prišel Španer močno vinjen. Včeraj se je Španer pred sodniki zagovarjal s silobranom, češ da je navalil Majer nanj s planko Obsojen je bil na 14 mesecev strogega zapora in na 2 leti izgube častnih pravic. Možu ie sledila v smrt Maribor, 7. decembra. 34 letna žena vdova po pokojnem natakarju, Adela Schmidt stanujoča na Ciril-Metodovi ulici 16 v Studencih je v soboto proti večeru izpila večjo količino lizola Vzrok je bil obup nam smrtjo moža ki ga je pred tremi dnevi, ko se je vračal od dela domov nenadoma zadela kap in je bil na mestu mrtev. Pokojnica ni mogla preboleti smrti svojega moža in se je zato odločila za prostovoljno smrt. Bila je šele eno lelo poročen m je živela v zelo srečnem .zakonu. Da je bila trdno odločna, da si iskavi pri vdovi R. so našli samo 7000 din, kam je pa izginilo ostalih 22.000 din, ni nobene sledi. Posestnik S. je sicer kupil nekoliko stvari in poplačal tudi nekaj davka, toda svota izdanega denarja znaša približno 2000 din, za ostalimi 20.000 din pa ni nobenega glasu. Oblasti so sicer izpustile vdovo R. na svobodo po daljšem zasliševanju, v kratkem pa bo razprava v tej zagonetni zadevi. Vdova R. se izgovarja, da je denar našla pred hišo in sicer 7000 din, za vso ostalo vsoto pa nič ne ve. Možno pa je, da je posestnik S. denar zakopal v svojih goricah v Dugi vesi, ker je imel to navado tudi že prej in se sedaj samo ne spomni tega, ker je denar najbrž zakopal v pijanem stanju. Upamo, da se bo ta zadeva sončno odmotala in se bo našla sled za izginulimi tisočaki, ki so v današnjih razmerah pomanjkanja denarja še prav posebne vrednosti. Ta zgled pa kaže dovolj zgovorno, kam pelje neredno življenje. vzame življenje, dokazuje tudi dejstvo, da si je za primer, če lizol ne bi dovolj učinkoval pripravila tudi britev, s katero bi si prerezala žile Včeraj' po-jjoklne ie kljub velikemu prizadevanju zdravnikov, da jo ohranijo pri življenju, podlegla smrtonosnemu strupu. Z nožem se ie maščeva Moravče, 7. decembra. »Na Gornji Dobravi so brhka dekleta, ki daleč slovijo že leta in leta .. .« Tako prepevajo fantje iz peškega dela moravske doline in nihče jim tega ne zameri. Ponosni so na svoje krasotice. V tem so včasih le nekoliko preveč navdušeni ter ni, da bi človek vsak hip prestopil mejo. Pa sta jo v nedavni noči primahala na Dobravo fanta s hribov v nadi, da bosta sprejeta v družbo kot zaželjena gosta. Zgodilo pa se je baš nasprotno; zajeli so ju pisani pogledi in neki Francelj, ki je pravkar prišel od vojakov, jo je ubral za njima v dolino. Tu so se spopadli; toda Francelj je naletel na odpor, kakršnega se ni nadejal. Takoj je bil na tleh in še čutil je obenem, da so »bunke zrele«. To ga je razjezilo. Pobral se je in usekal Martina z nožem po obrazil. Ranil ga je menda tudi na hrbtu, tako da je fant izgubil mnogo krvi ter se je moral zateči k zdravniku. Francelju pa bodo povedali na sodišču, da je udarec z nožem prepovedan. f Emil Adamič Ljubljana, 7. decembra. Globoko je odjeknila ne samo v Ljubljani, marveč v vsej Sloveniji in v kulturnem svetu Jugoslavije vest, da je včeraj preminul eden od naših najzaslužnejših komponistov Emil Adamič. V noči od sobote na nedeljo je 50 letnega skladatelja neankra' zadela kap. prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj ob tri četrt na šest podlegel. Pisati o zaslugah Emila Adamiča je odveč. Njegova dela so tako ozko zvezana s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, da preko Adamiča n bo mogel noben kronist. Malokateri od slovenskih skladateljev je imel toliko uspeha, da bi bile njegove skladbe takoj vsepovsod sprejete s takim navdušenjem, kakor Adamičeve. Njegove pevske skladbe so si na mah utrdila jx>t ne samo na najuoljše slovenske pevske odre, m med vsa slovenska pevska društva, marveč tudi med najširše sloje naroda. Zato ie postal Adamič eden najboljših in najbolj priljubljenih skladateljev slovenske narodne pesmi. Vsa njegova številna dela hranijo celi letniki »Novih akordov« »Pevcev*, »Zuorov« in »Nove muzike« Ti letniki tudi dokazujejo, da je bil Adamič ne samo velik talent, marveč tudi izredno marljiv in plodovi*; poleg tega pa PMine skladbe zgovorno dokazujejo, kajko |e znal veliki pokojnik prilagoditi novemu času in novim strujam V celoti je Adamič uglasbil okro„ vokalnih instrumentalnih del ter eno opero. Adamič je torej z velikim uspehom deloval v panogi, ki je lastna vsenm slovenskem« narodu, na glasbenem polju in posebno pri narodni pesmi. Zato se sklanja danes ob njegovi smrti ves slovenski narod v globoki hvaležnosti do moža. ki ie narod tako obogatil. f Viktor lany Celje, 6. decembra Danes ob 1 popoldne je umrl po daljši in težki bolezni v 56. letu starosti g. Viktor Zany, lastnik znane prekajevalnice in delikatesne trgovine v Celju. Imel je dve dobro vpeljani trgovini z delikatesami, katere je pa že prepustil drugim močem. Pogreb pokojni kB bo v torek, dne 8. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica na mestno pokopališče, kje rbo truplo položeno v rodbinsko grobnico. Naj počiva v miru.^ Žalujoči gospei soprogi pa izrekamo iskreno sožalje. * K I N I ■ TU/ ,0 , 22-21 UNION Schubert-opereta po znanem oderskem komadu Pri treh mladenkah Paul Horbiger, Else EJBter, Greti Theimer, Marija Anaergast in Bvetisiav Petrovih 27^30 SLOGA Monumentalni velefllm Med dvema zastavama ttonaia Goiman, Claudette coiDert, Viktor Me Laglen MaUnela danes ob H.1G to lutrl ob n dop. Kardinal Richelieu ce“® »-»o111 6 80 Dln Danes ln lutrl nepreklicno poslednjič Mayerling CHARLES B0YEK - DAN1ELLE DARRIEUi DDcruTAut no pravnikiho$i PREDSTAVt OB^i^jNPRAiN.is.ir.iaiNii.uRi Filmi, ki fih velja videti . .. ali ne videti »Pri treh mladenkah« (Kino Union). Scbuber tova opereta, ki smo jo pred leti videli v ljubljanskem gledališču, je našla pot tudi na platno. snovno in še bolj glasbeno se ta opereta oddvaja od ostalega blaga iz te skupine, ker ni vodena po svoji vsebini, še manj kričeča zaradi bogatih kostumov, ki mnogokrat edini dajejo vsebino in blesk filmskim operetam ter zakrivajo notranjo praznoto. Tehnični triki in dekoracija pri tem filmu stopata v ozadje, poudarjen je le lik skladatelja Schuberta in njegova erotična epizoda s tremi mladenkami. Film ima svoj okvir in svojo vsebino, ki je poln dunajske romantike in prijetne naravnosti. Ze to je velika odlika, četudi gre mimo gledalcev po platnu nekaj prizorov, ki so bolj koncesija na račun privlačnosti filma, kakor pa potreba. Vendar pa to ne moli in ne kvari vtisa, niti ne zmanjšuje vrednosti filma samega. Režija se je obzirno izognila izumetničenosti, igralci pa priučenih manir iii prisiljenosti. Očividno je takale stvar dunajskim igralcem bolj blizu in bolj pri srcu, da so jo mogli podati toplo in prijetno. Paula Horbigerja, ki igra Schuberta, smo videli že v mnogih podobnih, a vselej v praznih, če že ne bedastih vlogah. Tokrat so je pokazal v lepši luči. Muzikalno se je pa opereta nekoliko odmaknila od gledališke oblike, ker so zdi, da so jo nalašč za film in zaradi pomanjkanja dobrih pevcev spravili v novo obliko. Za obiskovalce, ki cenijo dobre operete in zraven prijetno muziko, je film kot nalašč. Vreden je priporočila. Nenavaden vzrok požiga Maribor, 6. dec* Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjala včeraj dopoldne 36 letna poljedelka Elizabeta Adorjan iz Doline v Prekmurju, ki jo je državni pravdnik obtožil požiga. Nenavadno je ozadje njenega dejanja Aprila me-seta je zalotil posestnik Pataj iz Doline v svoii v:nogradni kleti, ki stoji na bribu nad Orehov«) dolino, osumljenko z nekim moškim. Oba sta »o-legirla ter je moški pozabil v kleti celo svoj su'<-rajič. Pataj je potem Adorjevi večkrat grozil, da bo vse povedal njenemu možu in da mu bo pokazal suknjič, katerega je našel v svoji kleti. Nekoč mu je ob taki priliki Adorjeva dejala da mu b > v primeru, če jo izda, nekaj takega storila, ia io bo vse življenje pomnil. Pataj pa se na njene grožnje ni dosti oziral. Dne 5. januarja letošni«i;n leta je Adorjeva izvršila svojo grožnjo. Zažgala je vrata na kleti, ki so bila napravljena iz slame. Slučaj je nanesel, da sta takrat prišla po bližnji d >li Ludvik Feher in Karl Tot. Ko sta prišla v bi žim kleti, tta videla, kako je neka ženska hitela preti gozdu, kjer se je ustavila in dejala »Jezus, Marija, še ne geri,« na kar je Feher zavpil: »Zakaj si pa zažgala, če ne gori«. Feher in Tot sta šla potem b kleti, kamor sta prišla še pravočasno, da sta preprečila večji požar, ki bi bil uničil poslopje AJorianova je vse tajila, obsoiena oa je bila n=> mesec dni strogega zapora Zanimalo vas bo .. . 11 i ... da pride kot prihodnja premijera v operi na vrsto opereta ■»Pri treh mladenkah« v novi zasedbi. Zrežiral jo bo g. Zupan, dirigiral pa bo g. Anton Neffat... ... da pripravljajo v oneri tudi Čajkovskega opero »Pikova dama« z go. Kogejevo v naslovni in gdč. Oljdekopovo v glavni sopranski partiji. Dirigent: Anton Neffat. Režiser: prof. Šest... ..da bodo študirali v drami za božične praznike Gregorinovo božično igro »Kralj z neba«, ki jo bo režiral avtor sam .. ... da bodo študirali sjx>redno s to igro Ilamikovo mladinsko predstavo jRepoštev« v Bratko Kreftovi režiji... ... da pripravlja režiser Milan Skrbinšek Somino-vo dramo »Atentat«, kjer bosta igrala edini vlogi ga. Mila Danilova in g. Levar... Poiar, ki bi bil skoro usoden Lendava, 4. dec. 26. novembra dopoldne ob 9 je nenadoma planil gost in smrdeč dim iz hiše posestnice Raj v Dugi vesi pri Lendavi. Na dan je že udaril tudi plamen, ki so ga pa pravočasno opazili in pogasili, ker je takoj po izbruhu posestnik Ritlop Anton Otvoritev fotografske razstave v Mariboru Maribor, 6. dec. Danes, na Miklavževo nedeljo, dopoldne je bila otvorjena v mali dvorani Narodnega doma I. razstava jugoslovanske fotografske umetnosti v Mariboru. Za obdravsko prestolico je to vsekakor važen kulturni dogodek, saj dosedaj nekaj takega, z izjemo skromne fotografske razstavice na lanskem Mariborskem tednu, pri nas še nismo videli. Razstava je zanimiva tako za lajika v fotografiranju, UČITELJSKI PEVSKI ZBOR JUU - SEKCIJA LJUBLJANA - »EMIL ADAMIČ« javlja tužno vest, da je danes zjutraj nenadoma umrl v drž. bolnišnici v Ljubljani njegov predsednik, gospod + Adamič Emil skladatelj. profesor glasbe t ogreb bo v torek, dne 8. decembra 1936, ob 16 izpred hiše žalosti. Staretova ulica 16 na pokopališče k Sv. Križu. Velikega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 6. decembra 1936. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«. ki bo strmel, kaj vse se da s fotografsko kamero in potem s skrivnostnimi procedurami v temnici pričarati na fotografski papir, še bolj pa bo privlačna za izvežbanega fotografa in fotoamaterja, ki bo naravnost užival v vseh teh krasotah, ki si jih običajni amaterji niti predstavljati ne morejo. Najmočnejše je zastopana na razstavi Ljubljana. 22 avtorjev je poslalo na razstavo 88 del. Med njimi so priznani mojstri, ki so dosegli priznanja >n laskave ocene že na svetovnih razstavah ter je ni1" hovo ime bolj zveneče v tujini, kakor pri nas doma. Prav častno je zastopan na razstavi mladi mariborski Fotoklub: 12 članov je razstavilo 3-3 del. Zastopani so nadalje veliki naši fotoamaterski centri: Belgrad (4 avtorji, 5 slik), Touringklub Maribor (3 slike), Fotoklub Zagreb (12 slik, 7 avtonev). Planinsko društvo na Sušaku (2 avtorja. 3 slike), poleg teh pa je poslalo svoja dela še 10 neorganiziranih, ki razstavljajo skupno 20 slik. Med temi je eden iz Maribora. Razstava bo odprta dva tedna. Mladi Fotoklub Maribor si je z organizacijo te razstave zaslužil veliko priznanje. Klub je bil ustanovljen šele letošnjo pomlad. Organizacija take razstave je za mlado društvo vsekakor kamen težke preizkušnje ki jo ie pa mariborski Fotoklub častno prestal. Priprave za razstavo so se pričele že letošnje poletje. Pred 14 dnevi so prispele slike, ki jih je pregledala in presodila posebna komisija. Tvorili so jo priznani naš fotografski umetnik Peter Kocijančič iz Ljubljane, Mariborčan Vlado Cizelj, ki se je pred leti naselil v Zagrebu ter člani mariborskega Fotokluba Franjo Mačus, Roman Vales in Franjo Pivka Izbira je bila težavna: 67 avtorjev je poslalo nič manj kot 371 del Da je komisija iz teh izbrala samo 167, je dokaz stroge presoje in obenem porok, da so razstavljena res samo ona dela, ki vsestransko odgovarjajo v tehničnem in umetniškem pogledu. Da je temu v resnici tako, se lahko obiskovale jami prepričajo. Obisk razstave toplo priporočamo. alarmiral sosede in kopače v bližnjih dugoveskih goricah. K sreči je bil pri roki tudi vodnjak in tako je velika nesreča bila preprečena. V bližini omenjene hiše je bilo veliko lesenih hi* ln tudi večje slamnate oslice tako, da bi bil požar usoden za velik del kmečkih hiš. Požar je nastal na ta način, da se je stena ob štedilniku v sobi pri posestnici Raj po-časi vnela v notranjosti, ker je bila zgrajena iz lesenih brun Toda zmaz na zunanji in notranji strani je preprečil, da bi se stena takoj vnela. Tako je tlelo počasi in je končno udaril plamen na dan. Le naključju in ljudem, ki so takoj priskočili, se je zahvaliti, da je izostala velika požarna nesreča, ki ne bi imela *e daleč naokrog v naših kra- jih. Pri tej priliki bi pa pripomnili, da bi bilo zelo dobro, aki bi oblast posvetila temu vprašanju nekoliko več pozornosti. Lesena stena in štedilnik nikakor ne spadata skupaj in bi morale biti stene ob štedilnikih brezpogojno zidane, da se tako prepreči večje število požarov, ki so na ta način zelo pogosti v naših krajih. Akademija Brezmadežni Ljubljanske dijaške kongregacije prirede, kakor vsako leto, tudi letos na praznik Brezmadežne ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela »Union-a« slavnostno akademijo, h kateri vljudno vabimo vse naše občinstvo, starešine, profesorje, starše, gospodinje in druge. Spored: Zgodnja Danica, kongregacijska himna, zbor. Hladnik: Večerni zvon, zbor. Pozdravile besede škof. referenta za dijaške kougregacije kanonika dr. T. Klinarja. Romarska pesem, deklamira koiigreganistinja. Pesem Marijine mladine, deklamira kongre-ganist. Pred petelini rdečimi stražimo dom slovenski, govori akademik. Arcadelt: Ave Maria, zbor. Hladnik: Je mrak končan. Dijak in kongregacija, govori prosv. inšpektor g Ivan Dolenc. Vode-Kos: Bilo..., zborna deklamacija. Povsod Boga, poje vsa dvorana. Vstopnine ni. Starešine in akademiki so vabljeni, da se jutri ob 7 zjutraj udeleže v stolnici božje službe z obhajilom skupaj z ljubljanskimi dijaki-kongregani-sti. Opravilo s pridigo bo opravil prevzv. škof , g dr. Rožman. Za dame in dekleta je prav tako ob 7 božja služba pri uršulinkah s skupnim ol>-t Uajilom vseh ljubljanskih dijakinj-kongreganistinj. Kulturni koledar Kopač Janez 6. dec. 1793 sc jc rodil v Klancu pri Šmarju na Dolenjskem pravnik Kopač Janez. Promoviral je 1822 in bil nekaj časa Dolinarjev asistent za rimsko in cerkveno pravo. Udeležil se je petih konkurzov za vseučiliško profesuro in bil končno 3. jun. 1832 imenovan za profesorja rimskega civilnega in cerkvenega prava na univerzo v Innsbruck. L. 1850 je bil premeščen v Gradec, kjer je v letnem semestru 1851 in v zimskem 1851-52 predaval tudi kazenskopravni red v slovenskem jeziku. L. 1863 Je bil upokojen in 1872 umrl. — Janez Kopač je bil eden izmed tistih Slovencev, ki je dosegel čast univerzitetnega profesorja in celo rektorja, ko so Slovenci komaj na tihem upali, da bodo kdaj dobili svojo univerzo. Kopačevo literarno delo ni bog ve kako obširno razen njegovih izčrpnih in skrbno sestavljenih predavanj. — Njegov pomen za nas leži pač v tem, da je dva semestra predaval v slovenskem jeziku na graški univerzi. Andrei Marušič 7. dec. 1828 se je rodil v Štandražu pri Gorici politik, časnikar in nab. pisatelj Andrej Marušič. V Gorici je študiral gimnazijo in bogoslovje. Potem je bil katehet, član dež. šolskega sveta, častni ka-uonik. Umrl je 16. okt. 1898. — Andrej Marušič sc je že zgodaj bavil z slovenskimi kulturnimi in knj žnimi problemi. Bil je priden dopisnik Novic, Soškega Prijatelja, poveličeval Koseskega nasproti Prešernu (Narodnost in slovenščina v Gorici. Novice 1860 — 1863 je nasvetoval Kmetijskemu društvu v Tolminu ustanovitev »Umnega gospodarja«, ki ga j® potem v 1. 1863-3 tudi šam urejeval. — V politiki je Andrej Marušič zastopal konservativno sta'išče ir pridno pomagal Bleivveisu v pritrjevanju, da bodo »Novice« Slovencem zadostovale vsaj še 10—15 let in da bolj potrebujemo nemški časnik. — Za Primorsko je ustanovil 1. 1867 list »Domovino«, ki je imela svoj program v geslu »naprej za vero, za dom, za cesarja«. V letih 1867-9 je bil deželni poslanec kmečkih občin Gorica-Ajdovščina-Kanal in se ni pridružil Tontelj-Žigonovi interpelaciji za zedinjeno Slovenijo, kar je izzvalo veliko ogorčenje slov. javnosti. Kljub^ temu, da so ga Novice podpirale, je pri prihodnjih volitvah propadel. Foleg priložnostnih stvari, molitvenika in pesmarice za srednješolce je pisal tudi avtobiografijo: Moja doba in podoba, ki je vstala nedovršena. Izhajala je v Primorskem listu. (Ponatis Gorica 1898.) — Andrej Marušič je bil tudi eden izmed tistih slovenskih ljudi, ki jih je pot slučajno pripeljala v politiko, kjer pa so hoteli imeti pozneje odločujočo besedo, čeprav jim je primanjkovalo na eni strani pr.litične izobrazbe, na drugi pa pristnega in naravnega radikaliz ma. (Zanimiva primera z Einspielerjem.) Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 7. decembra: Ambrozij. Torek, 8. decembra: Brezm. Spoč. Marijino. Drama: Zaprlo. Opora: Zaprto, rnto /Kino Union: >Pri treh mladenkah«. Kino Sloga: »Med dvema zastavama«:. Kino Matica: >Mayerling<. Ljubljanska drama: Korajža velja ff m »Korajža velja«: Župan Tomaž (Cesar), brodnik Kremen (Stupica), Lizika (Danilova). Ljubljana, 7. decembra. Snoči je dramsko gledališče uprizorilo kot premiero Zerkaulenovo ljudsko veseloigro v treb dejanjih »Korajža velja« ali »Skok iz vsakdanjosti«, kakor dolo nosi originalni naslov. Narodno gledališče jc kot oddih hotelo s tem dati veseloigro iz kmečkega življenja, ki naj bi v naš repertoar, na oder in s tem med občinstvo prinesla zdravega humorja, ki ga vsi tako pogrešamo. Morda torej ni samo slučaj, da je premiero veseloigre nastavijo na nedeljo, da pride nekako v oceno med širše občinstvo. . Zerkaulenova veseloigra je žela lani okroglo na 60 odrih uspehe. Napisal jo je pisatelj v renskem narečju, torej ne v knjižni nemščini. Posamezni odri so si poiem prikrojili po narečju in sceneriji. Pri nas je to opravil prevajalec dr. Šmalc. Za to delo je treba izbrati primerna domača imena, kar je prevajalec posrečeno storil. Pri tem je treba misliti že skoro tudi na enotno narečje, izbiro d<> mačih izrazov. Tu pa so včasih težave pri izvedbi n. pr. pri govoru enotnega naročja. Ne vem, ali se je že prevajalcu ali pa igralcem vrinilo nekaj vulgarizmov, ki še niso narečje. Veseloigra prinaša vrsto različnih značajev, kot osnovna misel se niore smatrati zdrava sila, veselje, korajža, ki jo preprosti brodnik Kremen prinese čez reko v vas in s svojo silo življenja spremeni celo preko mere varčnega župana Vrbino, kateremu kot senca sledi človek aktov, občinski tajnik Striga. Veseloigra ima torej v sebi polno življenjskega optimizma. So pa mesta, ki dvigajo komedijo na višino literarne vrednosti. S tem prekaša navdane veseloigre in burke. Snov je izbrana iz dežele, iz občinske hiše, s sej občinskega odbora, prav za prav stari momenti, vendar so tu živahno postavljeni na oder. Zerkaulen je mojster v dramatski tehniki. Uprizoritev se smatra kot pestra sprememba repertoarja, kot oddih za občinstvo in za igralski an-sambl. Nima torej kakšnih posebnih umetniških ciljev in s tega vidika moramo delo tudi sprejeti. Le mimogrede bi opozoril, da je francoski humor neprimerno bolj duhovit kot nemški,_ ter končno, da imamo, hvala Bogu, tudi Slovenci že nekaj veseloiger, ki ne zaostajajo mnogo za to veseloigro (n. pr. Vombergarjeva »Voda«). Ne morem dovolj poudarjati, da je tempo pri komediji nujen. Pavze so bile pri veseloigri, ki ze itak služi oddihu, predolge. V ostalem je bilo na odru nekaj dobrih postav in scen. Župana Tomaža Vibino je podal s sebi odgovarjajočo odličnostjo Cesar, živahno Liziko, njegovo hči prav tako dobro Danilova; dobri tipi vsak zase so bili občinski možje: posebno Kralj kot pek Janez Zovna, Drenovec kot krojač Muc, Bratina kot mesar Vogelnik in Plut kot krčmar Miha Cerar. Občinskega tajnika Strigo nam je izvrstno prikazal Daneš, brodnika Jožo Kremna je pravilno interpretiral Stupica. Jezikavo, zadirčno Podlesnico je lepo podala Rakarjcva, strežajko zelo simpatično Gabri-jelčičova, prodajalca balončkov dobro Pianccki, moža od vrtiljaka Vrtin, posebno lepo je igrala Levarjeva Kočevarjevo hčer. Veseloigro je zrežiral Bratko Kreft in prikazal z veseloigro nekaj, veseli smeh zbujajočih scen. Insceniral je veseloigro ing. E. Franz. — pst — Prisrčna slovesnost gluhonemih Od tu in tam V Zagrebu so že nredili red »a pešce na cestah. Nekaj dni so stražniki opozarjali pešce na novo prometne predpise. Da se bodo vse te odredbe upoštevale, so začeli z današnjim dnem uvajati tudi kazni za tiste, ki se ne drže novih predpisov. Kazen so določili na 50 do 1500 dinarjev. 70-letna starka Estera Scholl je včeraj popoldne v Zagrebu z dvema majhnima otrokoma prišla pod tramvaj. Starka je vodila dva svoja vnuka in prečkala cesto na Vlaški ulici. Stražnik jo je sicer opozoril na prihajajoči tramvaj, vendar ga starka radi naglušnosti ni slišala. Prav takrat se je znašla na sredi tirov, ko je iz ovinka pridrvel voz. Tramvajski voznik je naglo zavrl svoj voz, vendar je starko pograbil. Na srečo sta ostala otroka brez večjih poškodb, starko pa so morali prepeljati v bolnišnico. Pretresla si je možgane. Lastnik znanega zagrebškega lokala »Addis A-beba« Ilija Mirkovi* je bil pustolovski tip, ki je na debelo zapravljal denar. Ko se mu je blagajna precej posušila, je našel neko žensko, ki je stopila v njegovo službo, in nazadnje spodrinila njegovo pravo ženo. Posli so mu pa kljub temu šli slabo. Ko ga je hotela tudi ta priležnica zapustiti, jo je zaklal, sam pa se pognal skozi okno na cesto. Premikača je včeraj na zagrebškem glavnem kolodvoru hudo poškodoval kos železa, ki visi od v gona. Pri premikanju je prišel med vagone, pa ga je železo tako močno udarilo po vratu, da mu je presekalo glavno žilo. Sadilci tobaka v Hercegovini so prodali letos lep pridelek tobaka. Vreme jim je bilo izredno naklonjeno, da 60 pridelali mnogo več kakor lansko leto, tako po količini kakor po kakovosti. Lausko leto je tehtal vsak strok povprečno 18 gramov, letošnji p-a tehtajo kar 30 do 35 gramov. V vsej Hercegovini je posejanih 160 milijonov strokov, ridelka pa je za 450 vagonov. Sadilci bodo dolili od države 70 milijonov dinarjev. Odkupna cena se 6uče od 12 do 15 dinarjev za kilogram. Za 50 tisoč dinarjev taksnih znamk je poslala uprava državnih monopolov v Belgradti finančni Ljubljana, 7. decembra. V razprodani dvorani Mesenega doma so nam včeraj popoldne gluhonemci pripravili zares veliko presenečenje. Prvič so se namreč pokazali v javnosti kot igralci in tako dokazali in pokazali zmoznosti, ki jih ima za to tudi človek, o katerem smo do-sedaj mislili, da ni za drugo delo kot beračenje in za napotje. . Akademijo so posetili tudi mnogi odličniki, med drugimi: bam dr. Natlačen in kanonika gosp. Vole, ki Te zastopal ljubljanskega škofa Najprej je imel g. Sitar, ki je tudi gluhonem, na navzoče govor, med katerim je poudaril posebno sledeče: Dosedanje šolanje gluhonemih je izkazalo že do sedaj odlične rezultate in dokazalo, da 60 gluhonemi zmožni sami si služili kruh. Nihče izmed gluhonemih ne bi ostal občini v tako breme, če bi jih občine oddale v zavode. V nasi državi 60 samo Štirje zavodi in to v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in Jagodini, kar pa vsekakor ne more zadostiti velikim potrebam. Ljubljanski zavod, ustanovljen le za 50 otrok, jih ima 111, vsako Obrtniške organizacije v Novem mestu proslave zaključek Obrtniškega tedna na praznik 8. decembra, s tem da 6e udeleže v kapiteljski cerkvi ob pol 9 cerkvenega nagovora prožta dr. Čerina. Zatem ob 9 sv. maša z blagoslovom. Ob 10 v sobi Obrtnega društva manifestacijski govori, s katerimi se proslavi Obtrtniški teden, obenem proslavi tudi ujedinjenje kraljevine Jugoslavije. Sestanka se udeleže narodni zastopniki, ki bodo govorili o perečih gospodarskih vprašanjih, ki se nanašajo na obrtniški sitan. Fantovski odsek šentjakobske ga prosvetnega dru. itva v Ljubljani vabi vse f-lnjno, da s« uilalažn «kinp-Tioga sv. obhajila im sv. matic, ki bo jutri ob pol eodmiih v naSi farni «*nkvi. Udakužba »bvezinat Odbor. V ciklusu predavanj, ki jih prireja Prirodoslovno društvo v dvorani Delavske »bornioe, bo predaval v pon <1 ni.i nit. dne 7. decembra ob 20 uuiv. asistent To. mnžtč Gabrijel: 'Kako nastaino ceiluloza m rast« les«. Pomen naubolj raaširJomeK-a izdatka iiive prirode v kro. Sotoknij-SnoV/ vat>i vljudno občinstvo lc obilmi udeležbi. Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto. Torek, ob 15: Kvadratura kroga Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: Korajža velja! Izven. 0PBRA: Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto. Torek, 9. decembra ob 15: Pod to goro zeleno... Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: Cavalleria rusticana, Glumači. Izven. Mariborsko gledališče Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto. Torek, 8. deembra ob 15: »Baron Trenk«. Ob 20: »Božji človek«. Premiera. Proslava 40-letnice odrsko-književnega dela Milana Bogoviča. Hermesovega turnirja ni bilo Ljubljana, 7. decembra. ZSK Hermes je povabil Ljubljano, Reko in Slovana na turnir. Dopoldanski snejj pa je preplašil Slovana tako, da ga sploh ni bilo na spregled, menda celo brez vsake odpovedi. Igralci Ljubljane so Čakali na Reko, toda tu
  • -kojnino. Bila je najstarejša ženska v Dravski dolini, V Starem Slatiniku pri slavonskem Brodu je pred nekaj dnevi mlad fantič do smrti pobil svojega etiako let starega tovariša. 2e naslednji večer pa je v isti vasi sin ubil svojega očeta. M ato Lačič je bil s svojim očetom na zabavi. Ko sta se vračala domov, 6ta bila še dobre volje. Ko pa sta bila pred svojim domom, sta 6e pa sprla. Od vina razgreta sita se spoprijela 6ia pa je pri tem potegnil majhen žepni nož in očetu prerezal grlo, da je po nekaj trenutkov zdihnil. Na svoj način »e je brivec v Podlugoro Lazar Curkovič maščeval nad prijateljem, ki ga je pred leti v neki družbi užalil. Matija se je le po dolgem času prišel k brivcu brit. Lazair ga ie mirno obril, ko pa je bil pri koncu, je potegnil z britvijo in odrezal prijatelju uho. »Leteči Belgrajčan« ali pa »leteči Zagrebčan« nazivajo novi aerodinamični vlak, ki vozi na progi od Belgrada do Zagreba in obratno. Prvo vožnjo je, kakor znano, vlak naredil od Belgrada do Zagreba in jo prevozil v 6 urah 11 minutah. V obratni smeri pa je progo prevozil le v 5 urah in 4 minutah. Tretja vožnja pa je ta čas ponovno zmanjšala za dobre pol ure Dva krojača iz bližnje Banjaluke sta se pri čaši vina prepirala, kdo od njiju lepše izdela obleko. Cim globlje sta gledala v kozarce, tem glasnejša in ostrejša sta bila. Ko pa je eden izjavil, da mu sploh ni para na svetu, je prijatelj zgrabil za kol in ga treščil po glavi. Udarec je bil tako silen, da 6e je glava kar razletela. 100 kilometrov je prehodil peš dvanajstletni deček Rajko Kovačevič iz Glasinca, da je prišel v Sarajevo. Potoval je v dežju in snegu, da je prišel v mesto, kjer bi mogel kupiti knjige za svojega mlajšega brata, ki hodi v prvi razred ljudske šole. Toda s seboj ie prinesel le štiri dinarje. Stopil je kljub temu v knjigarno in izbral štiri knjige. Ko pa je imel saimo štiri dinarje, je moral iti na bansko upravo, da bi dvignil neki denar, ki ga je imel dobiti njegov oče. Toda tam so mu povedali, da so denar prav pred tremi dnevi poslali na občino. Ko so uradniki na banski upravi videli fantovo stisko, so med seboj zbrali jx>treben denar in kupili knjige. Policija v Skoplju je pred nekaj dnevi prijela starejšo vdovo, ki se je bavila in živela izključno od zvodništva. Prišla je iz Bitolja v Skoplje in s seboj vodila mlado 13 letno deklico ter za njo iskala goste. Zvodnica je znala dekleta izvabljati s tem. da jih je jemala v službo kot služkinje. Mladim žrtvam pa je vedno z nožem grozila, če bi jo izdale policiji. Ljudsko šolo pri Banjaluki so morali zapreti, ker je občini zmanjkalo denarja za nabavo za gretje šolskih prostorov. ft« V* ■ • “-.'v' :&wm N« samo trni . . . Naš ža1 je najboljša domača aeliščna krepilna pijača. NAS CAJ dobite ▼ špec. trgovinah. KMETIJSKA ORUlBA V LJUBLJANI. .*• 4 \ ' t i V*”' V' Maribor Odsek brezposelnih učiteljeT ima danes pojKil-dtie članski sestanek s predavanjem. Mariborski gasilci pripravljajo letos veliko silvestrovanje v seli prostorih Unionske dvorane. Trgovine pred Božičem. Jutri na praznik so mariborske trgovine dopoldne odprte, popoldne pa zaprle. V nedeljo pred Božičem, dne 20. decembra (zlata nedelja) so trgovine ves dan odprte. 0 Božiču so trgovski lokali dne 25., 26. in 27. decembra zaprti. \ Združeni zaesbni in trgovski mimcšfeuci imajo v četrtek dne 10 t m. ivecer ob 20 v hotelu »Zamorci bvoj sestanek. Tu okrog je pa sv. Miklavž bodil. Sven Elvestad: 19 Zlodej se dolgočasi Bili pa so še drugi ljudje, ki so dobro pazili na tega novega človeka med prijatelji kopenhagenskega dirkalnega športa, in to sta bila Johnson in njegov italijanski prijatelj. Sedela sta na senčni terasi hotela Klam-penborg. Johnson je imel pred seboj močan \vhisky s sodo, signor Vittorio pa nemogoče sladko granito, ki je odgovarjala okusu njegove rase. Govorila sta o Bredeju. »Zelo, je pameten,« je dejal Johnson, >eden od najboljših ljudi je, kar sem jih sploh kdaj srečal. V resnici mi je žal, da mu moram biti v nadlego. Toda na vsak način je potrebno, da se okrepimo, tako da lahko na spodoben način odpotujemo proti jugu. Saj imamo vendar še igralnico v Wies-badenu pred seboj.< >Mogoče se tudi on popelje proti jugu?« je vprašal Vittorio — govoril je čudno ame-rikanščino, jezik, ki ga navadno govorijo prodajalci sadja in tihotapci alkohola v New Yorku, in ki je drugje težko razumljiv jezik. >Kakor vse kaže, se pelje na riviero,« je odgovoril Johnson, »ali pa na Capri, tam je ravnokar začela sezona.« »Capri,« je ponovil Vittorio in odprl svoje velike, rjave in svetle oči — »tako blizu Napolija,« je zamrmral. V tem pogledu ni bilo nobenega popotovanjskega sanjarenja, oči so se odprle na široko kakor okna, da pogledajo za računi in vrstami števil, pogled se je kar svetil od tisočlirskih bankovcev. Pohlepne besede »tako blizu Napolija« niso imele nobenega opravka z mesečinsko zanesenostjo slavnega zaliva, ampak so pomenile koprneč spomin na «Societft onorata», na spoštovano društvo, ki ga je varoval zaščitnik tatov, sam sveti Zefirij. Johnson je razumel njegovo hrepenenje in rekel: »Potovali bomo od postaje do postaje, spotoma moramo razviti še marsikatero delavnost.« Pri tem je neprestano pogledoval na cesto. »Dolgo ga ni,« je dejal. »Lahko se postaviva na stališče, da se pripravlja na jutrišnji dan. Na policijo, se mi zdi, da niti malo ni hotel pomisliti. V tem oziru sva lahko mirna. Bil je v banki, tam se je preskrbel z denarjem za naju. Nato se je posvetoval s tem mladim zijalom, to ti je pravi dirkalni tič, eden od onih, ki se na skrivaj dogovarjajo z jo-ckeyji. Potem se je odpeljal, da si pogleda Rutlandove hleve, tam je še zdaj. Nekaj se bo iz tega prav gotovo izcimilo. Kar bo drevi izgubil z nami, bo jutri spet dobil na dirkah. Mislim, da bi lahko primaknila in zahtevala tistih dvajsettisoč plus njegov jutrišnji dobiček. No, vidiš, zdajle prihaja njegov avto. Rutland sam je z njim —« Tako je bil Brede zaznamovan kot prijatelj dirk. četudi se je na konjski šport razumel toliko, kakor kakšen konj na borzne špekulacije. Toda razvnel se je po nasvetu Everolda Rista. Rist je hotel morebitne špi-jone zapeljati na napačno pot in Brede se je zadovoljno začel pogajati z velikim poznavalcem konj Rutlandom. Ostalo je pri začetkih. Toda Rutland svoj živ dan ni mogel pozabiti pogovora o konjih. Brede je bil namreč govoril o konjih, ki dirjajo »v ličnem galopu«. Vsakdo ve, da obstojajo v jadralnem žargonu nezrušljive postave, rahla barvitost surovega mornarskega besednega zaklada, ki se pri njegovi pravilni rabi še le spoznajo pravi pomorski gentlemani. Še neizprosnejši pa je dirkalski besedni zaklad, izrazi iz hlevov, ki so navadnemu smrtniku knjiga s sedmerimi pečati, ljubitelju konj pa najčistejša poezija. Rutland je trpel na srčni bolezni, pozneje so pripovedovali, da mu je njegov pogovor z Bredejem stanje poslabšal, od tega dneva dalje so se mu oči še bolj izbulile. Nekaj časa zatem je umrl, štirje prelepi konji so ga odpeljali na pokopališče — no, obenem pa tudi iz naše pripovesti. Toda kako je prišel Enevold Rist na pločnik cestne železnice, tistega prevoznega sredstva,' ki ga je tako globoko sovražil? Sploh pa se Rist ni rad vozil, in četudi bi se iz gmotnih ozirov mogel, ni imel svojega lastnega avtomobila. Zato pa se je zelo rad potepa! po ulicah, bil je navdušen pristaš modrosti Avgusta Blanchesa: »Sprehajanje je gastronomija očesa«. Toda na ta dah so ga njegovi opravki prisilili, da je moral izkoristiti hitrejša prometna sredstva. Kaj pa je pravzaprav iskal, ko je dirjal skozi mnogoštevilna gostišča kopenhagenska? če bi mogel kdo slediti Enevoldu Ristu tisti poletni dan na njegovi poti, — toda to je bilo nemogoče, prehitro je šlo, saj je nastopal kakor Napoleonovi kavalerijski častniki v Musset-jevih romanih: Pridirjali so z bojnega polja domov, se za trenotek ustavili, dvignili svoje ljubice na z zlatom obšite prsi, jih poljubili, spustili zopet na zemljo in odjezdili v nove bitke. Kdor bi pa na ta dan Ristu resnično lahko sledil in bi lahko videl zapovrstjo vse ljudi, ki jih je obiskal, bi sam od sebe moral Piiti na misel, da je šlo za jutrišnji veliki dan dirk. Pred takimi velikimi dnevi pa preizkušeni prijatelji konjskega športa obiskujejo svoje znance, da se razgledajo in slišije novice. Ta družba je navadno zelo pisana, sega od finih gentlemanskih jezdecev s plemenito krvjo, korenjaških konjskih lastnikov, njihovih prijateljev, športnih književnikov in referentov, trainerjev in njihovih pomagačev — vse do prijateljev, do jockeyjev, ki so bili odpuščeni radi goljufij. Ravnotako pisana je bila tudi lista družba, ki jo je bil ta dan iskal Enevold Rist. Dokazalo pa so je, da Rist v svoji turneji najpomembnejša gostišča ni obiskoval po tistem kakovostnem zaporednem redu, kakor bi jih bil naštel pisec kakega popotovanjskega vodiča. Začel je z Nimbovimi elegantnimi zajtrkovalnicami, in to je najbrže bilo tudi pravilno. Šel je mimo mize, pri kateri je zajtrkoval zanimiv par. Port Sisdara, mesto iz puščavskega peska Port Sudan je oaza in pristanišče za vse popotnike na Rdečem morju. To je obmomsko mesto v puščavi. Sicer je tu še bolj vroče kakor v puščavi sami in celo mrak ne prinese ohlajenja, po katerem človeško telo kaT hlepi in koprni. Toda to vročino, ki je suha, je kar nekam lahko vdihavati. Ob sončnem zahodu mesto in puščava za njim izginjata v zraku, ki ga je sama gosta sivina. Iz nje se odražajo plitvi, svinčeni oblački. Celo neuk človek bi pri pogledu na vse to pripomnil: iz tega se bo rodil peščen vihar. Toda kljub temu ne pride nič takega. Pač pa se ponoči na nebu bliska, šest, osem, desetkrat natanko na istem mestu nekam zoprno in histerično v peklensko zeleni luči. Z nabrežja, kd je bleščeče razsvetljeno ter pokrito z žerjavi, 6vetlorumenimi čednimi lopami ter številnimi vagoni sudanske železnice, se prepeljemo v čolnih čez pristaniški zaliv, nad katerim teži smrtonosna tema. Popotniku, ki teh krajev ni navajen, pade ta tema še posebno v oči, zakaj zdi se, da ima nekaj skupnega z egiptovsko temo iz stare zaveze. Luži v puščavi Na oni strani pred mestom je na obali kopališče, ki je cementirano in z močno mrežo dobro zavarovano pred morskimi psi. Voda je sicer prej podobna slani mlaki kakor kopeli, saj ima zdaj, ponoči 33 stopinj — toda v kopališču so ploščadi z mizami in pletenimi stoli okoli plavalnice, tu je bar in točilnica a sudansko postrežbo, tu ®o prhe s sladko vodo, skakalnice do pet metrov višine, vodna drsalnica in žarometi, ki svetijo belo, kakor dnevno luč. Na kratko, v celoti je povsod razkošje in udobje — podnevi se ni mogoče kopati zaradi smrtne vročine. Pomisiti pa je treba, da pred nekaj leti še ni bilo o vsem tem niti sledu. Vsepovsod je bil sam pesek in majhen zaliv sredi peska. Toda če človek pride iz vode zdaj zvečer, je božansko razpoložen, zakaj izhlapevanje je v vroči noči zaradi suhega puščavskega peska tako močno, da je človeku naravnost mraz in da drhti. Zato pozneje čutite belo obleko na sebi, kakor da je vprav prišla iz likalnega stoja. Za konec kopanja človek posedi še pred hotelom, tik za kopališčem. Hotel je mogočna, lepo urejena stavba iz rezanega kamna in s tem primernimi cenami. Pijete limonado s sodo in gledate male, brhke Sudance, ki begajo okrog zidov in tleskajo z jeziki. Pred vami leži kopališče z verigami luči, na oni strani je bleščeče nabrežje s prav tako bleščečimi parniki — tu sredi puščave in puščavskega obrežja je veliko luči in svetlobe. Kajti Port Sudan je na svetu zato, ker tako hoče Anglija. Anglija pa potrebuje zveze med Sudanom, Hartunom, dolino Nila ter med nelovnim prometom. Med Sudanom in med Egiptom ne mara Anglija zgraditi nobene železnice. Od Waida Halfe do Assuana vozijo kakor pred petdesetimi leti še zmeraj samo parniki po Nilu. Anglija ima za to svoje razloge, da ne zgradi tistih 275 km proge, ki bi odprla Sudan za neoviran promet. Zato je rajši šla gradit zvezno železnico med Sudanom in Rdečim morjem. Nekaj sto kilometrov puščave so premostili s tirnicami, kakor da ni nič. Tam kjer se železnica steka na obrežje Rdečega morja, je moralo nastati mesto. To pristanišče je Port Sudan. Na tem delu Rdečega morja je že včasih životarilo kakih 30 kilometrov severneje malo gnezdo Sualkin. Suakin leži na otoku pred obalo kakor Benetke in kaže neskončno dražestno sliko propadanja. Suakin ni našel milosti v očeh Angležev, zato propada. Niti radovednih turistov ne vozijo več tja. Za ljubi drobiž Angleži so Port Sudan zgradili kot prostorno in snažno mesto in zamorce v njem s palico dobro vzgojili. Zahtevati bakšiš je, kakor zagotavljalo napisi, kaznjivo. To človeku dobro stori, če je prišel naravnost iz Port Saida, kjer je bil izročen na milost in nemilost izkoriščanju mešetarjev v pristanišču. Pač pa je iznajdljivi orientalski izkoriščevalni nagon v Port Sudanu pogruntal nekaj drugega. Na vseh voglih se vam ponujajo zamorci, da vam bodo premenjali denar. Od francoskega, italijanskega, da celo od angleškega denarja hočejo imeti samo določene obresti in od teh novcev samo tiste, ki nosijo glavo Jurija V. Od desetih sopotnikov ima zmeraj samo eden pri sebi pravi drobiž; sploh pa velja tu egiptovska delitev angleškega funta, ki ga tam drobe v piastre in tisočinke, namesto po angleško v 20 šilingov in šiling v 12 penceov. Torej pomaga potnik potniku, kakor pač more in s čemer more. Potem je treba s prodajalcem obračunati v denarju, ki ga dolžnik ravno ima. In nastane zmeda, da se Bog usmili, niti najboljši računar ji ni kos — toda zmeraj se izteče tako, da ostane pri menjalcu ali prodajalcu nekaj več, kakor pa bi smel dobiti. « To je bakšiš, ki so ga Angleži s kaznimi odpravili, ki ga pa tujec v Orientu še zmeraj plačuje in ga bo plačeval, če ne v tej, pa v drugi obliki. Evropa v puščavi Podnevi je mesto zaradi silovite pripeke prazno, kakor da je izumrlo, nikjer ni človeka, nikjer ni glasu. Nad njim leži nadzemeljsko bela luč. Sence pod oboki pa so črne kakor noč. Zamorci leže na svojih posteljah in spe. Orientalske romantike po nalahno smrdečih ulicah v tem mestu ni, tudi ne v četrti, kjer stanujejo domačini. Sudanci, Arabci z one strani Rdečega morja, iz kraljestva Ibn Sauda, Indijanci, vsi prebivajo v enakih štirioglatih hišah in ob prav tako širokih cestah kakor Evropejci. Da pa mesto kljub sistematičnemu zidanju ni enolično, zato skrbe trgovine in izložbe, ki se od-pro takoj, ko se v bližini prikaže tujec. Tu prodajajo Indijci marokanske usnjene izdelke, medeninasto posodje iz Gablonza, pristno zamorsko orožje, biče iz kože nilskih konjev, razglednice. Kakor rasto s popoldnevom sence, tako pomikajo kavarne vedno več miz na cesto. Ob mizah čepi celo morje belih turbanov, Trg je napol prazen, po njem se gibljejo le zastrte ženske in osli, ki postajajo ob skrbno zamreženih mesarskih stojnicah. Med mestom in med predmestjem, kjer stoje redke vile okoli vladne palače, leži majhen, ličen, angleškemu vrtu podoben park. To malo zelenja neskončno dobro de očesu. Toda za ta denar, kar ga požre zalivanje tega parka, bi človek v Evropi lahko živel kakor grof! Te vile okoli vladne palače si mora človek dobro ogledati, v njih delajo iz Port Sudana to, kar je: izvozna luka za ves Sudan in uvozno pristanišče za vse, kar premore Evropa. Človek se mora čuditi, koliko evropskega blaga imajo po svojih trgovinah ti zamorci. Pogled v brezdarvost Potem se človek domisli, da je v pristanišču na razpolago radovednim turistom motorni čoln s steklenim dnom, ki nas popelje nad koralne vrtove v morju. Kaj bolj čudnega in blaznega človek menda težko kje na zemlji vidi. V neverjetno prozorni, zelenkasti vodi, ki daie vsemu skupaj lahno, barvito prevleko, stoje v oka-menelih oblikah in fantastičnih barvah korale ka- kor ma’hno grmovje, druge zopet podobne karfi-jolam ali možganom, tretje čepe kakor nezadovoljni ježki po skalah, ki jih preprezajo majhne votline kakor palače pritlikavcev. Njihova barva kaže belkaste, zelenkaste, na koncih sinje ali vijoličaste odtenke. Nekatere korale imajo skoraj kakor las tenke konice, druge kavlje in rogovile, vse so pa tisočkrat prepletene med sabo, zgrajene neorgansko, brez vsake umetniške zamisli in vendar je v vsaki brezbrižna zakonitost. Iz presledkov med njimi se belkasto lesketa od peska globoko pod njimi. In ribe, ki jih nalahno drseči čoln sploh ne moti! Ena je črno-belo-rdeče progasta, druga ci-tronovo rumena, spet druga temna z žolto se lesketajočim repom. Ljudje v čolnu vpijejo od navdušenja! Vse se giblje, lebdi zamišljeno tam spodaj v stehlenem elementu, miglja in zložno šviga mimo okrog koralnih oglov in po razpokah, se nasladno zvija in se spušča ter dviga — dokler nam pogled nenadno ne pade v brezdanjo globino, kjer je vse sama globoka sinjina. Tako je morje pred Port Sudanom. Žuželke in sladScor Italijanski raziskovalec Cesare Nitti je objavil v časopisu »Sapere« podatke o svojem večletnem opazovanju čutil pri žuželkah. Ugotovil je, da občutijo metulji, čebele, muhe in dr. okus samo po priseskih na zadnjih nogah. Omenjeni priseski so izredno občutljivi. Muha je 1200 krat dovzetnejša za sladkor v vodi kakor človek. Čebela, ki se Stilisti na cvetko, najprej preizkusi z nožicami njeno sladkost. Prične nabirati med samo, če vsebuj^ rastlina nad 15 odstotkov sladkorja. Ugotovi to vseKrfe bolj hitro in točno kakor kemik v laboratoriju. Cvetje, ki ima manj kakor 15 odstotkov sladkorja, nikoli ne privabi čebele. Obvestila Ivanjkovci. TukiajJSniji vsakoletni vinski sejem s« bo tokrat vršiti v torek din e 39. ,i anuaa-ja U»37. Te f»e razvija im je izvr«tmo. Pridelek je res bil majhen, vendar So je tol lik o za/log, da sj| tani vedno pol ure pred menoj in z jedilnega lista je črtal vsa boljša jedila. Notranjost kraljeve opere v Rimu s kraljevo ložo v sredini. »Sloveuski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din za Inozemstvo 25 Din Uredništvo Kopitarjeva oliea (VTIl felrfoD in 29%. Uprava, kopitarjev« b. Telefon 29S/2. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Ceč. Izdajatelj; lvau Rakovca Urednik; Jože Kotače k.