PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	rj a j.
Abb. postale I gruppo	- t>6Da 4U lir
Leto XXI. St. 126 (6104)
TRST, sobota 29. maja 1965
NOVA NEVARNA ZAOSTRITEV^ NA SREDNJEM VZHODU
Izraelski vojaki prekoračili mejo in z orožjem napadli jordansko vas
Pri napadu so bili štirje civilisti ubiti - V Tel Avivu pravijo, da gre za «resno opozorilo» - Jordanska vlada opozorila tri zahodne poslanike, da bo pri morebitni ponovitvi napada takoj odgovorila
TEL AVIV, 28. — Davi so v Tel Avivu objavili uradno spo Točilo, ki pravi, da so izraelske čete, ki so preteklo noč napa dle tri kraje v Jordaniji, «popolnoma uničile oporišče za vež banje saboterjev v šune, razstrelile so en mlin in eno tovar no ledu v Geninu ter zažgale skladišče bencina v Kalkiliji Sedem izraelskih vojakov je bilo ranjenih, ko je «po nesreči)) eksplodirala granata«.
Sporočilo pravi, da so ta napad izvedli «kot odgovor na sabotažna dejanja teroristične organizacije «Fattah», ki ima svoj sedež v Damasku«. Dalje pravi sporočilo, da je ta napad «strog opomin Jordaniji«.
Načelnik glavnega štaba izraelske vojske general Rabin je na tiskovni konferenci izjavil, da vojaški napad ni pomenil represalijo, temveč ((opozorilo«.
((Storili smo vse mogoče, da preprečimo človeške žrtve, je dodal general, čeprav je nemogoče to popolnoma preprečiti pri takih operacijah. Upam, da bodo Jordanci razumeli opozorilo.«
Rabin je pripomnil, da so že od začetka leta enote organizaci-je «E1 Fattah«, k;i so prihajale 7 jordanskega ozemlja, izvedle številna sabotažna dejanja v Izraelu. «Jordanci niso upoštevali naših protestov in opominov ni bilo druge izbire, nego začeti akcijo. Vendar pa se opozorila ne bodo mogla neskočno ponavljati.«
V	Tel Avivu trdijo, da so trije kraji, ki so jih izraelski vojaki napadli, oporišča teroristov, ki so večkrat skušali sabotirati izraelske naprave za uporabo vode iz reke Jordan. V izraelskih uradnih krogih naštevajo naslednje atentate, ki so jih po njihovih trditvah izvedli v zadnjih mesecih v Izraelu arabski saboterji: 1. Di-namitni atentat 1. marca v Kfar Hess. 2. Sabotaža 2. marca pri vrelcu metana v Negevu. 3. Streljanje proti kamionu v vzhodnem Negevu. i. Granata proti cisterni v bližini Amazie na področju La-čiš, in to 16. maja. 5. Dinamitni atentati v noči od 24, na 25. maja v Ramat Hakovešu. 6. Atentat v Afuli.
V	jordanski prestolnici so davi objavili uradno sporočilo, ki pravi, da so pri izraelskih izzivalnih napadih zgubili življenje štirje jordanski civilisti, in sicer dva moška in dva otroka; več pa jih je bilo ranjenih. Štiri žrtve so bivale v vasi Al Manšjeh blizu Sune. V vas je prišla sovražna patrulja in se je spopadla z jor-. danskimi vojaki. Med streljanjem je bil ranjen poveljnik sovražne patrulje, ki je bila prisiljena na umik.
Nekaj čez polnoči je kralj Husein predsedoval nujni seji jordanskega vojaškega poveljstva.
Pozneje je kralj pregledal enote in vojaške naprave na zahodnem obrežju reke Jordan.
ka, stalni predstavnik pri tej organizaciji in francoski poslanik pa bosta še vedno ostala na svojem mestu.
Pariški «Le Monde« piše v svojem komentarju naslednje: ((Sklep Pariza pojasnjuje, da se spori v jugovzhodni Aziji ne morejo vojaško rešiti. Že na nedavni ministrski konferenci v Londonu je Francijo zastopal samo opazovalec. Vendar pa se zdi, da danes napovedani ukrep dopušča možnost, vsaj v kratkem času drugih ukrepov, ki bi pripeljali do popolnega umika Francije iz SEATO.a
PARIZ, 28. — General De Gaulle je sprejel danes čombeja. Razgovor je trajal 45 minut. Combe je izjavil, da sta govorila o vstopu Konga v skupno afriško-malgaško organizacijo in o raznih vprašanjih sodelovanja.
SZ predlaga svetovno konferenco proti atomskemu orožju
NEW YORK, 28. — Sovjetska delegacija v OZN je danes predlagala, naj razorožitveni odbor OZN skliče v prvi polovici prihodnjega leta svetovno konferenco, na kateri bi se sporazumeli o prepovedi uporabljanja jedrskega orožja.
Ta predlog vsebuje resolucija, ki poziva vse države, ki imajo jedrsko orožje, naj še pred podpisom sporazuma izjavijo, da ne bodo nikoli uporabljale prve tega orožja. V drugi resoluciji pa Sovjetska zveza predlaga, naj odbor pozove vse države, naj ukinejo svoja vojaška oporišča v tujini.
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OAD PREVZEMA OBLAST V DOMINIKANSKI REPUBLIKI
U Tant oporeka medameriški sili pristojnost za kakršno koli akcijo
Pogajanja za sestavo koalicijske vlade še vedno v slepi ulici Medtem prevzemajo ZDA v okviru OAD oblast v svoje roke
Včeraj zjutraj so izraelske čete napadle tri kraje v Jordaniji, pri čemer so zgubili življenje štirje jordanski civilisti, med katerimi sta dva otroka, več pa jih je bilo ranjenih. Jordanska vlada je takoj protestirala pri komisiji OZN za premirje in obvestila enotno arab-wsko vojaško poveljstvo, Varnostni svet pa bo obvestil njen delegat. Jordanska vlada je izjavila, da želi zadržati svojo akcijo v okviru načrtov enotnega arabskega poveljstva, tako da ne bo sama, če bo prisiljena sprejeti vojaške ukrepe. Kralj Husein je poslanikom Angli je, Francije in ZDA sporočil, da bo prihodnjič, ko bo Izrael prekršil premirje, Jordanija takoj odgovorila. Izraelski načelnik glavnega štaba pa je sporočil, da je ta napad «strog opomin« Jordaniji ter da gre za uničenje «oporišča za vežba-nje saboterjev«, ki da so izvršili doslej šest akcij. Jordanska vlada pa je zanikala, da bi imela kakršnokoli odgovornost pri teh dejanjih.
V Santo Domingu so ZDA dejansko prevzele centralno banko ter se pripravljajo na prevzem še drugih organizmov. Formalno je prevzem izvršila Organizacija ameriških držav, toda medameriška sila je v Santu Domingu sestavljena v bistvu iz ameriških vojakov, ki bodo na ta način od danes naprej izplačevali plače tudi državnim nameščencem. — U Tant je presi-nočnjim poudaril zaskrbljenost zaradi nedopustne ustanovitve med-ameriške sile, kajti neizbežno se bo zgodilo, da bodo tudi druge regionalne organizacije mislile, _ da imajo pravico storiti isto, in sicer v škodo OZN. — Pogajanja za sestavo koalicijske viade niso uspela, ker general Imbert odklanja vsak kompromis, in kot je povedal Caamanov poslanik pri OZN, je bil Imbert kot Trujillov guverner — znamenit zaradi surovosti in korupcije.
Ameriško bombardiranje Severnega Vietnama se je nadaljevalo tudi včeraj, nadaljevali pa so se tudi napadi osvobodilne vojske v Južnem Vietnamu, medtem ko je general Taylor odložil svoj odhod v VVashington zaradi krize v juž-novietnamski vladi.
Delegacija SZ pri OZN je včeraj predlagala, naj razorožitveni odbor OZN skliče v prvi polovici prihodnjega leta svetovno konferenco o prepovedi rabe jedrskega orožja.
V Sudanu se je baje zaman ho-
Uradno sporočilo pravi tudi, da so sprejeli vse potrebne ukrepe v zvezi z nastalim položajem. Jordanska vlada je protestirala pri komisiji OZN za premirje proti izraelskemu napadu, ter je o incidentu oDvestila arabsko enotno vojaško poveljstvo. Poleg tega je jordanski ministrski predsednik podal na konferenci arabskih ministrskih predsednikov v Kairu podrobno poročilo. Jordanski delegat v OZN je dobil nalogo, naj o napadu obvesti Varnostni svet.
Sporočilo jordanske vlade pravi, da je Jordanija sposobna izvesti represalijo zaradi izraelskega napada. Toda želi zadržati svojo akcijo v okviru načrtov arabskega enotnega poveljstva. ((Jordanija, nadaljuje sporočilo, opozarja Izrael, naj ne ponovi takih napadov. Ce bo prisiljena sprejeti vojaške ukrepe kot odgovor na napad, ne bo sama v bitki, temveč jo bodo podprle arabske sile skupno z arabskim ljudstvom.«
Predstavnik vlade je poudaril, da je Izrael še pred tem napadom predložil včeraj Varnostnemu svetu OZN «dve noti, ki sta dopuščali domnevo o pripravi napada, ker sta označevali Jordanijo za krivo nedavnih incidentov. Jordanska vlada je zanikala, da bi Jordanija imela kakršnokoli odgovornost pri dejanjih, ki jih o-menja Izrael. Vsekakor je Izrael izbral tak izgovor za svoj napad.«
Jordanski kralj Husein je sklical danes na razgovor poslanike Velike Britanije, Francije in ZDA.
Povabil je tudi sovjetskega poslanika, toda ta je odsoten. Husein je poslanikom sporočil, da bo prihodnjič, ko bo Izrael prekršil premirje, Jordanija takoj odgovorila.
Mešana jordansko - izraelska komisija za premirje je imenovala danes opazovalce Združenih narodov, ki bodo izvedli preiskavo o izraelskem napadu. Komisija je sklenila tudi nadaljevati preiskavo o izraelskih trditvah glede jordanskih sabotaž.
V Kairu so danes prekinili delo arabske konference in se bo nadaljevalo jutri zjutraj. Jutri bodo razpravljali o tehničnih, gospodarskih in vojaških zadevah. A-rabskj obrambni svet bo imel sejo jutri zjutraj.
Francija in SE ATO
PARIZ, 28. — Predstavnik zunanjega ministrstva je sporočil, da bo Francija odpoklicala iz SEATO štiri častnike in enega podčastni-
SARAGAT SPREJEL PREDSTAVNIKE SESTIIl PRESTOLNIC EGS
PRI zahteva ustrezna sredstva za finansiranje šolskega načrta
Senat zaključil razpravo o pooblastilu vladi za izdajanje ukrepov v okviru EGS; danes govoril Fanfani - Okrog dva tisoč invalidov protestiralo po rimskih ulicah zaradi prenizkih pokojnin
D. Lekič pri U Tantu
NEW YORK, 28. — Stalni zastopnik Jugoslavije v Združenih narodih Danilo Lekič je obiskal včeraj generalnega tajnika U Tan-ta, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru. Ob tej priložnosti sta U Tant in Danilo Lekič opravila široko izmenjavo pogledov o bistvenih elementih mednarodnega položaja in o položaju Združenih narodov. Stalni zastopnik Jugoslavije je seznanil generalnega tajnika o naporih Jugoslavije za pomiritev na svetu. Med drugim je Danilo Lekič obvestil U Tanta o vsebini uradnih sporočil, ki so bila objavljena po uradnih obiskih predsednika Tita v Alžiriji, ZAR m Norvežki. Prav tako je obvestil U Tanta o deklaraciji zvezne skupščine, ki je bila sprejeta ob 20. obletnici konca druge svetovne vojne. Jugoslovanski veleposlanik je poudaril, da se v vseh teh uradnih dokumentih daje velika podpora svetovni organizaciji, njeni vlogi in nalogam, ter se zahteva čim hitrejše normaliziranje razmer v svetovni organizaciji. Stalni zastopnik Jugoslavije je prav tako izrazil podporo generalnemu tajniku v njegovih sedanjih naporih za ohranitev svetovne organizacije in pomiritev na svetu.
Organizacijski odbor STEDO se obrača na vse s prošnjo, da bi prispevali za kritje stroškov spominskega teka. Prispevki se lahko prinesejo v Kulturni dom, ali pa se telefonsko javijo na št. 734-265.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
VVASHINGTON, 27. — Organizacija ameriških držav je sporočila, da je vojaško zasedla Centralno banko v Santo Domingu in da se pripravlja za prevzem nadzorstva nad drugimi življenjskimi organizmi Dominikanske republike. S tem se v tej republiki ustvarja poseben položaj, ko prevzema dejansko oblast neka regionalna organizacija. Ker pa imajo glavno besedo pri tem ZDA in je medameriška sila sestavljena v bistvu iz ameriških vojakov, se lahko reče, da so dejansko prevzele oblast v tej republiki ZDA.
Odslej bo OAD skrbela za izplačevanje plač državnim nameščencem tako na področju, ki je v rokah vojaške junte, kakor na področju, ki je v rokah ustavne vlade. Baje se sedaj pripravlja tudi prevzem radia, glavnih komunikacijskih sredstev in nadzorstva nad vladno palačo.
Na zborovanju nevladnih organizmov. ki so povezani z OZN, je glavni tajnik U Tant sinoči znova poudaril zaskrbljenost zaradi ustanovitve medameriške sile, ki jo je organizirala Organizacija ame-
šalo do sedaj 3.300. Predsednik je dodal, da je dal nalogo poveljniku ameriških čet general Palmer-ju. naj se razgovarja o nadaljnjem umiku ameriških čet z brazilskim generalom Alvinom, ki je vrhovni " " medameriških čet v Do-
riških držav. «Ce bi priznali, da je . poveljnik medamerišl Organizacija ameriških. držav pri-1 minikanski republiki, stojna za začetek akcij v okviru | Johnson Je ponovno pozval na svojega^ ijodročj^a,^je, dejal U T^ant, UV(,^bo «novega mednarodnega po-
TRETJI DAN SPOMINSKEGA TEKA STEPO
Od Doberdoba do Nabrežine Danes skozi Trst do Sv, Ivana
Včeraj so govorili: nabrežinski župan D. Legiša, pisatelj B. Pahor in A. Peric ■ Kljub dežju je tek potekal normalno
Pred spominsko ploščo 72 padlim partizanom se je v četrtek zbrala v Doberdobu velika množica vaščanov na svečanosti v okviru Spominskega teka dvajsetletnice osvoboditve — STEDO. Spominsko listino je prečital mladinec Karel čemic (na sliki v sredini), nakar je mladince pozdravil župan Andrej Jarc
(Od našega dopisnika)
rili, jim metali rože in jih pozdrav-
1 rili,
. I ljali.
Včerajšnja etapa spominskega te- .pred spomenikom šestim padllm
je neizbežno, da bodo druge regionalne organizacije menile, da im A jo pravico storiti isto, in to v škodo OZN.« U Tant je tudi izja- : vil, da se je v prvih petih mese- 1 cih tega leta ugodno ozračje za pomirjenje, zelo poslabšalo v primerjavi z letom 1963. Končno je U Tant. izjavil, da je neumestno vztrajati s širjenjem idealov parlamentarne demokracije med dvema tretjinama človeštva, ki nima kaj jesti in kaj obleči in dostojnega stanovanja. Predvsem bi bilo treba odpraviti revščino, bolezni in nevednost, če se hoče ustvariti stalen red v skladu z načeli OZN.
Ameriški predsednik Johnson je davi sporočil, da bodo odpoklicali šp 1.700 ameriških voiakov iz Dominikanske republike. S tem bo število odpoklicanih vojakov zna-
RIM, 28. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes rimskega župana Petruccija, ki mu je predstavil zastopnike šestih evropskih prestolnic, ki so prispeli v Rim na letno zasedanje zveze prestolnic EGS.	«
Predsednik vlade Moro je imel sestanek s finančnimi ministri, s katerimi je proučil vprašanja, ki spadajo v pristojnost teh ministrstev.
V	senatu se je nadaljevala in zaključila splošna razprava o zakonskem osnutku, s katerim se vlada pooblašča za izdajanje ukrepov v okviru pogodbe o EGS in evropske skupnosti za premog in jeklo.
V	razpravo je posegel tudi Vi-dali, ki je ponovil tezo o protiustavnosti pooblastila, ki so jo zagovarjali , predstavniki njegove parlamentarce skupine na prejšnjem zasedanju, nato pa je govoril o krizi ladjedelniške industrije m dejal, da je ta posledica okoliščine, da italijanska vlada ni bila zmožna braniti tega sektorja pred napadi notranjih in zunanjih monopolističnih skupin. S tem_ v zvezi se je zadržal na krizi tržaškega pristanišča in gospodarstva ter dodal, da je tudi ta kriza posledica politike, ki jo italijanska vlada vodi v okviru EGS.
Socialist Benfi pa je zanikal, da bi pooblastilo bilo protiustavno, dodal pa je, da vprašanje ni le pravnega, ampak tudi političnega značaja. Grajal je okoliščino, da se je italijansko predstavništvo v skupščini evropskega sveta zmanjšalo na 24 parlamentarcev, ker so štirje umrli, pet jih pa ni bilo več Izvoljenih za poslance, niso jih pa nadomestili. Poudaril je, da člani skupščine morajo biti izvoljeni demokratično, brez diskriminacije, kakor to zahteva čl. 137 pogodbe.
K(ar zadeva pooblastilo, je Banfi priporočil, naj ga vlada uporablja zmerno, hkrati pa je obrazložil popravek k osnutku, s katerim se u-
telo polastiti oblasti' nekaj bivših | stanavlja posvetovalna parlamen-. stnikov.	1 tarna komisija za zakonske ukre-
pe, ki jih bo vlada izdala na podlagi tega pooblastila, zaradi posledic, ki bi jih ti ukrepi utegnili imeti za italijansko gospodarstvo.
Na popoldanskem zasedanju je senator Jannuzzi (KD) utemeljeval ustavno veljavnost zakonskega o-snutka o pooblastilu tudi zato, ker evropski organizmi imajo moč za izdajanje predpisov z naddržavnim značajem.
Po zaključku splošne razprave je spregovoril poročevalec manjšine Bartesaghi, ki je obžaloval okoliščino, da se vlada prepogosto zateka k pooblastilom, na koncu pa je še poudaril potrebo, da so v evropskem parlamentu zastopane vse politične stranke. .Jutri bo govoril še poročevalec večine, nato pa bo spregovoril zunanji minister Fanfani.
Okrog dva tisoč vojnih Invalidov je danes demonstriralo po rimskih ulicah v znak protesta, ker vlada ni sprejela njihove zahteve po povišanju pokojnine. Ker so se napotili proti palači Chigi, jih je policija zadržala in zavrnila. Promet na trgu Venezia in po okoliških ulicah je bil prekinjen več kot tri ure.
Vodstvo PRI Je po seji izdalo sporočilo, v katerem pravi, da so nadaljevali proučevanje vprašanj šolstva, tudi v luči zadnjih dogodkov, in ugotovili, da obstajajo velike tež-koče za financiranje načrta za razvoj šolstva spričo splošnega stanja državnega proračuna in obveznosti, ki ga bremenijo. Sporočilo pripominja, da se izvaja pritisk na javne finance za zadovoljitev posebnih zahtev, kar je PRI že davno
danjih težkoč glede uresničenja reform, ki pogojujejo dosego ustreznega civilnega in socialnega razvoja dežele. PRI obsoja ((protislovno In nedosledno zadržanje, ki so ga nekatere politične in sindikalne sile zavzele glede odločitve med u-resnlčenjem temeljnih reform In podporo posebnim Interesom. Zahteva, naj vlada prlštedi vsa sredstva, ki so potrebna, da se prvenstveno financira načrt za razvoj šolstva, ln poziva svojo parlamentarno skupino, naj predloži ustrezno resolucijo v zvezi z debato, ki bo v kratkem v poslanski zbornici.
ntopka, ki naj omogoči hiter nastop v primeru potrebe«.
Kar se tiče položaja v Dominikanski republiki, niso pogajanja za sestavo morebitne koalicijske vlade v ničemer napredovala, ker general Imbert odklanja vsak kompromis. Caamanov poslanik pri Organizaciji ameriških držav Antonio Rosario je na tiskovni konferenci izjavil, da skuša general Imbert vsiliti dominikanskemu ljudstvu nevzdržno diktaturo pod krinko antikomunizma. Rosario je dodal, da je general Imbert, ko je bil guverner pokrajine Puerto Plata pod Trujillovim režimom, »slovel po svoji surovosti, ki jo je včasih presegla samo njegova korupcija«.
Številni spopadi v Južnem Vietnamu
SAJGON, 28. — V poučenih krogih se je zvedelo, da je ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor odložil svoj odhod v Washington zaradi krize v južnovietnamski vladi. Verjetno bo odpotoval jutri ali v nedeljo.
Danes je dvanajst letal znova napadlo radarsko postajo na otoku Hon At v Severnem Vietnamu. Davi pa so ameriška letala bombardirala radarsko postajo južno od Vin-ha. številna druga ameriška letala so bombardirala več krajev v Severnem Vietnamu.
Na sektorju Fong Dlnh je med hudim spopadom padlo 77 pripadnikov osvobodilne vojske in 70 juž-novietnamsklh vojakov. Do večjih ali manjših spopadov je prišlo tudi na mnogih drugih krajih. Na področju jugozahodno od Sajgona je pri enem takih spopadov padlo po poročilih zahodnih agencij 95 vojakov osvobodilne vojske, medtem ko je bilo na sajgonski strani 10 mrtvih in 42 ranjenih. Ameriški vojaški predstavnik pa je sporočil, da je pri spopadu južno od Danana padlo nad 60 vojakov osvobodilne vojske, ujeli pa so Jih 72. Jugozahodno od Sajgona je osvobodilna vojska zasedla vladno postojanko, pri čemer je padlo 24 sajgonskih vojakov, (2 pa jih je bilo ranjenih.
ka se je zaključila z lepo proslavo v Nabrežini, potem kc so goriški mladinci na križišču proti Medji vasi predali štafetno palico tržaškim mladincem.
V Nabrežini se je pred spominsko ploščo padlih borcev zbrala vsa vas, ko je 18 tekačev in tekačic priteklo na trg. župan devinsko-nabrežinske občine Drago Legiša je dejal, da tolmači čustva ne samo vseh prisotnih, temveč tudi celotnega slovenskega prebivalstva de-vinsko-nabrežlnske občine, ko pozdravlja udeležence Spominskega teka. še posebno Je pozdravil in izrekel piiznarije športnemu združenju «Bor», ki je pobudnik teka.
župan je nato rekel: «Prav Je, da zlasti mladina s posebnimi manifestacijami proslavlja dvajstelet-nico sicer enega izmed najbolj temnih razdobij v slovenski zgodovini, ki pa je imelo po drugi strani toliko primerov resničnega junaštva. Letos proslavljamo obletnico zmage nad nacistično in fašistično diktaturo, ki sta slovenskemu narodu napovedali smrt, ki sta našemu in drugim narodom v Evropi odrekali pravice do svobode, kot sta odrekali pravice tudi veliki večini pripadnikov lastnih narodov« župan se je nato spomnil vseh žrtev, ki so padle v boju za svobodo, ter ugotovil:	((Marsikatero
vprašanje, za katerega pravično ureditev je naše ljudstvo dalo tolikšne žrtve, še danes ni urejeno. Tu Imamo priložnost videti zlasti
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
Tretja konferenca komunistov v tovarni
Včeraj je imel glavni govor poslanec Barca
GENOVA, 28. — Ob udeležbi približno 1.200 delegatov se je davi začela v Genovi »Tretja vsedržavna konferenca komunistov v tovarnah«. Med drugimi so navzoči glavni tajnik KPI Luigi Longo ter poslanci Amendola, Ingrao, Natta, Macaluso, Colombi, Nflpolitano, Scheda, Armando Cossutta in Al-fredo Reiehlin. Poleg tega so navzoči še poslanec Barca, ki je član komisije za množično delo ter predstavniki stranke v tovarnah.
Po pozdravnem govoru tajnika federacije KPI v Genovi je govoril poslanec Barca, ki je dejal, da se sedanja konferenca začenja v žeto napetem položaju, «ker ameriški imperializem v celoti kaže
obsodil, in da je to privedlo do se- svoj napadalni obraz, v notranjo-
sti pa ni levi center vzdržal preizkušnje gospodarske krize«. Pripomnil je, da je za premaganje sedanjega stanja potrebno, da postane politika italijanske levice in demokratičnih sil pogumnejša in bolj organična.
Potreben je temeljit politični preokret in prvi pogoj za to je enotnost delavskega razreda.
Zatem je Barca ugotovil veliko nasprotje med močjo, ki jo je komunistična stranka pridobila v državi in med delavskim razredom, ter med politično in organizacijsko močjo stranke v tovarni. Dodal je, da ima ta šibkost tudi posledice. Potrebno je zaradi tega nadaljevati akcijo za večjo uveljavitev stranke v tovarni.
borcem v Sempolaju se je tek u-stavil. Antek Terčon je prečital spominsko listino, Albert Peric pa je v imenu Sempolajcev pozdravil Spominski tek kot izraz vsega tistega, za kar so se partizanski borci borili v narodnoosvobodilni borbi.
Po svečanosti v Nabrežini je bila v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« posebna proslava,, ki jo je začel mladinec, ko je burno pozdravljen od občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano položil spominsko palico na o-krašeno mizo. Nato je spregovoril pisatelj prof. Boris Pahor, ki je dejal, da je mladina dokazala zrelost ln razumevanje za učinkovito reševanje sodobnih vprašanj. Orisal je kruta preganjanja Slovencev pod fašizmom in s tem v zvezi čital pisma, ki jih je iz zapora pisal Vladimir Štoka, obsojenec bazoviškega procesa. Vladimir Štoka je padel kot partizan v Komnu; njegovi poslednji ostanki ležijo v partizanski grobnici na Kontovelu. Podrobneje je tudi govoril o procesu leta 1941 ln o odporniškem gibanju vseh evropskih narodov.
Na proslavi je najprej zapel več partizanskih pesmi pevski zbor «Vesna» iz Križa, nato pa obnovljeni mladinski mešani zbor prosvetnega društva »Igo Gruden*
Kljub slabemu vremenu, saj je nekaj časa med’ tekom krepko de-
V nedeljo bo v Bazovici
pri spomeniku bazoviškim žrtvam zaključna proslava spominskega teka osvoboditve STEDO.
Proslava bo ob 17. uri ob vsakem vremenu
Mladina vabi vso slovensko javnost, da se je udeleži v čim večjem številu.
mi slovenski prebivalci devinsko-nabrežinske občine, ki je zelo izpostavljena nasilnemu asimilacijskemu pritisku. Naša dolžnost je, da odločno, trdno in pogumno vztrajamo pri svojih upravičenih zahtevah, da glasno terjamo, naj se naša vprašanja rešijo tako, kot ustreza resnični demokraciji in kot u-streza pravilnemu pojmovanju svobode ln socialne pravice«.
Zupan Je nato pozval mladince, naj bodo pobudniki za borbo za utrjevanje narodnostne zavesti, saj bomo le tako lahko resnično dostojno proslavili spomin padlih borcev.
Pred spomenikom je mladinec Bojan Brezigar prebral spominsko listino, dva mlada pevca zbora «Igo Gruden« pa sta skupaj z malo osemletno Danilo Pertot okrasila ploščo s slovenskimi šopki rož.
Spominsko palico je točno po predvidenem programu predal v Doberdobu deželni svetovalec Jože Jarc tekačem domačinom, župan Andrej Jarc pa je v Imenu vsega prebivalstva izrazil zadovoljstvo Doberdobcev, da je bila prav ta vas Izbrana za etapo mladinskega teka, ter želel teku srečno pot.
Iz Doberdoba so domačini ponesli palico preko kraških gmajn do glavne ceste med Gorico in Trstom, kjer so doberdobski karabinjerji poskrbeli za prometno varnost, in od koder je palica nadaljevala pot preko Jamelj do križišča proti Medji vasi-. Kolona avtomobilov se je tu odcepila in je z druge strani prispela v Medjo vas, tako da so pot do Medje vasi tekači pretekli sami. Medtem se je ulil dež, ki pa rednega poteka Spominskega, teka ni oviral in se je kljub temu povsod zbralo prebivalstvo, ki je zlasti toplo pozdravilo palico v Jamljah.
Iz Medje vasi so mladinci ponesli palico skozi Štivan, Devin, Sesljan, Vižovlje, Cerovlje, Prečnika do Šempolaja. Povsod so bili zbrani vaščani, ki so tekače hrab-
ževalo, je bil tek vzorno urejen. Tek so' od Doberdoba do Nabrežine spremljali župan in podžupan Doberdoba Andrej Jarc in Jože Pahor, predsednik »Bora* Dušan Košuta, na spominski svečanosti v Nabrežini pa sta bila prisotna deželna svetovalca Jože Jarc iin odv. Jože Skerk.
V zvezi s Spominskim tekom je propagandna komisija STEDO izdala brošuro, v kateri je objavljen seznam članov častnega odbora jn prireditvenega odbora, sestavka Borisa Pahorja in Alojza Rebule in proga spominskega teka. Zlasti pa je pomembna statistika o številu borcev-par-tizanov domačionv, ki so padli v posameznih občinah, ki navaja skupino število 2013 padlih, v katerem niso vštete žrtve, ki so da rovale življenje kot talci in v taboriščih. Objavljene so tudi slike številnih partizanskih spomenikov. Brošuro otvarja slika požara Narodnega doma, zaključuje pa slika Kulturnega doma.
Medtem ko se po Goriškem s strani oblasti in policijskih organov ni bilo -nobenih težav, saj smo v naših poročilih že dvakrat omenili vzorno skrb za red, je prišlo med tekom v devinsko-nabre-žinski občini do nerazumljivih zahtev, da je treba odstraniti s spominske palice trakove. Dekleta so namreč palico okrasile " belim trakom, rdečim trakom in modrim trakom. Policijski podčastniki so zahtevali, da je treba trakove odstraniti, in so zagrozili, da bodo prekinili tek. Prav tako so protestirali proti trakovom, s katerim' so bili okrašeni šopki rož, ki so jih mladinci postavili na SDome-nike in spominske plošle padlim. Spominska palica STEDO, okrašena z istimi ttakovi. venci ir. šopki rož okrašeni z istim trakovi, so bili prenešeni, oziroma položeni, od srede do četrtka po videmski pokrajini 06 Belopeških ieze-r pre-
ko Beneške Slovenije in po goriški pokrajini brez kakršnih keli težav.
BOGO SAMSA
Program za danes in jutri
DANES, 29. MAJA
Odhod iz Nabrežine ob 13.55 ln predaja palice naslednjemu odseku pri stebrih na cesti med tržaško in nabrežinsko občino, točno ob 14. uri,
Nato pa:
Sv. Križ 14.35 Ralež 15.02 Zgonik 15.30
Prosek (pokopališče) 16.05 Kontovel 16.15
(v Zgoniku, Saležu in na Kontovelu krajše proslave.)
Prosek (postaja) 16.35 Repnič 16.55 Repen 17.14
Tabor 17.24, (prevzem palice pri hotelu Kras)
Fernetiči 17.44 Gropada 18.20 Fadriče 18.25 Trebče 18.38 Opčine (strelišče) 18.55 Opčine (pokopališče) 19.02	(10-
minutni postanek)
Barkovlje (pokopališče) 19.25 Ul. Ghega 19.41 Ul. M D’Azegllo 19.57 Kulturni dom 19.59 Dijaški dom 20.10 (10-minutni postanek)
Sv Ivan — Pd «Slavko Škamperle«. — Prihod ob 20.30.
Ob prihodu štafete k Sv. Ivanu bo recitacijski program pod nasltivom «S Kosovelom ob dvajsetletnici osvoboditve«, ki ga j* priredil mladi, pesnik Marko Kravos. Recitirajo: Neda Mi jot, Sergej Kocjančič, Duško Udovič, Alenka in Milica Kravos JUTRI, V NEDELJO 30. MAJA Odhod od Sv. Ivana ob 10.00 Lonjer 10.15 Katinara 10.21 Boršt 10.28 Ricmanje 10.43
Rižarna 11.13 (v zadnjih treh krajih 10-minutne proslave)
Skedenj (pomol) 11.33 (nato prevoz palice z ladjo v Milje)
Milje 12.00
Korošci (Sv. Barbara) 12.30 (proslave v Miljah in Korošcih) Oreh 12.50
Mačkovlje 13.10 (proslava) Prebeneg 13.35 Dolina 13.45
Boljunec 14.00 (postanki v obeh krajih)
Jezero 15.45 (pri vodnjaku) Bazovica 16.00 (sv. maša ln blagoslov štafete)
Bazovica ob 17.00 (pri spomeniku zaključek proslave)
Na proslavi v Bazovici bo Igrala godba na pihala. Sledil bo govor Oda Kalana. Nato bo recitacija pesmi našega Srečka Kosovela «Oreh». — Združeni pevski zbori zapojejo ob spremljavi godbe »Puntarsko«. — čl-tanje pisma Pinka Tomažiča staršem in sestavka »Mladina je temelj bodočnosti«. — Pevski zbori «Komandant Stane«. Branje pisma Stanka Vuka ženi. — Proslavo zaključijo združeni zbori, ki bodo zapeli «Pesem XIV. divizije« in »Zdravico«.
Poziv
Ob priliki prireditve spominskega teka so številne organizacije izrazile svojo solidarnost pripravljalnemu odboru STEDO z Iskrenimi željami za popoln uspeh teka.
Pripravljalni odbor STEDO poziva vse mladince, bivše borce in vse zavedne Slovence, da se polnoštevilno udeležijo zaključne proslave pri spomeniku v Bazovici, kjer so na sporedu priložnostni govori, recitacije in nastop pevskih zborov. Obenem pozivajo, da se vsi polnoštevilno udeleže tudi o-stalih vmesnih proslav ob prihodu tekačev, kot je razvidno iz objav-ljenega razporeda.
Zaželeno je, da bi bila udeležba res številna, da vse naše prebivalstvo na ta način ponovno izpriča svojo privrženost idealom, ki so vodili naše borce do končne zmage.
3

mm:
a§- • m*;.


«■« • -1
Prve korake nove cejlonske vlade, ki so jo sestavili po marčnih volitvah, spremljajo največ zaradi okoliščin ln način, kako so strmoglavili koalicijsko vlado Siri-mave Bandaranaike lani decembra. Kakor je znano, sta cejlonska stranka svobode, ki jo Je pred desetimi leti ustanovil Solomon Bandaranaike, najpopularnejši politik novejše cejlonske zgodovine, in cejlonska socialistična stranka, najuglednejša in najmočnejša leva skupina, sestavili leta 1964 koalicijsko vlado z jasno usmeritvijo k notranjim naprednim reformam in k dejavnosti v okviru politike nevezanosti. Koalicijska vlada Je imela v parlamentu trdno večino in zdelo se je, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo država odločno stopila na pot naprednega razvoja na socialističnih temeljih.
koalicijske kandidate. Vlada Siri-mave Bandaranaike in pozneje tudi koalicijska vlada — sta bili prepočasni pri ukrepanju, da bi preprečili protidržavno usmeritev tiska.
Notranja nasprotja — predvsem aemljlških posestnikov, katerih interesi so bili brez dvoma neposredno ogroženi; vpliv katoliške Cerkve; dalje tuji interesi, ki so Jih prizadeli ne samo splošna u-smeritev koalicijske vlade, marveč tudi njeni konkretni ukrepi itd. — vse to je našlo skupen jezik in skupen smoter: po vsej sili strmoglaviti koalicijsko vlado. Ker je imela vlada v parlamentu večino — ni bilo mogoče računati z redno potjo. Organizirati so morali pravcato politično zaroto, vštevši tudi beg štirinajstih poslancev stranke svobode pod vodstvom voditelja desnega krila te stranke Charlesa Parsivala de Silve. Uspeh opozicije ni bil mogoč brez, najmileje rečeno, slabega dela obveščevalnih služb policije in vojske in seveda velikih materialnih sredstev, ki so jih med drugim uporabili tudi za to, da so pridobili udeležence. Povedati moramo, da so delovanje naprednih sil na Cejlonu precej ovirale konvencije in obziri parlamentarne ureditve po zahodnem zgledu. 'Tragična smrt predsednika Banda-ranaika v letu 1969 je marsikomu odprla oči, vendar niti to nt zadoščalo, da bi odločneje očistili policijske in vojaške vrhove ljudi, vzgojenih v tujini, ki so bili pripravljeni na vse drugo prej kot pa na to, da bi brez odpora spremljali napredne družbene spremembe. Številni med njimi sc iz družin zemljiških posestni kov in so imeli tudi neposredne osebne interese, da do takih sprememb ne bi prišlo. Kar zadeva sredstva za financiranje zarote — so jih dali brez pridržkov in v velikih zneskih tuji prizadeti čl-mtelji.
Volilna kampanja je potekala ob precej neugodnih okoliščinah za vlado in za politično napredne skupine Nepričakovan odhod na volitve je že sam po sebi prinesel začetno prednost konservativni združeni narodni stranki, ki se je pripravila za volitve v okviru ukrepov, da strmoglavi koalicijsko vlado. Gospodarske razmere v državi so bile težavne. To je pravzaprav bil razlog, da se koalicijska vlada že sama ni prej odločila za volitve. Čakala je na dosežke ukrepov za ustalitev gospodarstva, da bi na tej podlagi zahtevala nov mandat. Tuji vplivi, predvsem zahodni, vendar ne samo zahodni, so po svoje podprli kampanjo proti vladi, to pa se je med drugim pokazalo tudi v tem, da so se nekateri prvaki plantažnih delavcev indijskega rodu izrekli proti vladnim kandidatom. Sem moramo šteti tudi politično povezavo skupin in častihlepnih posameznikov zelo raznoterih političnih prepričanj z združeno narodno stranko, in to na skupni osnovi — poraziti napredno kotu ličijo In končno, toda ne na zad-mem mestu — moramo tu omeniti dejavnost in vpliv večjega dela budistične duhovščine,
Politični pomen tega činitelja se Ja pokazal v popolni moči na volitvah leta 1956, ko je imel važno vlogo pri pridobivanju vaskega prebivalstva za stranko svobode. Budistična duhovščina, ki se je hudo kompromitirala z umorom Psnda-anaika (ubil ga je duhovnik), je ostala v ozadju tudi na volitvah 1. 1960 in je ni bilo čutiti kot pomembnejšega političnega činitelja. Tokrat je duhovščina računala s tem, da so mnoge stvari pozabljene, in se je politično vnovič aktivirala, toda zdaj na strani nasprotnikov stranke svobode, kot vse kaže v glavnem zaradi vpliva iz tujine in ustrezne materialne spodbude. Ker je vpliv duhovščine močan v deželi, je bila najbolj prizadeta stranka svobode, ki ima že tradicionalno oporišče prav na vasi. Čeprav je duhovščina a-gitirala (tako kot sicer vse desne skupine) za «obrambo pred komunizmom«, pa sta bili marksistični skupini — cejlonska socialistična stranka in KP Cejlona — dejansko manj prizadeti, saj prebiva večina njihovih volivcev v mestih.
Se neka stvar Je delovala proti napredni koaliciji. Ves tisk, ki je praktično v rokah desnih skupin ln tujih Interesov, se je spravil na
Kljub vsemu pa volilni izidi niso bili tako ugodni za desnico, kot bi lahko prvi hip mislili. Koalicijski ln drugi napredni kandidati so dobili skupaj več glasov, toda zaradi večinskega sistema po volilnih okrožjih si je združena narodna stranka pridobila parlamentarno večino, ki pa je vendarle bila — premajhna za sestavo homogene vlade. Stranka svobode je dobila manjše število mandatov, vendar pa s tem še ni izgubila možnosti da bi z razširitvijo osnove ostala na oblasti. Pri tem je bil usoden sklep ta milske federalistične stranke, da preide s svojimi štirinajstimi mandati k združeni narodni stranki. Poznavalci cejlonskih razmer mislijo, da so za to potezo federalistične stranke bili odločilni neki tuji interesi, kot so bolj ali manj odločilni pri vseh drugih njenih večjih sklepih.
Sedanji položaj, za katerega je po eni strani značilno dejstvo, da je združena narodna stranka na oblasti, po drugi strani pa to, da ima zelo močno opozicijo — novemu premiera Dadlu Senanaiku vsekakor ne daje razloga, da bi bil miren. To še toliko bolj, ker ostanejo vsi problemi države odprti. Razen tega so tamilska pomoč in povečane težnje budistične duhovščine na podlagi prispevka k volilni zmagi združene narodne stranke — obveznost, ki o-mejuje svobodo gibanja novim upravljalcem. Od tod tudi dvom: ali naj bi sestavili vlado široke narodne koalicije z udeležbo o-pozicije in s programom, da rešijo nekaj najbolj perečih problemov države, predvsem gospodarska in narodna vprašanja, ali pa naj bi prej ali slej razpisali nove volitve, da bi dobili trdnejši mandat. Sodeč po vsem, kar je znano, se zdi, da prva varianta ni stvarna, pa Je združena s precejšnjimi tveganji. Kajti stežka bi računali s tem, da bodo vse okoliščine tako koristile združeni narodni stranki, kot so v zadnjem primera.
Hkrati pa, dokler se okoliščine ne bodo razbistrile, vlada Dagla Senanaika ne izdaja večjih ukrepov. Tako je na primer tudi nova vlada razglasila pripravljenost, da bo delovala v okvira politike nevezanosti. Nekatere kritične pripombe o zunanji politiki bivše vlade, pa tudi neke manj važne poteze, ki se dejansko omejujejo na nagajanje diplomatskim in konzularnim predstavništvom posameznih socialističnih držav, napovedi o reviziji dogovorov s Kitajsko in podobno — bi si vsaj za zdaj prej lahko razlagali s tem, da žele poravnati volilne dolgove tistim najslabšim elementom, ki stoje za združeno narodno stranko. Kajti najvažnejši trgovinski dogovori z LR Kitajsko niso nastali pod koalicijsko vlado, marveč so jih sklenili že leta 1955, ko je bila na oblasti ista združena narodna stranka z istim premieram Dadlom Senanaikom, ki vsekakor niti tedaj nista imela simpatij za politične zamisli in ureditev LR Kitajske. Ti dogovori v bistvu ustrezajo obema stranema in bi si zato stežka zamislili, da bi jih Cejlon odpovedal. Toda kljub vsemu lahko spremembe pričakujemo, vendar v glavnem le v splošnem ozračju in razpoloženju. K temu ne silijo samo še o-menjeni interesi Cejlona, marveč tudi splošno razpoloženje v drža-
vi, ki ne bi sprejela uvrstitve v zahodni blok.
Kar zadeva notranjo politiko, lahko povemo, da tiste družbene sile, ki so želele padec koalicijske vlade in k temu pripomogle, zdaj vsekakor laže dihajo, vendar pa ne toliko laže, da bi mogle kolo zgodovine obrniti nazaj. Napredne skupine, ki so izgubile volilno bitko, niso izgubile tudi moči in zaupanja. Računajo z novimi volitvami kot praktično možnostjo in se pripravljajo, da na njih zmagajo, kar je popolnoma možno kljub številnim sedanjim neugodnim okoliščinam, če bodo ohranile in utrdile svojo enotnost.
SVETOZAR DRAGIC
Delegacija PSI Furlanije - Julijske krajine v razgovoru z delegacijo SZDL Slovenije v Ljubljani. Na sliki so Marko Waltritsch, Branko Pahor, Vittorio Semola, sen. Ercole Bonacina, Arnaldo Pittoni in
Bernardo Dal Mas
""....................«11......I......«...«...iimii.i.........
HUDA NESREČA V NEKEM INDIJSKEM PREMOGOVNIKU
Veliko a še neugotovljeno število smrtnih žrtev zaradi eksplozije
Ker je eksplozija uničila tudi zunanja poslopja z uradi, se nič točnega ne ve, vendar zatrjujejo, da je najmanj 375 rudarjev mrtvih ali pa blokiranih v rudniku
NEW DELHI, 28. — Od prvih vesti, ki jih je dala agencija • Press Trust of India», pa vse do sporočil pozno zvečer ni še nič jasnega, kolikšna je nesreča nekem premogovniku v Bhori-ju. Ta kraj je kakih 60 milj od Dhanbada, ki leži v državi Bihar in je približno 150 milj se-vernozahodmo od Kalkute. Vsekakor pa kaže, da gre za pravo katastrofo.
Bolj ko čas poteka, vedno bolj se utrjuje prepričanje, da je naj manj 375 rudarjev mrtvih ali blokiranih zaradi eksplozije v premogovniku. Visoko število žrtev bo gotovo zaradi tega, ker je do
nesreče prišlo prav v času zamenjave in je torej bilo pod zemljo več rudarjev. Po izjavi nekega sindikalnega voditelja in poslanca, je bila eksplozija tako močna, da je povzročila porušenje tudi na površju in to na površini več kvadratnih km.
Mrtvi so tudi delavci, ki so bili na površju.
Ce bo število okrog 300 žrtev potrjeno, potem gre v tem primeru za največjo rudniško nesrečo od februarja 1962, ko je v SaarbrUckenu umrlo 298 nemških rudarjev. Najhujša rudniška nesreča na svetu pa se je dogodila aprila 1942, ko je našlo smrt v premogovniku Honkeiko v Man-
džuriji 1549 rudarjev.
Izvedelo se je v poznih urah, da jo doslej iz premogovnika Bhoriju potegnili le sedem trupel. «2epi» plina delajo reševalcem velike težave pri njih delu, Reševalci so povedali, da so ne kje videli še kakih 60 trupel, bolnišnico so spravili 16 ranjenih. Medtem ko je še neznano število žrtev, se je pa ugotovilo, da je v času eksplozije en turnus zapuščal delo, da bi ga nadomestili drugi rudarji, katerih število pa ni ugotovljeno. Tudi uradi rudnika so namreč uničeni in več poslopij v bližini rudnika se je zrušilo.
Centralna vlada je takoj uvedla preiskavo o nesreči.
LAGOS (Nigerija), 28. — Neka ladja, ki je vozila navzdol po reki Niger, se je preteklo noč potopila, potem ko se ji je pokvaril motor ter je sredi silovite nevihte trčila v obrežje. Od 70 potnikov na ladji jih je 40 utonilo.
..........................m,,,,,,....
KAKOR SREDI ZIME
Mlad Švicar jc tujim delavcem kradel denar
ŽENEVA, 28. — Erwin Por.tmann, 25-letni Švicar, že kaznovan, je dve leti živel na ramah italijanskih In španskih delavcev, ki jim je kradel njihove prihranke. Njegova prepogosta navzočnost v nočnih lokalih Ziiricha in njegovi preveč veliki zapitki v dražbi pjesalk in «entre-neuses« so pri policiji zbudili sum, tako da ga je pretekle dni aretirala. Pri zaslišanju je Portmann vse priznal: specializiral se je na to, da je v barakah-tujih delavcev, zlasti Italijanov in Spancev, odpiral kovčke, ko sa bili delavci na delu. Pri tatvinah se je omejeval zgolj na gotovino; 200, 300 in celo do 500 frankov prihrankov je tedensko končalo v njegovih žepih. Pred časom je Imel še posebno srečo: dobil je 13.800 frankov, to je več kot dva milijona lir, ki so predstavljale prihranek nekega delavca iz Veneta, ki si je nameraval kupiti v domačem kraju majhno stanovanje.
V Cannesu najboljši angleški film "The Knack”
Po dvakratnem umoru se je javil orožnikom
RAGUSA, 28. — Osemnajstletni Giovambattista Gulino iz Vitto-rie, ki je včeraj ubil 18-letno ženo ter 42-letnega tasta se je danes javil karabinjerjem, ki ga zdaj zaslišujejo.
Gulino, poročen komaj deset dni, je od tasta zahteval kot doto za hčer 50 ovac, tast pa, ki ni izpolnil dane obljube, ni nameraval živali izročiti. Prve dni poroke so bili med zetom in tastom stalni prepiri, predvčerajšnjim pa je mlada žena, naveličana moževega nadlegovanja, moža zapustila in se vrnila k staršem. Včeraj pa je Gulino na nekem mestu čakal, da sta prišla žena in tast ter ju je ustrelil.
Ni v vsaki blagajni mnogo denarja
CATANIA, 28. — Neznanci so vdrli v neko trgovino motoskuterjev v Caltagironu, S krampi so iz stene iztrgali blagajno, Jo odnesli, jo naložili na avtomobil in zbežali. Lastnik blagajne pa pravi, da je bilo v blagajni le nekaj bankovcev po tisoč lir.
Več sreče pa so imeli tisti njihovi tovariši, ki so v Messini odnesli blagajno s sedeža neke dražbe. Ti so jo odpeljali z motornim čolnom. V blagajni je bilo 3 milijone lir.
CANNES, 28. — Veliko nagrado na filmskem festivalu v Cannesu — zlato palmo za najboljši film — je prejel angleški film ((The Knack» Richarda Lestera.
Posebno nagrado žirije je prejel japonski jilm «KWai’dan» Ma-sakija Kobagashija,
Za najboljšo moško interpretacijo: Teren ce Stamp, protagonist v «The Collector» (ZDA).
Za najboljšo žensko interpretacijo: Samantha Eggar, protagonistka v filmu ((The Collectorn (ZDA).
Za najboljšo režijo: aGozd obe-šenceVs Liviuja Ciuleia (Romunija).
Za najboljši scenarij: ex ae-quo: «The Hill« (V. Britanija/ in e317 Sectionn (Francija).
Derviš Sušič:
Danilo
Dejstvo je, da slovenska literatura nima niti dosti humoristov niti satirikov. Ni jih imela ne v preteklosti niti jih nima danes, čeprav je bilo vedno in je še dosti snovi za satiro. Zato smo se Slovenci vedno zatekali k prevo dom, pogosto k najbližjim sose dom, Hrvatom in Srbom. In za nirhivo je, da pri drugih jugoslo vanskih narodih pomanjkanje humoristov in satirikov ni tolikšno ali pa ga sploh ni. Pa čeprav so pogoji življenja precej podobni in so razmere, vsaj po vojni, ki naj bi bile predmet satire, skoraj enake Toda v veliki meri igra pri tem odločilno vlogo tudi temperament. In ko najdemo v jugoslovanski literaturi dokaj satirikov, je istočasno v Sloveniji prava suša tovrstne literature. Tako se je tudi založba Obzorja v Mariboru zatekla' k pližnjim sosedom in pripravila slovensko izdajo dveh del bosanskega pisatelja Derviša Sušiča, ki sta izšli v eni knjigi pod naslovom «DA-Nlt,0». Knjiga, ki obsega deli «Ja, Danilo» in ((Danilo u stavu mirno», je v prevodu Dušdna Mevlje (ki je kljub nekaterim okornostim dober) in opremi Janeza Vidica (ki poudarja na ovitku bosanske elemente, čeprav gre bolj za splošno jugoslovansko kot pa za tipično bosansko problematiko) izšla v zbirki Svet v knjigi. Ker se je avtor s tem svojim delom uvrstil v prvo vrsto jugoslovanskih satirikov in humoristov, je vsekakor prav, da ga spoznajo tudi slovenski bralci.
Pisatelja Derviša Sušiča založba na kratko predstavlja bralcem. Doma je iz Tuzle, kjer živi in ustvarja. Pojavil se je nenadoma, kot meteor in je tudi za srbohrvaško literaturo pomenil pravo senzacijo. To pa predvsem zaradi sodobne, aktualne snovi, ki jo vnaša v jugoslovansko literaturo in zaradi odkritega, brezobzirnega slikanja razmer, ironiziranja teh razmer in zdravega, poštenega odnosa do problemov sodobnosti. Res je sicer pisatelj Bosanec, res da opisuje bosansko
problematiko. Vendar so pojavi, ki jih opisuje, tako splošno jugoslovanski, tako značilni za komaj minuli povojni čas, da bo ta tekst prav tako blizu slovenskim kot pa bosanskim ali drugim jugoslovanskim bralcem.
Osrednja osebnost knjige je Danilo, partizanski borec, vojaški voditelj, komunist, ki se po končani vojni leta 1945 vrne gol in bos v porušeni domači kraj. In kot eden vodilnih ljudi v svojem odročnem kraju začne najprej z obnovo, potem z igradnjo porušenega kraja, zaostalega, pa vendar stremečega k napredku. Danilo se po svojih zvezah, na razne več ali manj nedovoljene, tdda precej običajne načine trudi, da bi v svojem rodnem Labudovcu zgradil čimveč: tovarno, zadrugo, stanovanjske hiše, šolo. Toda pri tem svojem garaškem delu prihaja v konflikt z raznimi funkcionarji, ki so pod krinko «zgrajenosti» spretno skrivali svoje osebne ambicije in se pehali vse bolj za svoje osebne koristi. Danilo pa je oster in kljub običajnim človeškim slabostim neomahljiv, idealen človek, ki skuša z glavo skozi zid. Tako se vedno manj znajde in ko nekoč ob neki priliki pride v konflikt s predsednikom okraja, ga oklofuta. Zato ga izključijo iz partije. Kako se skuša Danilo poboljšati, pripoveduje pisatelj precej plastično, bolj satirično kot humoristično. Prestavijo ga v drug kraj, kjer nekaj časa živi v ozadju in se v tem času posveti nekoliko svojim osebnim problemom in se poroči, končno pa se spet vrne v svoj Labudovac.
V svojem delu pisatelj na eni strani kritizira vrimitivizem prvih let po vojni, ironizira razmere, na drugi strani pa pove marsikatero bridko resnico na račun povojne graditve gospodarstva in na račun ljudi, ki so o tem odločali. Pisatelj je vseskozi odkrit, neizprosen kritik, ki brez predsodkov razgalja slabosti ne samo posameznikov, temveč tudi raznih prizadevanj, stremljenj in poti, ki so se izkazale za zgrešene. Predvsem pa seveda vsestransko o-svetli lik Danila, lokalnega funkcionarja. ki je sicer prizadeven in posten človek, ki pa se vendar ne zna znajti v zapletenih novih časih in zato nujno doživi svoj osebni poraz in polom svoje politike.
Knjiga je napisana izredno živo in plastično. Polna je humorja in zajedljive ironije in se zato ■prijetno bere. Res pa je, da je v prvem delu dogajanje bolj zgoščeno in da v drugem delu napetost pripovedi popusti, da popusti tudi satira in ironija in da je zato drugi del bolj razvlečen m slabši od prvega. Nikomur ki bo knjigo vzel v roke, pa tega ne bo žal, saj se bo ne samo nasmehnil ob pisateljevi satiri, tem-več tudi zamislil nad nekaterimi tudi danes še ne povsem izkoreninjenimi slabostmi.
Sl. Ru.
.........................................
«Nemoralno» /e prikazovati nasilja najemniške vojske
“i; .•Spasič**«: Jr e-
vojaki v Kongu, je določene kroge mh 14 in lažje poškodovanih 5
^tntkov, ^ki so bili prepeljani v
v Londonu zelo razburil ln lahko pride tudi do kakega diplomatskega Incidenta. V sredo zvečer so film prenašali po britanski televiziji; v njem je nekaj scen o-krutnosti.
Ena izmed pobudnic kampanje proti »nemoralnim« programom na britanski televiziji Mary Whitehou-se je izjavila, da je pisala premiera Wllsonu. V pismu je obžalovala, da se televizija v Veliki
Težak jeseter
TARANTO, 28. — Več kot 47 kg težkega jesetra je ujel Francesco Alvano s svojimi mrežami v vodah Lido Silvano. Jeseter je bil »navadnega« tipa, to se pravi takšen, kot večinoma žive v Baltskem mor-
Še ene volitve.
Kar je videti na slikah, se zdi neverjetno za ta letni čas. Videti je, kot da avto vozi po snegu (slika zgoraj desno) in da s pločnikov kidajo sneg. Prav tako se zdi pokrajina vsa zasnežena (slika desno spodaj). Toda ni bil sneg temveč toča na turinskih ulicah v četrtek popoldne ter v okolici, kjer so na drevesih pravkar dozorevajoče češnje. Tudi včeraj je bilo v raznih predelih Italije zelo slabo vreme, ki je povzročilo tudi mnogo škode. Na Etni pa je v višini od 2500 m navzgor zapadel sneg
MACERATA, 28. — Finale natečaja za izvolitev «najlepše turistke v Italiji« bo letos v Civitanova Marche 21. avgusta. Tam se bo zbralo 20 deklet, ki jih bodo izbrali že prej v raznih turističnih krajih. Izbire se bo udeležilo ne manj kot 4000 tujih in italijanskih turistk, izbranih med tistimi, ki bodo v poletnih mesecih letovale v Varazze, Finale Ligure, Sestri Po-nente, Cava del Tirreni, Ischia, Capri, Amalfi, Positano, Alassio, Ce-falu, Bormio, Viareggio, Rimini Garda, Jesolo, San Remo, Auron-zo, Misurina in dragih turističnih centrih.
Preteklo leto je v finalu zmagala Berličanka Rita Klatta. Naslov ji je pomagal, da je prišla k filmu. Zdaj snema neki film v Palma de Majorca.
---JUJUJ '
Britaniji vedno bolj uporablja «za	Sevfa’ pa se naJ‘
nrnnonHronla eni-tlnlrneVi mrkII 4«	a«. J >UUl V JflurftnSkclTl HlOrjU ifl
v Padu. Imel Je okrog 10 kg iker.
Medeni tedni za nagrado v Riminiju
propagiranje spolzkosti, nasilja ter rasnega sovraštva prav v času, ko vaša vlada podčrtava potrebnost razumevanja med rasami«.
Upor v jetnišnici
ANKARA, 28. — V jetnišnici v A-dani (Južna Turčija) je nastal u-por. Okrog 200 zapornikov se je zabarikadiralo v neki trakt jet-nišnice. Pri sebi pa imajo tudi tri paznike kot talce. S tem zaporniki protestirajo proti slabemu ravnanju z njimi. Prefekt iz Adane je
RIMINI, 28. — Iz Nemčije, Holandske, iz Belgije in Luksemburga je prišlo prvih 27 parov zakoncev, nagrajencev na natečaju »medeni tedni v Riminiju, mestu Fran-cesce«, ki ga Je po vsej Evropi razpisalo letoviščarsko podjetje v Riminiju. Natečaj se je oslanjal
Huda cestna nesreča pri Leskovcu v Srbiji
BEOGRAD, 28. — Včeraj je prišlo pri Leskovcu v Srbiji do hude prometne nesreče. Po prvih rezul-tih preiskave so na avtobusu v katerem je bilo 24 potnikov, popustile vezi na krmilu, zato je šofer izgubil kontrolo nad avtobusom, ki je zletel s ceste v sko-raj 50 metrov globok prepad to-toka. V nesreči je izgubila življenje ena žena, o usodi dveh pot-
zaman poskušal zapornike prego- 1 na obJavo ljubavnih zgodb, proti voriti, naj se vrnejo v svoje ce- katerlm Je bil° zlasti mnogo nas-lice.	protovanja. Geslo natečaja je bilo
»omnia vinclt amor», Prvih deset holandskih parov, ki jih je Zfc,raj dnevnik «De Telegraf«, je prispe. lo z letalom do Milana in potem naprej do Riminija z avtobusom Deset nemških parov, ki sta Jih nagradila »Mtinchner Merkur« ln «Abendzeitung», štirje luksemburški pari, ki jih je izbral «Luxemburger Wort» ter trije belgijski pari ki jih je določil tednik «Bonnes Soi-rčes«, pa so prispeli z vlakom V nedeljo podo prišli še trije pari iz Francije, konec junija z Irske in eeptempra pa z Danske, Norveške Švice in Finske.
Izgubi j ena volilna bitka a ni izgubljeno zaupanje


;s-<’	•
Spominski tek v slikah
Ob prihodu štafete v Poljane se je zbralo veliko ljudi. Najstarejša domačina Franc Juren in Ivan Lavrenčič sta pred ploščo, ki spominja na padle v NOB, položila venec. Na sporedu so bile tudi recitacije in nastop domačega pevskega zbora.
Spominski tek ob 20-letnici osvoboditve se je predvčerajšnjim nadaljeval od števerjana in se za ta dan zaključil v Doberdobu. Med tema dvema krajema pa je bilo več postankov. Na sliki vidimo so-vodenjskega župana češčuta, ko na Vrhu pozdravlja nosilce štafetne palice in zbrano množico.
■*.. : J


Med enim postankom in drugim si nosilci med tekom predajajo štafetno palico, kot vidimo na gornji sliki. Nosilcem štafetne palice sledi povsod kolona avtomobilov in po naseljih se zbere veliko ljudi.
.	.... j

Predvčerajšnji odsek Spominskega teka ob 20-letnici osvoboditve se je zaključil v Doberdobu, kjer je štafeto dočakala dobesedno vsa vas z županom Andrejem Jarcem in podžupanom Jožetom Pahorjem na čelu. Bil je tu tudi obsežnejši program. Na sliki doberdobski župan Andrej Jarc pozdravlja < nosilce štafetne palice.
	
I	Pf|
	
	
V DUHU MEDSEBOJNEGA SPOZNAVANJA IN PRIJATELJSTVA
Jugoslovanski književniki na obisku v Pistoji in drugod
Zelo številna skupina pesnikov, pisateljev in kulturnih delavcev sprejeta pri raznih ustanovah in oblasteh ■ Delež revije «Tutti gli uomini»
Na stolpcih dela italijanskega dnevnega in periodičnega tiska so se pred dnevi pojavili obširnejši članki in podatki o prijateljskem srečanju večje skupine jugoslovanskih književnikov in kulturnih delavcev z ljudstvom italijanskega mesta Pistoie. To srečanje je te druga manifestacija jugoslo-vansko-italijanskega prijateljstva, ki jo organizira knjitevni list sTutti gli uomini» na pobudo italijanskega knjiievnika Floria Co-lomeiciuca in italijanskega knji-tevnika z Reke Giacoma Scottija.
V daljšem članku, ki ga je pred nedavnim objavil florentinski dnevnik «11 giomale del mattino«, je bilo poudarjeno, da bo to srečanje prijateljstva imelo zelo velik pomen, ker se ljudstvo Pistoie in vse Toskane pripravlja, da pokaže iskreno gostoljubje največji skupini tujih književnikov, kar jih je kdaj koli po zadnji vojni prišlo v Italijo.
In resnično gre v tem primeru za zares veliko skupino gostov in za pomembno srečanje. Od 26. do 30. t.m. bo na obisku v Pistoii in drugih središčih Toskane preživelo v prijateljskem vzdušju 46 jugoslovanskih pesnikov, pisateljev in kulturnih delavcev iz vseh predelov Jugoslavije. Največ pisateljev in kulturnih delavcev je iz Hrvaške. Med njimi je tudi predsednik društva hrvatskih književnikov Gustav Krklec, nadalje je med njimi cela vrsta pesnikov in pisateljev, kot so Marin Franičevič, Slobodan Novak, Josip Pupačič, Zlatko Tomičič, Oto Sole, Josip Barkovič, Zvonimir Golob, Milivoj Slavič in drugi. Makedonske književnike predstavljajo na tem obisku Aco Šopov, Mateja Matevski, Jovan Boškov-ski, Ante Popovski, Cene Andreev-ski, Vlada Uroševič in Olivera Ni-kolova. Med srbskimi imeni te skupine zasledimo: Miro Alečko-vič, Božidarja Timotijeviča, Gojka Janjuševiča, Branislava Lazareviča, Sašo Trajkoviča, Branislava Petroviča in druge. Med jugoslovanskimi književniki je tudi Zekerija Necati, ki predstavlja turške kulturne delavce, ki živijo in delajo v Jugoslaviji. Med ostalimi so še predsednik skupščine Kruševac Rade Stojanovič, predsednik kulturno-prosvetne skupine na Reki Dobrila Medved, znana umetnica iz Novega Sada Bog-danka Poznanovič, slovenski književnik Vitomil Zupan in, seveda, Giacomo Scotti ter Viktor Jurkovič in Ljubo Pavešič, ki zastopajo reške pisatelje in pesnike.
Florentinski dnevnik sLa Nazio-ne» je prinesel imena vseh jugoslovanskih gostov in objavil o-snovne podatke o književni dejavnosti v Jugoslaviji, še posebej o književnih stvaritvah sedanjih gostov iz Jugoslavije v Toskani. Ta časopis tudi obširno poroča o programu manifestacije ter navaja imena italijanskih osebnosti, ki so izrazile svojo solidarnost s sestankom. Med temi so tudi zunanji minister Amintore Fanfani, minister za predstave in turizem Corona, minister za trgovinsko mornarico Spagnolli, državni podtajnik Angelo Salizzoni, nekateri člani parlamenta, bivši župan v Firencah Giorgio La Pira, župani Pistoie, Firenc in Montecatini. K tem političnim delavcem je treba dodati še vrsto italijanskih pesnikov in pisateljev ter drugih kulturnih delavcev.
Pametno
opozorilo
WASHINGTON, 28. — Komisija za trgovino pri ameriški poslanski zbornici je sprejela zakonski načrt, ki predvideva, da bo moral na vsakem zavojčku cigaret, preden bo šel v prodajo, biti tudi naslednji napis: «Pozor, kajenje zna biti zdravju škodljivo!«
Isti zakonski načrt pa prepoveduje zvezni komisiji za trgovino, da bi podobna opozorila zahtevala tudi v reklami, kot Je bilo v prvotnem zakonskem načrtu predvideno že za 1. julij letošnjega leta.
Kakor je bilo določeno v načrtu, so jugoslovanski književniki prispeli v PistoiO 26. maja. Naslednjega dne so si ogledali mesto in zvečer je bila njim na čast prirejena večerja v sCircolo culturale Casale Guidiu. V petek,
28.	maja, je bil na sporedu sprejem pri županu Pistoie dr. Corra-du Gelliju. Istega dne pa je bilo na sedežu Accademie del Ceppo srečanje jugoslovanskih gostov z raznimi predstavniki pistojskega ljudstva.
Program za nadaljnja dva dni obiska predvideva, da bo jugoslovanske književnike in kulturne delavce sprejel župan mesteca Montecatini Lenio Ricconi. To bo
29.	maja. Istega dne je na sporedu tudi sprejem in svečano kosilo, ki ga gostom prireja mestno turistično združenje.
V nedeljo pa bodo jugoslovan-
ski književniki odpotovali v Firence, kjer jih bo, kot predvideva načrt, sprejel župan dr. Lelio Lagorio v zgodovinski palači Pa-lazzo Vecchio. V Firencah bodo jug. književniki in kulturni delavci obiskali tudi razne mestne znamenitosti in razne galerije.
Ob pripravah za to srečanje je italijanska revija «Tutti gli uomini» izšla v znaku te manifestacije in posveča kar 50 strani literarnim tekstom jugoslovanskih književnikov. Med ostalim so v tej številki objavljene pesmi Makedonca Andreevskega, slovenskega pesnika Loiza Krakarja, našega tržaškega pesnika Miroslava Košute in mnogih drugih. Hkrati pa zasledimo v tej številki tudi nekaj pesmi in proznih tekstov italijanskih književnikov, ki so navdih za te svoje stvaritve našli v Jugoslaviji.	G. S.
V dneh osvoboditve iz tržaških zaporov do Boljunca
Na desno, tovariši, na juriš!
Glejte, to so partizani, za katere ste pošiljali zdravila
«Ta večer mi bo ostal v trajnem spominu», sem si mislila, ko sem z nohtom praskala temno barvo na steklu okna blizu prehoda, ki veže zapor Koroneo s sodno palačo, to je bilo 29. aprila 1945 zvečer. Posrečilo se mi je počasi spraskati s stekla nekoliko barve, da sem mogla vsaj z enim očesom gledati, kaj se dogaja na tistem delu ulice. Vse naokrog, v zaporu samem in na ulici se je zdelo mirno. Počasi je rosilo in cestna luč je bila nizko pod mano. Dva pešca sta šla mimo in sta se izpod dežnika ozirala v okna zapora in na sodno palačo. Naglo je pridrvel mimo avtomobil in sledil mu je džip. Kdo so ti, ki se jim tako zelo mudi?, sem si mislila in vedno bolj me je gna-la radovednost, da bi vedela, kaj se dogaja po mestu.
Dovoljeno mi je bilo biti izven celice in po hodnikih, ker sem bila za čistilko. Nune so zadnje dni postale bolj prijazne. Hodila sem od celice do celice in prenašala tovarišicam novice, pogovarjala sem se z njimi do po2ne ure. Nestrpno smo pričakovale usodne dogodke. Kratkočasila sem jih z improviziranimi recitacijami. Vse smo bile pripravljene s svojimi nahrbtniki. Toda kaj se bo zgodilo naslednjega dne, si nismo mogle predstavljati. Vede-
le smo, da je esesovski komandant odšel in da je sprejel vodstvo nad zaporom običajni ravnatelj, Tovarišice Nada Knez, ki je z menoj delila celico, in sestri Danila in Milena Sila ter njih mama so tisti dan šle iz zapora, če se ne motim po posredovanju Rdečega križa. To so se nam zdeli dobri znaki m zato nam je bilo lažje pri srcih.
Naslednjega dne, 30. aprila zgodaj zjutraj sva z nuno odprli vse celice. Spominjam se, da sem nekaterim tovarišicam razdelila rdeče tulipane, ki mi jih je poslala pred dnevi v zapor sestra Ida. Nato je prišel ravnatelj m sporočil, naj tisi priporniki, ženske in moški, pridejo iz celic ter naj mirno disciplinirano poslušajo navodila »osvobodilnega odbora«. Naslonile smo 'se na železno ograjo, da smo laže gledale v pritličje. Ko smo zagledale nekatere tovariše s titovko na glavi, smo iz srca vzkliknile: «Partizanih* in smo spustile rdeče tulipane nanje. Oni so nam pomignili z roko. naj bomo mirne. Povedali so, da se je ustanovil osvobodilni odbor iz zunanjih osvobodilnih enot in notranjih tovarišev. Toda naš položaj je zelo resen. Povedali so nam, da so se esesovci zatekli v sodno palačo in da so tam močno oboroženi. Nameravajo prodreti
NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII>ltlfiflllHIIIII|||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||,|,|||,|,||||,||n,||||||||||||||||||||||||,|||||||||||||||||||||m||||||||||||||||,|,||||||||||||,|||,|||,||„„||„|
PRED POLETOM DVEH AMERIŠKIH KOZMONAVTOV
Kaj je kombinirana zaščita in v čem je njena prednost
Čemu v vesoljski kabini še «zaklonišče» - Dolgotrajne priprave so vezane s celo vrsto stranskih merjenj, kot dokazujejo Sovjeti
Ameriška kozmonavta White in McDivitt se intenzivno pripravljata za svoj bližnji polet okoli Zemlje, ko bo eden izmed njiju zapustil kabino in za 22 minut ponovil podvig sovjetskega kozmonavta Leonova. Istočasno pa Američani delajo zadnje poskuse v zvezi z zaščito pred nevarnostmi, ki jih kozmični prostor predstavlja za kozmonavte. V ta namen je v programu izstrelitev umetnega satelita z manekenom kozmonavta, ki naj «sprejme» kozmično žarčenje, da bi se zabeležila intenzivnost kozmičnih žar-čenj.
Ker opažamo vedno bolj intenzivno delovanje Američanov in Sovjetov za «prodor» v vesolje, se bomo ustavili pri nekaterih podatkih, ki jih Je ob zadnjem sovjetskem podvigu v vesolju zabeležila skupina sovjetskih strokovnjakov o zagotovitvi varnosti kozmonavtov v višjih plasteh. Ta skupina znanstvenikov zatrjuje, da je več načinov, kako zavarovati kozmonavta pred nevarnostmi v kozmosu. Predvsem je treba zaščititi kozmonavta toliko, da njegov organizem ne utrpi poškodb. Dopustno raven žarčenja je torej treba v naprej določiti. To je znanost že ugotovila. Hkrati je treba vsaj približno preračunati, kolikšno bo žarčenje na področju, koder bo vesoljska ladja s kozmonavtom krožilo okoli Zemlje. Znano je namreč, da so posamezna področja vesolja gosteje «posejana» s kozmičnimi delci, ki vsebujejo veliko nabojno moč. Glede tega so značilni tako imenovani Van AUenovi pasovi.
S tem zvezi Je treba opremiti vesoljsko ladjo. V tem primeru so sovjetski strokovnjaki upoštevali tako imenovano kombinirano obrambo, ki sestoji v zaščitni oblogi kabine, v posebnem zaklonišču proti močnim radiacijam v sami kabini ter v posebni vesoljski obleki, ki jo ima kozmonavt na sebi. Struktura te tako imenovane kombinirane obrambe pa je odvisna od opreme in oblike vesoljske ladje, od pogojev, v katerih se poskus izvede in še od številnih drugih činiteljev.
Kombinirana obramba je primernejša iz enostavnega razloga, ker ta dovoljuje, da se teža vesoljske ladje čimbolj zmanjša, kar je Izrednega pomena, kajti v nasprotnem primeru bi morala vsa vesoljska ladja biti prekrita z debelo zaščitno plastjo, kar bi i
iz vesoljske ladje, glede katere se pazi na vsak kilogram njene teže, napravilo leteči «bunker», ki bi bil sicer varen, vendar pa tako težak, da bi ga ne mogli spraviti na krožno pot okoli Zemlje.
C 3 upoštevamo zaščitno obleko in zaščitno plast na kabini, čemu posebno «zaklonišče» v sami vesoljski ladji? — se bo vprašal laik. To «zaklonišče» služi le v izjemnih primerih. Vodstvo vesoljskega poskusa vrši priprave za vesoljski poskus tako, da ga pripravi v tako imenovani «mirni dobi« v vesolju, vendar pa ne more nihče v naprej predvidevati, ali ne bo na Soncu prišlo do novih 'nepredvidenih dogodkov, izbruhov in podobnih pojavov, katerih posledica je, da se velik pas bližnjega vesolja nekako poseje s tako imenovanim kozmičnim prahom, ki je zelo radioaktiven in zato zelo nevaren za kozmonavte v vesolju. In strokovnjaki, ki ves čas sledijo vesoljskemu poskusu, sledijo hkrati tudi dogajanjem na Soncu in morejo v danem trenutku, če bi prišlo do večjega izbruha ali kakega podobnega pojava na Soncu, opozoriti kozmonavta v vesoljski ladji, naj v določenem pr i vesolja zleze v «zaklonišče», kjer bo bolj na varnem.
Preden so Sovjeti Izstrelili vesoljsko ladjo ((Voshod 2», so se več časa pripravljali na ta poskus tudi glede intenzivnosti žarčenja na določenih področjih vesolja, da bi primerneje določili
krožno pot svoje ladje okoli Zemlje. še več, na osnovi cele vrste podatkov, ki so jih zbrali v naprej, je bil določen tudi točni čas, kdaj naj kozmonavt Leonov zapusti vesoljsko ladjo in se za dvajset minut «izroči» vesolju, to se pravi, naj se prepusti razmeram v vesolju izključno v zaščitni vesoljski obleki, brez zaščite, ki Jo predstavlja tudi kozmična ladja.
Preračunavanje teh pogojev v vesolju pred poskusom je vršila cela skupina visokih strokovnjakov, ki jih je vodil član akademije znanosti Sovjetske zveze S. V. Vernov. Dejstvo je, da so bili njihovi računi zeltf ‘točili, kajti poznejša analiza Je ugotovila, da sta bila sovjetska kozmonavta izpostavljena resnično neznatnim žarčenjem in to tudi sam Leonov. ki je bil 20 minut izven vesoljske kabine. Ugotovljeno Je namreč bilo, da sta zaščitna plast vesoljske ladje «Voshod 2» in tu-ta prepustili komaj za 0,3 rada žarkov, to se pravi komaj toliko žarčenja, da je bila njegova intenzivnost nižja od žarčenja, ki ga mora prenesti človek, kadar ga zdravnik podvrže enkratnemu roentgenskemu pregledu.
Ker gre pri teh vesoljskih poskusih za resnično zapletene razmere, ni nič čudnega, da se te dni tudi Američani zelo intenzivno pripravljajo na poskus, ki ga bosta 3. junija napravila njihova dva kozmonavta v sklopu načrta «Gemini».
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Tiziana Fantini v «La Bora»
Ako smo pred nedavnim omenjali slikarja, čigar figurativno, oblikam narave zelo prikrojeno izraznost, ni izpodnesel deroči abstraktno-informalni tok u-metnosti, tokrat lahko vse to ponovimo glede slikarstva Tiziane Fantini, ki je razstavljala v galeriji tiLa Bora«.
Njene slike lahko označimo prav enostavno: so to podobe, na katerih se res nekaj vidi. Zadovoljujejo pa predvsem domišljijo vseh onih, ki menijo, da mora umetnost korentniti v živ? Ijenju samem, takem kot nas obdaja v vsakdanjem vrvežu. Zato je v slikah Fantinijeve vse osredotočeno okoli človeka. Je to tematika, ki jo danes že poredkoma srečujemo, ker pač zahteva dovršeno risarsko spretnost in močno upodobitveno težnjo. Oboje Pa je slikarka gotovo podedovala po očetu, znanem re-stavraterju umetnin.
Slike za razstavo v galeriji «La Bora» so nastale v poslednjih petnajstih letih. Toda kako se slikarka stalno umetniško dviga, nam je nazorno pokazalo olje iz letošnjega leta, slika z ribiči, ki šivajo mreže na obrežju Sacchete. Od sonca ožgani obrazi in kretje so do podrobnosti preštudirani m prepričujoče življenjski, ker so socialni motivi Fantinijevo vedno privlačevali. V velikem olju «Brezposelni iz Delte» uspe pretresljivo podati morečo tišino mirujoče tovarne m zaskrbljenost delavcev in delavk, ki postajajo navidezno mirni po pustem dvorišču.
Pozna se slikam, da jih ne prepušča slučajnosti motivnega razpoloženja, ampak jih tudi razumsko gradi. V tem se morda ne bo dozdevala sodobna, m vendar je, ker podaja obraz sodobnosti našega okolja dosledno, kot nekoč stan mojstri tistega svoje dobe. Dokaz temu so zlasti pomembne slike z motiviko če-salmc.	MILKO BAMBIČ


OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne stojte ob strani in posežite v zadevo. Pazite na napake nekega člana vaše družine.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlične priložnosti, če Jih boste znali izkoristiti. Niso vsi pripravljeni prenašati vaše kaprice.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na-kazujejo se spremembe, ne vse vam v dobro, v neki razpravi boste odkrili novost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte najti trajnejšo rešitev. Osebne zadeve bodo nekoliko težje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preden začnete z novim delom, si oskrbite potrebno znanje. Nekoliko protislovja v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Z močno voljo in marljivostjo boste
uspeli. Nekaj prostega časa bi vam ne škodovalo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11) Dali boste pobudo z nekaj, kar bo mnogim koristilo. Upoštevajte občutljivost ljubljene osebe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Neki tekmec se bo lotil resnega deta in vas spravil v težave. Vaš krog se bo razširil.
KOZOROG (od 21.11. do 12.1.) Težave boste imeli s predstojniki in sodelavci. Svoj prosti čas ohranite zase.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite na tveganja, ki si jih sedaj ne smete privoščiti, žolčne diskusije.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Lepe perspektive in veliko možnosti uspeha. Novo poznanstvo, toda nič več kot to.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Solisti; 12.15 Kulturni odmevi; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tambu-raški ansambli; 15.00 »Volanu;
15.30	Panorama simf. orkestrov;
16.00	Pesmi in plesi; 16.30 Kavarniški koncert; 17.00 Zbor «Sot La Nape«; 17.20 Vatikanski koncil;
17.30	Pisani balončki; 17.55 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost;
18.30	Jazz panorama; 19.00 Grgo-ševič: «Od koljevke do motike«; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Orkestri; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor «Jacobus Gallus-Pete-lin» iz Celovca; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples;
22.30	Čajkovski: Simfonija št. 4.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran: 13.20 Operetni program; 13.35 N. A Cantarutti: «Zio Fodo e la morten; 13.45 Orkester Casamas-sima.
Slovenija
SOBOTA, 29. MAJA 1965
dala; 13.10 Giro dTtalia; 13.30 Večni motivi; 14.00 Kronike; 14.55
Vreme na morjih; 15.00 Po dnev- 8.05 Mali vokalni ansambli; 8.25 nih vesteh Giro dTtalia; 15.15 Li- Zabavne melodije; 8.55 Radijska kovne	umetnosti; 15.30	Jutrišnji	šola; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45
šport;	15.50 Oddaja	za	bolnike;	Ansambel VVeekend; 10.15 Glas-
17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 beni sejem; 11.00 Napotki za tuje Brahmsova komorna	glasba; 18.40	turiste; 11.15 Nimaš prednosti!:
Plesna	glasba; 20.00	Po	dnevnih	12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Do
vesteh Giro dTtalia; 20.30 Doku mentarij M. Dursija in A. Zec chija- «Affanni e canzone del pa dre dl Bertoldon; 21.35 Ital. me lodije; 22,00 Spomini stoletnika
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Ritmi za mladino; 11.00 Prenos RL:
12.00	in 12.55 Glasba po željah 13.40 Za prijetno razpoloženje
14.00	Ponevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 Poje Dušan Jakšič; 16.00 Izbrali ste; 16.35 Album klasikov; 17.00 Dogodki in odmevi; 17.15 Popevke; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL;
19.00	Poje Helen Shapiro; 19.30 Prenos R.L; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30. Jutranji pozdrav; 8.45 Pevci lahke glasbe; 9.45 Ponevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola;
11.00	Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Hayd-nov koncert; 11.45 Skladbe za go-
mače viže; 12.30 Drobne skladbe: 13.30 Priporočajo vanj...; 14.05 Dva dueta iz opere Veronika Deseni-ška; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pojeta dva pevska II	zbora; 16.00 Vsak dan za vas;
II.	program	17,05 Gremo v kino: 17.35 Jug:
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Pisan pesmi in plesi; 18.00 Aktualnosti;
spored; 10.40 Nove ital. pesmi; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižil .05 Pevci lahke glasbe; 12.00 nega trga: 19.05 Glasbene razgled-Orkester; 12.20 Operna glasba; niče; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 14.30 Po dnevnih vesteh Giro d'I- Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za talia; 15.15 Najnovejše plošče; med izseljence; 23.05 Za konec tedna. 15.50 in 16.45 Giro dTtalia; 16.50	.	,	....
Ritmi; 16.00 Rapsodija; 17.35 Iz-	Ital. teleVIZIIO
žrebanje loterije; 17.55 Plesna glas-	„ „„ „ ,
ba; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Gi-	8 30 Sola: 16 00 Giro dTtalia;
ro dTtalia; 20.05 E. Calindri: «I.a 18 00 Spored za najmlajše; 19.00 farfalla con gli occhialin; 21.40 Dnevnik in izžrebanje loterije; Znanstvena oddaja.	1915 Courbet, mojster realizma;
...	19-50 šport in kronike, 20.30 Dnev-
III.	program	nik; 21.00 «Johnny 7» — glasbeni
18.30 španska kultura; 18.45 Ba-	Italija poseže v voj-
chove skladbe: 19.30 Koncert; 20.30	n0’	Dnevnik-
Revija revij; 20.40 Pourcell in Per-golesi; 21.20 Pesniki prve svetovne vojne; Ž130 Simf. koncert.
Okvare na televizorju?
TREVISAN
UL. S N IDOLU’ 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja ta kojšnje in temeltito popravilo r E L E I- O N št 726-276
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Aktualnosti; 22.15 Evropsko prvenstvo v boksu.
Jug. te le viiija
15.00	Berlin: Evropsko prvenstvo v boksu; 18.05 Klarinetist Ernest Ackun; 18.25 Obzornik; 18.45 Ime in priimek — mladinska igra;
19.30	Vsako soboto; 19.45 Cikcak;
20.00	Dnevnik; 20.30 Studio Sarajevo; 20.40 S kamero po svetu; 21.10 Druga plat medalje - humor, oddaja: 22.00 Hitchcock vam predstavlja — film; 22.50 Obzornik.
skozi prehod v zapor ter nas vse postreljati, mogoče tudi minirati zapor in ga pognati v zrak: »Bo rimo se, da se nam nemški rojaki Wehrmachta podajo. Treba je še mirno počakati.*
Naslednje sporočilo:	»Uspelo
nam je doseči, da se nam je skupina Wehrmachta predala. Prav tako se nam je posrečilo dobiti iz esesovske komande seznam žensk in moških, o katerih se zdi, da so še v največji nevarnosti. Tisti bodo najprej odšli.« Nato so poklicali nekega zdravnika m Branko Špacapan, oba iz Gorice, mene ter Tanjo od IX korpusa. Tanjo so ulovili nekje nad Vipavsko dolino. Med hajko je zlezla na drevo, Nemci so vejo razstrelili in ona je padla na tla. Bilo ji je 19 let in bila je lepe visoke postave. Vedno je bila oble. čena v partizansko uniformo. Esesovski komandant se je kar prestrašil, ko ga je po partizansko pozdravila, ko so jo pripeljali v zapor.
Težko nam je bilo posloviti se od tovarišic, s katerimi smo it dolgo časa delile strašno usodo. Stekle srno navzdol po stopnicah in zadrževale dih. Samo še minuto, da smo podpisale izhod v matičnem uradu in težka železna vrata koronejskega zapora so se nam končno odprla. Toda na utici nas je čakalo še eno presenečenje: Tam so stražili nemški vojaki z brzostrelkami, toda to pot so nas pustili, da gremo mimo. Vse štiri smo stekle po Ulici Carpison do ljudskega vrta, sedle smo na klop in globoko zadihale sveži zrak v zlati svobodi. In še toliko srečnejše smo bile, ko smo kmalu opazile, da nam sledijo že ostali priporniki,
Koroneo se je torej izpraznil; ostalo pa je na stenah v celicah na tisoče podpisov, datumov, prihoda in odhoda ljudi, ki so tu prestali najhujše trpljenje.
Pretresljivi napisi z lastno krvjo mučenikov, naslovi ljudi raznih narodnosti, segajo daleč naokrog naše dežele. Znaki osvobodilne borbe, črtice in poezije z izrazi notranjih čustev in idealov, ki bi bili dragoceni podatki za našo slovensko zgodovino.
V	sodni palači pa so esesovci utrjevali svojo postojanko. Vse štiri smo odšle v bližnjo Ulico lreneo della Croce na dom Nade Knezove. Prihajali in odhajali so aktivisti Osvobodilne fronte Bilo je zelo živahno in vladala je mrzlična nestrpnost. Tovarišica Morana je prinašala poročila s komande mesta. Z naglico so se dogodki prehitevali m začela se je splošna vstaja tržaškega ljudstva. Na ukaz komande mesta so enote Delavske enotnosti začele napadati in razoroievati posamezne postojanke. Zaradi tekega položaja sem morala prenočiti pri znancih v Ul. Ginnastica. Vso noč se je slišalo streljanje, ki se je vedno bolj bližalo mestu. Ko sem zgodaj zjutraj šla na ulico, sem naletela na skupino pripadnikov Guardie Civiche. Povpraševala sem o položaju. Povedali so. Ja partizani prodirajo od vseh strani v mesto. Nato pa sem glasno spregovorila: sin vi, kaj čakate?! Odločno sem začela trgati z njihovih jop nemške okupatorske znake. Nekam so se obotavljali, potem pa so si še sami potrgali tiste znake vse do zadnjega.
Močnejše streljanje se ja zoslt-šalo v sami sredini mesta. Zenske s torlcmi so naglo zapuščale trgovine, moški pa so nosili rdeče rute okrog vratu; nekateri pa so se resneje pogovarjali. Tekla sem do konca ulice m zagledala tanke jugoslovanske armade, kt so prodirali po U lici Carduci, kreniti na Trg Goldoni ter skozi predor Montuzza Nad predorom po Ulici Capitolma se je začela borba, da se razbije postojanka na gradu Sv Justa, kjer so se Nemci še branili. Srce mi je močno bilo. Zdelo se mi je, da vse to ni res. Ljudje so se zbirali n« pločnikih m vzklikali Jugoslovanski armadi, osvoboditeljici 7 rsta. Nekateri Pa se niso mogli načuditi, da je partizanska vojska tako silno oborožena. Tedaj sem se spomnila vseh tistih Tržačanov, ki so po svoji možnost i to vojsko toliko časa podpirali. V mislih sem se znašla pred lekarnama Rovi s in Picciola, kjer so int v velikem strahu nabavljali zdravila. Dostikrat so mi rekli: nimamo, ne moremo, ne smemo se bojimo. Toda vsakikrat ko sem prišla, so mi dali večje količine zdravil. Sedaj sem st želela, da bi ti ljudje bili z menoj, da bi s« skupno veseliii, da bi lahka p »kazala, «Glejte, to so partizani, kateri m ste pošiljali zdravila. Sedaj se ni treba več bati, temveč bodite ponosni za vse, kar ste prispevali.* Spomnila sem se glavne bolnišnice in številnega zdravniškega osebja, ki so med borbo delali za partizane. Na desni je kirurški in ortopedski oddelek, kjer je bolničarka Lucija Fragia-como s svojimi kolegicami. Med drugim so te letg 1944 rešile našo ranjeno partizanko, ki so jo stražili Collottijevi agenti. Potegnile so jo v stranišče in jo preoblekle, da je lahko zbežala. Mnogo strahu m težav so morale te bolničarke prenesti zaradi tega. Rada bi jih sedaj poklicala: »Pridite, poglejte sedaj partizane, ki se borijo, ■ da osvobodijo vaše mesto pred nacističnimi zločinci in njihovi pomagači. Sedaj vam ne preti več nobena nevarnost in veselite se današnjega dne!*
V	Ulici Carducci sem se na domu dr. Sardoča zopet srečala s tovarišicami Danilo, Mileno in Tanjo Gospa Sardočeva je že razobesita na okni h slovenske zastave in vsi smo si čestitali, da smo dočakali ta dan. Tam so nam naložili cvetja in napotile smo se po Ul. Battisti. Partizani sg vreli od vseh strani, mi pa smo jih obmetavale s cvetjem, toda njim se je mudilo proti morju. Pn ljudskem vrtu me je neki partizanski oficir kar po domače vprašal; «Kje so Nemci?* «V sodni palači so esesovci,* sem hitro povedala. On pa svoji skupini: »Na desno, tovariši, na juriš!« Prisrčno Sem voščila: «Srečno, tovarišiI Uničite jih do zadnjega!« V Ul. Giu-lia.je Tanja spoznala svoje tovarišice. Postavila se je na sredo ceste in džip se je naglo ustavil. Slišalo se je vpitje: «Tanja, si ostala živa?!« Potegnili so jo » svojo sredo in jo dvigati na rokah. Džip je zavozil proti centru. Na njem so bili (lani odseka agitprop IX. korpusa.
SLAVA SLAVEC .(Nadaljevanje sledi);
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.7. najmižja 13.8, ob 19. uri 15.2; vlaga 90 odst., zračni Mak 1003.9 narašča, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 16.6, dežja je padlo 3.5 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 29. maja
Majda
Sonce vzide ob 4.21 in zatone ob 19.44. Dolžina dneva 15.23 Luna vzide ob 3.32 in zatone ob 18.08
Jutri, NEDELJA, 30. maja
Milica
VPRAŠANJE RAZLAŠČENIH ZEMLJIŠČ ZA NAFTOVOD V DEŽELNEM SVETU
Deželni odbor bo posredoval za zvišanje cene zemljišč
Odgovor odbornika Marpillera na vprašanje in interpelacijo svetovalcev KPI in SS m Odobritev zakona o instrumentih in postopkih za deželno načrtovanje
Na včerajšnji seji deželnega sveta je prišlo na vrsto nekaj vprašanj In interpelacij, nakar Je bila razprava o zadnjem členu zakona Instrumentih in postopkih za de želno načrtovanje. Končno so odobrili zadnji člen In celotni zakon Zanj so glasovali svetovalci KD, PSDI ln dr. škerk, proti mlsovci ln liberalci, ostali pa so se vzdržali Izmed vprašanj in Interpelacij niso prišle na vrsto tiste, ki so se tikale peripetij okrog spomenika padlim partizanom v Miljah, ker je bil svetovalec PSI Pittonl, ki je na obisku z delegacijo PSI v Sloveniji in ki je postavil vprašanje o tem, odsoten in je s tem zastarelo. Zato tudi nista prišli na vrsto Interpelaciji Pacca (KPI) in Sker-ka (SS), ki bi ju sicer povezali z omenjenim Pittonijevim vprašanj en In ki bosta prišli zato na vrsto prihodnjič.
Med obravnavanimi vprašanji ln Interpelacijami sta pač bila najbolj pereči vprašanja dr. šiškovi-ča in interpelacija dr. škerka naftovodu ln o prenizki ceni za zemljišča v dolinski občini, o katerih smo že poročali včeraj.
Najprej je dr. škerk obrazložil svojo interpelacijo in rekel v zvezi s tem med drugim: čutil sem se dolžnega predložiti interpelacijo o vprašanju, ki se tiče interesov precejšnjega števila naših prebivalcev. V tej dvorani se je že razpravljalo o raznih vprašanjih, ki se tičejo naftovoda Trst-Bavarska. Deželna uprava je tudi imenovala posebno komisijo v ta namen, ki je naglo in dobro opravilo svojo nalogo. Kolikor vem, vsebuje zaključno poročilo komisije tudi omembo, da Je nujna zadovoljitev zakonitih pričakovanj lastnikov zemljišč, ki jih bodo uporabili za naftovod. Očitno se je domnevalo, da bodo spričo tega velikega dela, zasnovanega z ogromnimi finančnimi sredstvi, ponudili lastnikom zemljišč pravično ceno, tako da se v vseh pogledih poplača njihova gmotna žrtev, žal pa so šle stvari po drugi poti in so Sledili pogubnim sistemom, kakršne so v zadnjih letih uvedle nekatere ustanove v veliko škodo zlasti malih lastnikov.
Italijanska družba za naftovod (SIOT) se je obrnila, vsaj kar se tiče kraja njenih skladišč, na Ustanovo Industrijskega pristanišča za nakup zadevnih zemljišč. Tako so
na dolinskem županstvu razglasili prvi seznam lastnikov, katerim ponujajo 165.29.000 lir za 336.735 kv. m zemljišča, torej po povprečni ceni 491 lir za kv. m. Večina lastnikov bi tako dobila od 300 do 800 tisoč lir in samo 35 izmed njih bi prejelo nad milijon lir. Iz tega se vidi, kako skope so ponujene cene, zlasti če pomislimo, da mnogi lastniki izgube velik del svojih zemljišč ter si bodo morali poiskati zaslužek za vzdrževanje svojih družin na drugih področjih. Nekateri kmetje se bodo morali celo odreči svojim kmetijskim strojem’ in orodju, ki so jih nakupili z velikimi žrtvami, ker ne bodo imeli več na razpolago glavnega proizvodnega vira, to Je zemlje.
Dr. škerk Je nato orisal nekatere že znane, rekel je graje vredne operacije, Ustanove industrijskega pristanišča, kar se tiče nakupa zemljišč, na katerih deluje. Omenil je zadevni odlok ZVU o ustanovitvi pristanišča ter znane druge ukaze ZVU in vladnega komisarja Kasneje se je italijanska uprava zavedla, da gre za nekaj res nedopustnega ter odredila, da se uporablja v tem primeru zakon iz leta 1865. Kaže pa, da se pristaniška ustanova ne zaveda te nove stvarnosti in zlasti ne, da so zemljišča blizu mesta ter važnih prometnih zvez in da so v bližini tudi na razpolago razne javne usluge. Zdi se tudi, da se ustanova ne zaveda, da mora znašati odškodnina za razlaščena zemljišča vsoto, ki Je enaka stvarni vrednosti nepremičnine
ter da je treba v pravni in gospodarski stvarnosti, v kateri živimo, upoštevati svobodo in nedotakljivost dobrin drugih, tudi ko se lahko razpolaga s sredstvi, kot je razlaščanje v javnokoristne namene. Pravica razlaščenega do pravične odškodnine ni drugotnega pomena ter je treba torej izplačati stvarno vrednost, to je pravično ceno, ki bi bila v določilu za nepremičnino v svobodnem pogajanju. Poleg tega je treba tudi upoštevati vrednost obdelovalne zemlje zato, ker Je je na Tržaškem tako malo, in vrednost zemljišč sploh, tudi ko gre za zaidavo, saj se je ustvarilo nesorazmerje med povpraševanjem in ponudbo.
Ustanova je v preteklosti prisilila že mnogo lastnikov, da so se obrnili na sodišče ter je doslej izgubila vse te tožbe. Sodišče je namreč ugotovilo, da so bile ponujene cene prenizke; kljub temu pa nadaljuje pristaniška ustanova po tej svoji stari poti. Bil je celo primer, ko je sodišče ugotovilo desetkrat večjo vrednost, kot jo je ponujala ustanova.
Odbornik Marplliero je obširno odgovoril dr. šiškoviču in dr. šker-ku v zvezi z vprašanjem gradnje naftovoda sploh, kar pa se krivičnega ravnanja pri določanju cene razlaščenih zemljišč tiče, je zagotovil, da se bodo predstavniki dežele
sestali s predstavniki industrijskega pristanišča in družbe SIOT ter posredovali, da se stvar pravično uredi. Zato sta bodisi dr. škerk bodisi dr. šiškovič odgovorila, da se z odgovorom glede tega, to je z zagotovilom, v bistvu zadovoljujeta.
Kot smo dejali, so obravnavali še druga vprašanja, h katerim se bomo še povrnili.
Glede zakona o instrumentih in postopkih deželnega načrtova.-nja je komunistična skupina predložila popravek v obliki člena 12 bis, v katerem je predlagala naj bi delovali tudi področni odbori za gospodarsko in urbanistično načrtovanje s posvetovalnimi nalogami ter da bodo v teh odborih zastopane občine, pokrajine ter gospodarske in socialne organizacije V zvezi s tem je predsednik Berzan-ti izjavil, da se obvezuje, da bodo ustanovili te področne odbore, toda ne v okviru tega zakona. Na podlagi tega zagotovila so komunisti umaknili svoj predlog.
K členu 13 pa je deželni svet sprejel spreminjevalni predlog demokristjana Mizzaua, da se za u-resničenje tega zakona določi za leto 1965 200 milijonov lir v proračunu, toda z dopolnilom Bettolija (PSIUP), da velja ta vsota tudi za-vsa prihodnja leta, sicer bi stvar obvisela v zraku.
Spominska svečanost ob spomeniku talcev pri proseški postaji
N 'M
V nedeljo, 30. t. m. ob 11. uri bo na pobudo zgoniške občine v okviru 20. letnice zmage nad fašizmo.-ii in nacizmom počastitev spomina 10 talcev, ki so jih narifašisti pred 21. leti obesili pri proseški postaji.
V ČETRTEK V DOMAČI ŽUPNI DVORANI
Zaključna šolska prireditev slov. srednje šole v Dolini
Poleg šolskih in krajevnih predstavnikov, se je prireditve udeležil tudi svetovalec za slov. šole prof. Mihelič
Ravnatelj dr. Aldo Stefančič govori na šolski prireditvi v Dolini
Mladinski krožek Opčine vabi vse Opence, da se udeležijo proslave 20-letnice osvoboditve, ki bo na pokopališču danes, 29. maja ob 18.45 ob pri-liki mladinske štafete STEDO.
...........................I....................
NA SINOČNJI SM nŽAŠKCCA 0BČINSKICA SVITA
Začetek razprave o letošnjem proračunu tržaške občine
Socialdemokrat Lovero se strinja s finančno politiko občine, svetovalec Radich (KPI) pa je grajal način reševanja izdatkov za osebje
vidni -pri .	.. ..	_
obrestmi močno bremenijo izdat-
Za njim je govoril komunistični svetovalec Radich, ki je obravnaval izključno vprašanje o-sebja. Radich je dejal, da se njegova stoupina ne more strinjati z načinom, kako hoče občinski odbor rešiti vprašanje visokih izdatkov za osebje. Dejal je, da občinski odbor že mnogo let napoveduje ukrepe za zmanjšanje izdatkov za osebje, hkrati pa ti izdatki iz leta v leto rastejo, kar pomeni, da se demokristjani in njihovi zavezniki doslej še niso resno lotili tega vprašanja. Nadalje je svetovalec Radich poudaril, da je odbor skrčil število osebja s tem, da je popolnoma odpravil čistilke, ki so gotovo najmanj bremenile izdatke. Prav tako primanjkuje delavcev pri mestni čistoči, oddelku za javna dela in pri oddelku za mestne vrtove.
Zato je svetovalec predlagal v imenu komunistične skupine, naj občinski svet sestavi posebno komisijo svetovalcev, ki bo podrobno proučila vprašanje osebja in svoje izsledke predložila v razpravo in odobritev občinskemu svetu.
Na seji so svetovalci sprejeli tudi nekaj upravnih sklepov. Tako je bil sprejet sklep, s katerim občinska uprava črta trošarino na magnetofone, ki je bila protizakonito uveljavljena s 1. januarjem letos. Poleg tega je bil sprejet tudi sklep o zgraditvi tren hladilnih celic v glavni ribarnici, in sicer eno za sveže ribe, dve pa za zmrznjene ribe. Na predlog odbora je bil načelnik občinske-
................i„
PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO V TRSTU
Zasedanje o ideji mednarodnega sodelovanja v odporniških gibanjih
Na pobudo filozofske univerze in odposlanstva za zgodovino it. osvobodilnega gibanja, bodo predavali profesorji iz šestih držav
Prosvetno društvo Slavko Škamperle vabi vse Svetoivan-čane, da se udeležijo slovesnosti ob priliki mladinske štafete STEDO danes, ob 20.30 v društvenih prostorih.
ga oddelka za vzgojo dr. Gerin imenovan ,za občinskega predstavnika v izvršnem odboru Jadranskega znanstvenega društva, ki u-pravlja tudi pomorski muzej v Trstu.
Tudi Nizozemska
*. r " f i'Mutiran
letos na velesejmu
Številnim pobudam za proslavljanje 20-letnice osvoboditve, ki so že bile ali ki še bodo realizirane v Trstu, se pridružuje še ena, ki po svojem pomenu izstopa na prvo mesto. Na pobudo filozofske fakultete univerze in deželnega odposlanstva za zgodovino italijanskega osvobodilnega gibanja bo v soboto 5. in v nedeljo 6. junija v dvorani filozofske fakultete v Ul. deU’Universita 7 študijsko zasedanje o ideji mednarodnega sodelovanja v evropskem odporniškem gibanju.
Pomembnost tega zasedanja je v tem, da bodo na njem podali svoja poročila izvedenci za odporniška gibanja iz šestih evropskih držav, ki so obenem tudi profesorji na univerzah v Italiji, Avstriji, Jugoslaviji, Češkoslovaški, Franciji in Poljski. Vodilna misel vseh podanih študij pa bo, kot je označeno v naslovu zasedanja, mednarodno sodelovanje v odporniških gibanjih.
Po otvoritvenem pozdravnem nagovoru rektorja prof. Agostina Origoneja, bo prvo poročilo podal prof. Vincenzo Collotti, ki bo govoril o «Evropski solidarnosti in o perspektivah nove mednarodna-vreeditve-v zamisli italijanskega
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je začela razprava o letošnjem proračunu, ki ga je predložil v odobritev odbornik dr. Verza. Prvi je govoril socialdemokratski svetovalec Lovero, ki je dejal, da popolnoma soglaša s finančno politiko občinske uprave ter s previdnim proračunom, ki ga je sestavil občinski, odbor. Poudaril je, da se mora občinska uprava še naprej truditi, da se zmanjša primanjkljaj,	•
hkrati pa da jp treba,.	pre-., . Prertsednife *iržaškega velesejma
n najemanju posojil, ki z kap. Suttora-je včeraj prejel spo-, —i ročilo nizozemske vlade, da se bo
Nizozemska — po petih letih odsotnosti — letos ponovno uradno udeležila XVII. tržaškega mednarodnega velesejma, ki bo otvorjen 21. junija.
Nizozemska bo v svojem paviljonu razstavila celo vrsto priznanih izvoznih artiklov med katerimi keramične izdelke, ploščice za gradbeništvo, kovinske in usnjene vaze, lesene igračke, športne artikle, motorne čolne za obalno ln viso-komorsko plovbo, artikle za gospodinjstvo, prehranjevalne artikle in kmetijske stroje.
Med Trstom in Nizozemsko obstajajo živahni poslovni stiki predvsem na področju kolonialij, električnega in elektronskega materiala, fine mehanike, prehranjevalne industrije in drugih. Nizozemske plovne družbe vzdržujejo iz Trsta svoje redne pomorske zveze z Vzh. Afriko, Rdečim morjem in Sever, no Evropo, poslužujoč se sodelovanja krajevnih pomorskih agentov.	-----------
Priprave za letošnjo lesno razstavo na tržaškem velesejmu
Tržaški velesejem se čedalje bolj specializira v prikazovanju zadnjih tehničnih dosežkov na področju lesne trgovine in industrije. Tako bo tudi letošnja prireditev obsegala posebno lesno razstavo v za to določenem paviljonu, poleg tega pa bo nekaj lesnih izdelkov razstavljenih tudi na odprtem, še posebno bogata pa bo letos običajna razstava pohištva.
Kot osrednji dogodek v okviru lesne razstave bo 29. junija X. mednarodni dan lesa, ki bo letos posvečen obrambi lesa v borbi proti čedalje hujšim konkurentom kot so plastične mase, razne lahke kovine, itd. Med številnimi strokovnjaki, ki se bodo udeležili tega važnega srečanja, bo tudi ravnatelj direkcije za les pri Organizaciji za kmetijstvo in prehrano (FAO) iz Zuricha dr. Kalkkinen. Dalje je najavljen nastop jugoslovanskega strokovnjaka Iva Horvata z zagrebške univerze in številnih drugih znanstvenikov, ki se udejstvujejo na lesnem področju v Italiji in v tujini. Dnevu lesa bo kakor po navadi predsedoval generalni ravnatelj za gospodarstvo hribovitih področij in gozdarstvo dr. Vitantonfo Pizzi-gallo.
Kar zadeva samo lesno razstavo, pa je letos zagotovilo svojo udeležbo lepo število italijanskih in tujih podjetij, ki so na vodilnih mestih na tem področju. Za Avstrijo bo nastop razstavljalcev organiziral Zvezni svet za les s sedežem na Dunaju, z jugoslovanske strani pa bodo prisotna nekatera med največjimi podjetji iz te stroke, in sicer Slovenijales in Lesnira iz Ljubljane, Exportdrvo iz Zagreba, Jugodrvo iz Beograda ter Si-pad iz Sarajeva.
pravi, da lahko dežela kupi od avtonomne sekcije »Gredifo fon-diario« goriške posojilnice obveznice š 5-odstotinimi obrestmi do 1 milijarde lir. Drugi člen pa določa, da bodo črpali ta denar iz posebne postavke proračuna za leto 1965. Pri orisanju zakonskega osnutka je odbornik Tripani dejal, da ima ta goriški zavod velike zasluge za gradbeno obnovo v povojnih letih v Gorici.
Sinoči ob 20.45 so prepeljali v splošno bolnišnico 28-letnega Franca Antonija iz Drevoreda Elizejskih poljan, ki se je po nesreči ranil z zračno pištolo v bližini golf igrišča pri Padričah. Iz neznanih razlogov je mladenič sprožil pištolo in krt glica ga je zadela v levi komolec. Ozdravel bo v enem tednu.
V četrtek so v župni dvorani v Dolini imeli zaključno šolsko prireditev domače srednje šole. Pravzaprav sta bili dve prireditvi, kajti dijaki so popoldne priredili svoj zaključek šolskega leta za mladino, zvečer pa za starše. Obakrat je bila dvorana do kraja zasedena.
Večerni prireditvi je poleg vseh profesorjev in učiteljev prisostvoval tudi prof. Mihelič, svetovalec za glovenske šole. Poleg njih smo videli še dolinskega župana Dušana Lovriho, šolskega nadzornika Boleta, didaktičnega ravnatelja Tavčerja, nadalje še dr. Janežiča, župnika Grmeka ter karabinjerskega podčastnika.
Najprej je navzoče pozdravil ravnatelj šole dr. Aldo Štefančič, ki je med drugim dejal, da je šola prvi in glavni steber kulture vsakega naroda in je zato naša dolžnost, da jo čuvamo, podpiramo in ji zaupamo. Zlasti je to važno za nas Slovence, pripadnike malega naroda, ki moramo že od svojih početkov neprestano kljubovati pritisku velikih narodov. Dr. Stefančič je svoj nagovor končal z besedami, da bo •kulturno močan narod znal čuvati svoje dobrine, zlasti svoj materin jezik«.
Vse točke pestrega in bogatega sporeda so pripravili profesorji, napovedovala pa jih je učenka tretjega razreda Ana Mahnič.
V prvi točki je nastopil šolski mešani zbor, ki je pod vodstvom prof. Slame-Pahorjeve lepo zapel
•	Zbadljivko«, «Zabučale gore« in
•	Iz Drežnice«. Nato je Ester Kuret recitirala Gradnikovo »Sonce v Brdih«.
Sledil je kratek telovadni nastop učencev pod vodstvom prof. Zadnika.
Dobrina Štrajn je recitirala nato Grudnovo pesem «Z Adrije«, prof. Petaros pa je s pomočjo o-stalih kolegov pripravil dijake, da so uprizorili tretje dejanje Linhartove veseloigre ((Matiček se ženi«. Tu so nastopili Nerino Mo-
odporništva«. V dopoldanskih u-rah v soboto bosta na programu še poročili prof. Herberta Steinerja o ((Mednarodnem sodelovanju v avstrijskem odporniškem gibanju« ter poročilo prof. Antantna Snejdareka o ((Ideji mednarodnega sodelovanja v češkoslovaškem odporniškem gibanju«.
Popoldanski del sobotnega zasedanja bo odsegal predavanja prof. Metoda Mikuža z ljubljanske univerze o «Ideji mednarodnega sodelovanja v jugoslovanski narodnoosvobodilni borbi«, predavanje prof. Carla Schiffrerja, zgodovinarja in profesorja na tržaški univerzi o »Nacionalnih in mednarodnih značilnostih tržaškega gibanja« predavanje prof. Henri, ja Michela o ((Mednarodnem sodelovanju v francoskem odporniškem gibanju« ter predavanje prof. Stanislava Okeckega o ((Ideji mednarodnega sodelovanja v poljskem odporniškem gibanju«.
Zasedanje se bo zaključilo v nedeljo dopoldne z diskusijo, ki bo prav gotovo še poglobila nakazana vprašanja in obravnavane teme in povzdignila duha mednarodnega sodelovanja evropskih odporniških gibanj.
....................................
TUJI NOVINARJI SO Sl OGLEDALI LADJO «RAFFflELL0»
Vladjedelnici Sv. Marka gradijo 7 ladij za skupnih 154.000 ton
V Tržiču bodo jutri splavili korveto «Visintini», v kratkem pa 80.000-tonsko petrolejsko ladjo «Santa Cristina»
Večja skupina dopisnikov tujih ev-j bo imenovala nova korveta, g. M. ropskih in ameriških listov in agen- Montella. cij, ki so akreditirani v Italiji, in ki so. že nekaj dni gostje deželne
Seja deželnega odbora
Včeraj se je sestal deželni odbor, ki je proučil zakonski osnutek o nakupu obveznic zavoda • Credito fondiario«, katerega je predložil odbornik za finance Tripani. Odbor je odobril osnutek, ki- vsebuje dva člena, Brvi člen
uprave, si je včeraj dopoldne ogledala cvetlično razstavo v Mirama-ru, popoldne pa sl je ogledala ladjedelnico Sv. Marka v Trstu in pa novo turbinsko potniško ladjo ((Raffaello«, ki jo gradijo v tej ladjedelnici za pomorsko družbo «Ita-lia». Po ogledu ladje so se tuji novinarji sestali s tržaškimi v tiskovnem krožku, zvečer pa so bili na kosilu na gradu, katerega jim je priredila tržaška avtonomna le-tovlščarska ustanova.
Pri ogledu ladjedelnice Sv. Marka in ladje ((Raffaello« sta skupino spremljala glavni direktor mi-nlstrstva za promet dr. R. Lenzi ter tajnik dr. G. Labella. Po ogledu ladje so gostje čestitali k ponovnemu uspehu Združenih jadranskih ladjedelnic ravnatelju Sv. Marka ing. Verzegnattiju ter tehničnemu vodji ladjedelnice ing. Lippiju.
Ladjo bodo v doglednem času Izročili komitentom. Poleg 46.000-tonskega «Raffaella» pa imajo sedaj v CRDA v gradnji še 29.000-tonsko turbinsko potniško ladjo «Eugenio C.», dva motorna ferry-boata po 4.300 brt («Adonis» in Eros«), ki ju je naročila grška državna turistična organizacija, dalje 23.725-tonsko ladjo za prevažanje razsutih tovorov «Ida Teresa«, njeno dvojčico «Alessandro» ln tretjo enako ladjo, za katero pa še niso izbrali imena. Pozneje bodo zgradili še četrto enako ladjo iz te serije. V tržiškem obratu bodo v kratkem splavili 80.000-tonsko petrolejsko ladjo «Santa Cristlna«, ki je prva med štirimi enakimi ladjami, ki jih Združene jadranske ladjedelnice gradijo za svoj lasten račun. Vsaka izmed teh štirih ladij bo lahko prevažala do 100.000 kub. m goriva, za tri ladje pa bodo izdelali pogonske stroje v Tovarni strojev pri Sv. Andreju.
Za vojno mornarico imajo v CR DA v gradnji poleg korvete «VI-slntlni«, ki jo bodo splavili jutri, še dve podmornici, in sicer «E. Toti« in «A. Bagnolini 2» ter manjšo topniško ladjo.
Jutrišnji slovesnosti ob splavitvi korvete «Visintini» bodo prisostvovali tudi načelnik glavnega štaba mornarice adm. Glurati, načelnik jadranskega vojaškega področja adm. R. Barbera, glavni inšpektor pomorskega tehničnega urada I. Battigelli in številne druge osebnosti, botrovala pa bo vdova po poročniku Visintiniju, po katerem se
Korveta meri 75 m v dolžino in 10,10 m v širino, njen spodriv pa znaša 1019 ton. Poganjata jo dva diesel motorja s skupno močjo 8300 KS, ki ji bosta omogočala hitrost 23 vozlov. Na krovu bo posadka 124 mož, za kapetana pa je bil imenovan kap. N. De Pace.
5 Danes, 29. t. m. ob 18.45 bo
r.a sedežu kulturnega krožka «Ro-dolfo Morandi« na Trgu S. Gio-vanni 1 debata o odporniškem gibanju v Furlaniji-Julijski krajini. Ob tej priložnosti bo predstavljena knjiga Maria Pacorja «Vzhod-na meja« (Confine orientale). Diskusije se bo udeležil tudi avtor.
hor kot baron, Boris Pangerc kot Matiček, Ada Strajn kot Nežka, Marij Cuik kot Žužek, Danilo Bo-neta kot Budalo, Franko Svetina kot Zmešnjava, Dino Lovriha kot Jaka, Aleksander Štrajn kot hlapec, Neva Štrajn pa je bila šepe-talka.
Dijaka drugega razreda Dobrina Strajn in Boris Pangerc sta bila nagrajena s knjigo »Visoška kronika«, katero jima je poklonil ravnatelj.
Po kratkem odmoru je v drugem delu sporeda najprej Boris Pangerc bral «Nebeša pod Triglavom«, sledila je Zupančičeva
•	Pesem mladine«, ki so jo podali v zborni recitaciji Bruna Manin, Neva Kuret, David Strajn in Edvin Rapotec.
Pesem «Sarafan» sta zapeli v duetu Bruna Manin in Sonja Maver.
V lepih stiliziranih narodnih nošah so nastopile učenke, ki so pod vodstvom prof. Funtar zaplesale
•	Djevojačko kolo« in »Gruženko«.
Za zaključek prireditve sta prof. Graciela Stoka in Milica Sosič pripravili igro «Kje je meja?«, v kateri so nastopili dijaki; Adrijan Sik kot Križ, Walter Ota kot Kraž, Marija Strajn kot Polona, Sonja Lovriha kot- Marijana in Vladimir Žerjal v vlogi Verige.
MARIO MAGAJNA
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
priredi
v torek 1. luniia v Kulturnem domu v Dočastitev zmage nad fašizmom in nacizmom svečano
AKADEMIJO
z naslednjim sporedom:
ob 20.30 otvoritev filatelistične razstave kluba «L. Košir« in razstave primorskega tiska v času upora, ki jo prireja Narodna in študijska knjižnica;
ob 21. uri govor predsednika zveze Borisa Raceta-žarka.
Pri kulturnem sporedu sodelujejo:
—	združeni mladinski zbori šole Glasbene Matice iz Trsta in z Opčin ter p.d. Prosek-Kontovel. mladinski zbor «Kraški slavček« iz Devma-Nabrežine in harmonikarski zbor;
—	moški zbor n.d. «Prosek-Kontovel»:
—	mešani zbor «Jacobus Gallus«;
—	gledališka igralca Rado Nakrst in Miranda Caharija;
—	sopranistka Nerina Pelicon;
—	baritonist Darij Zlobec:
—	pianist Goi mir Demšar
—	harmonikar Oskar K j ude r.’
Rezervaciia vstopnic vsak dar. nri blagajni Kulturnega do ma • “° ure ter eno uro pred začetkom. Vstopnina 400 lir.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES V KRIŽU ob 16,30 v dvorani A. Sirk
Grimm-Martinuzzl
TRNULJČICA
otroška igra v treh dejanjih.
V ponedeljek, 31. maja ob 21. uri v Kulturnem domu
PARTIZANSKI VEČER
(Ob 20-letnici zmage)
Zadnja predstava v sezoni!
Sestanek prve deželne komisije
Včeraj zjutraj se je sestala prva deželna komisija, ki je zaključila razpravo o zakonskem osnutku o deželni soudeležbi pri družbi »Autovie Venete« ter o jamstvu za posojila in obveznice za finansiranje del na avto cesti Trst-Videm-Benetke. Besedilo zakonskega osnutka vsebuje štiri člene. Za zakonski osnutek so glasovali v komisiji vsi svetovalci razen dveh komunistov, ki sta se vzdržala.
Izsiljeval je prednost in trčil v avto
Dva delavca sta včeraj zjutraj okrog 8. ure postala žrtvi prometne nesreče, ki-se je pripetila na vogalu Ul. Roma in Torrebianca. Ob tisti uri je po Ul. Roma, v smeri proti Ul. Ghega, 27-letni Salvatore Testa iz Ul. del Bosco 48 vozil vespo TS 32134, na kateri se je peljal tudi 37-letni Fer-ruccio Movio iz Ul. Pondares 5. Ko je Testa privozil do vogala z. Ul. Torrebianca, je opazil, da je z leve strani, z autom fiat 600 TS 34172, -privozil 5®-letni Lino Torossi iz Ul. Tigor 16. Torossi je hotel izsiliti prednost in je v zadnjem trenutku pritisnil na pedal zavor. Isto je storil tudi Testa, vendar ne šoferju niti vespi-stu ni uspelo, da bi se izognila trčenju.
Zaradi sunka sta se oba vespi-sta prevrnila in se poškodovala. Nekaj minut potem so ju z re silnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bosta morala zdraviti vsak po 10 dni. Testa se je prj nesreči ranil in pobil po čelu, levem sencu in levi ličnici, Movio pa po desnem sencu, desni nogi in gležnju.
Danes nagraditev otrok za cvetlične risbe
Danes ob 11. uri bodo na •ploščadi platan« v Miramarskem parku (v primeru slabega vremena v dvorani trgovinske z.bornice) razdelili nagrade za šolski natečaj «Moj najljubši cvet«. Posebna komisija je pregledala okrog 2500 otroških risb in se o njih izrekla zelo pohvalno. Zvečer pa bodo razdelili bogate nagrade med udeležence in zmagovalce tekmovanja »lov na zaklad«, ki ga je v okviru cvetlične razstave priredil tržaški avtomobilski klhb.
Jutri bo v okviru cvetlične razstave še en cvetlični krst. Z imenom »Srečanje mladine« bodo krstili prekrasen bel nagelj z rdečimi lisami, ki ga razstavlja specializirano podjetje iz Pescie. Bo-trica bo žena župana Franzila. Krst bo ob 12.30 na cvetličnem trgu nasproti malega gradiča.
* Delegacija avstrijskih novinarjev, ki je gost tajništva za informacije Slovenije je obiskala včeraj obalno področje Slovenije, med drugim Firan in si ogledala podjetje »Splošna plovba« in letovišče Portorož.
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN
vljudno vabi na prvi nastop
«GLEDALIŠČA MLADIH 65»
ki bo v sredo 2. junija ob 21. uri v gledališki dvorani Kulturnega doma. Uprizorilo bo dramo Emina Sylvanusa
KORCZAK IN OTROCI
MONTAŽO PISEM NA SMRT OBSOJENIH
Režija: Jožko Lukeš -
Scena: Dimitrij Cej
S to predstavo se želi »Gledališče mladih 65» oddolžiti spominu vseh žrtev nacizma in fašizma.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
27. In 28. maja 1965 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Carla Man-zanl vd. Terpin, 73-letna Marcella Zacchigna vd. Zacchigna, 76-letna Maria Bembich por Bordon, 67-let-ni Giovanrii Fogoiliri, 84-letna Anna Maria Mion vd. Errani, 75-letna A-delina Ceresa vd. Fuk, 75-letna Anna Ferluga por. Spazzapan.
RODITELJSKI SESTANEK
v Slovenskem dijaškem domu v Trstu
V nedeljo 30. maja bo ob 10. uri dopoldne v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Ginna-stica št. 72.
• TRETJI
RODITELJSKI
SESTANEK
Sestanku bo sledila kulturna prireditev gojencev Dijaškega doma, pri kateri bo med drugim pokazala svoje uspehe tudi baletna šola, ki Je letos prvič bila v Dijaškem domu.
Vabimo vse starše rednih ln žunanjih gojencev, da se roditeljskega sestanka in prireditve udeležijo.
Šolske vesti
llliiiillliimiiiiiiiiiilililliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PROTEST PROTI NOVEMU ZAKONU 0 DOKLADAH
Uspešen začetek stavke carinskih uslužbencev
Doslej se še niso mnogo občutile posledice stavke, danes pa bo zaradi nje že trpel škodo promet v pristanišču
Od včeraj je v 48-urni stavki sicer maloštevilna, toda važna stroka, to je cariniki. S svojo stavko namreč povzročajo hude motnje, ovire in celo zastoj v prometu. Stavka osebje kopenskih, pomorskih in letalskih uradov. Stavko so napovedali uslužbenci, včlanjeni v avtonomnem sindikatu, v CISL in DIRSTAT, ker niso ugodili nekaterim njihovim mezdnim in normativnim zahtevam. Poleg tega protestirajo s stavko proti predložitvi zakonskega osnutka o »trgovinskih dokladah«, ker se niso o njegovem besedilu prej sporazumeli s sindikati. Od 6. do 16. junija pa ne bodo cariniki oprav-ljali nadurnega dela. Medtem pa je minister za finance Tremelloni odredil, da bodo opravljali najbolj nujne posle s carinjenjem u-službenci, ki ne stavkajo, ter finančne straže.
V tržaških carinarnah je stavka skoraj stoodstotna. Posledice stavke se prvi dan še niso čutile, ker so podjetja že prej poskrbela za carinjenje blaga. Na blokih so o-ker se bo zaradi stavke tranzitni ji. Največ škode pa bodo že danes
utrpeli špediterji v pristanišču, ker se bo zaradi stavke tranziatni promet popolnoma ustavil.
Nujno obvestilo izletnikom v Prago
Doslej je v potovalni urad AURO-RA prineslo svoje potne liste le kakih 200 izletnikov za Prago. Njihovi potni listi so v glavnem že na kvesturi in jih bodo lahko spet dvignili v torek, 1. junija popoldne v isti agenciji.
Vse ostale, ki še niso oddali svojih potnih listov za vidiranje na kvesturi, prosimo, da to storijo čimprej. Kdor potnega lista ne bo oddal najkasneje do ponedeljka, 31. maja, se mu lahko zgodi, da ne bo mogel v Prago. «Primorski dnevnik« si v tem primeru seveda ne prevzame nobene odgovornosti.
Zato še enkrat prosimo vse, ki tega niso storili, da prinesejo svoje potne liste v potovalni urad AURO. RA, Trst, Ul. Cicerone 4, najkasneje do ponedeljka, 31. maja 1965.
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 13. junija enodnevni Izlet v Ljubljano, Kamnik in v Kamniško Bistrico. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
• * •
P.d. Skedenj sporoča, da bo odhod
z avtobusom v Škofjo Loko v nedeljo, 30. t.m ob 5.45 zjutraj Izpred cerkve v Skednju. Zamudnikov se ne bo čakalo.
* • •
SPDT priredi 6 junija izlet v Črni
vrh in vzpon na Javornik, kjer bo planinski pohod. Na izlet so vabljeni tudi vsi starejši odborniki ln
Dne 6. Junija 1965 ob 17. uri bo v Kulturnem domu zaključna prireditev osnovnih šol. Vabila so na razpolago na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu.
* • *
Razstava risb gojencev učiteljišča v Ul. Caravaggio 4-1. Je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in sicer do 10. junija
* * •
V nedeljo 35. maja bo v Barkov-ljah v župnijski dvorani zaključna šolska prireditev. Na sporedu so prizorčki s petjem, veseloigrice in nastop pevskega zbora.
Ljudska prosveta
Dramska skupina prosvetnega društva Ivan Cankar bo ponovila v četrtek 3. junija ob 20.45 v društveni dvorani igro »Striček prihaja«.
Ponovitev iste igre bo v soboto 5. juniju oo 20. uri v Dijaškem domu.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (24. 5. - 30 5.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Al la Maddalena, Ul (felTIstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S, Piero 2; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini,
Ul. T. Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana l.
Služba od 13. do 16. ure
Dr. Gmeiner, Ul Giulia 14: Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14: Prendini, Ul, T. Vecellio 24; Serravallo,
Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15: INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul delFIstria 43;
dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Nazionale 16,00 «Extracognugalc» Ga-
stone Moschin, Franca Rame, Renato Salvatori, Liana Ortei. Prepovedano mladini pod 14 letom. Arcobaleno 16.00 «La pattuglia invi-sibile« — John Wayne, Anthony Quinn.
Excelslor 16.00 «La Celestina P...R...« Assia Noriš, Beba Lončar. Prepovedano mladini pod 18. letom Fenlce 16.00 «Scotland Yard sežione omicidi« Sean Conery.
Grattacielo 16.00 »Un leone nel mio letto« Tony Randall, Shi'rley Jones. Technicolor.
Aiabarda 16.30 «1000 dollari per un VVtnchester« Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Una nave tut-ta matta« Scopecolor.
Aurora 16.00 »Agente 007 licenza per
dvTlsetfe^nicn nL	pr0slavimo I CristafloTe.OO »Gialilo a Creta« Tech-
dvajsetletnico osvoboditve.	m™,or Walt Disnevev film
Vpisovanje v Ul. Geppa št 9 do vključno 3. Junija t.l. Pravila za planinski pohod so javljena na športni strani.
MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK — TRST
priredi v nedeljo, 6. Junija
IZLET V CELJE
IN V VELENJE
Cena za vožnjo ln kosilo 2300 lir za člane in 2500 lir za nečlane. Za zabavo bo skrbel orkester Salvadores.
Vpisovanje vsak dan do vključno 1. junija v Ul Geppa št. 9 od 18. ure dalje.
nicolor. Walt Disneyev film.
Garibaldi 16,30 «11 visone sulla pel-le» Technicolor. Gary Grant, Doris Day.
Capltol 16.30 »Gld impetuosl« Technicolor. James Daren, Pamela Tif-fin,
Impero 16.30 ((Strani compagnl dl letto«
Vittorlo Veneto 16,00 «Le schiave e-sistono ancora« Technicolor Prepovedano mladini pod 18 letom
Moderno 16.00 «Sandokan contro il leopardo di Saravah« Technicolor Ray Danton, Franca Bettoia Mario Petri.
Astra 16.00 18.30 21.30 «1 vincltori«
Aslorla 16.30 «Hatarl» Technicolor John Wayne.
Abbazia 15.30 «11 treno« Burt L«n-caster, Jeanne Moreau.
Ideale 16.00 «002 agenti segretisslml«
Technicolor
Skedenj 16.00 «La vergine In coMe-gio» Scopecolor. Nancy Kvvan
IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA
Zagonetni dogodek na pevmskem mostu po enem letu spet pred sodiščem
Javni tožilec je zahteval za obtoženega Zonna 23 let zapora • Razsodba bo zelo verjetno izrečena še danes
Vittoriu Zonnu iz Taranta, ki je obtožen, da je 1. novembra leta 1960 napadel 22-letnega kaplarja italijanske vojske Alda Castaldija ter ga vrgel pri Pevmi čez most v Sočo. Obtožnica dolži Zonna umora in ropa. Skupaj z Zonnom se mora zagovarjati tudi 26-letna Venera Cavallaro iz Gorice, ki so jo nad procesom proti Zonnu obtožili krivega pričevanja ter jo obsodili na 1 leto zapora. Z druge strani pa Je goriško porotno sodišče oprostilo Zonna vsake krivde zaradi pomanjkanja dokazov.
Včerajšnji obravnavi pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Marši, zapisnikar Vascon, obramba De Marsico, Pascoli in Mastrandrea za Zonna, Pedroni za Cavallaro, zastopnik zasebne stranke Raffone) je prisostvoval samo Zonno. Cavallarova je namreč pred nekaj dnevi rodila ter se ni mogla udeležiti obravnave. Vendar pa se njen zagovornik ni protivil nadaljevanju procesa.
Po skoraj enoletnem presledku se . O dogodku, oziroma bolje pove-Je začela pred tržaškim prizivnim dano o možnih dogodkih pri ka-sodiščem ponovna obravnava proti | terih je doletela smrt kaplarja Castaldija, smo v našem dnevniku obširno poslali lani ob priliki procesa pred prvostopnim porotnim sediščem, ki je bil lani v Gorici in ki je trajal skoraj mesec dni.
Predvsem pa je treba opisati nekaj dejstev, ki so jih preiskovalni organi neizpodbitno ugotovili. 7. novembra 1960 je neki delavec opazil pred mrežastd ograjo ob jezu na Spči truplo neznanega utopljenca. O zadevi je obvestil policijske organe ki so pb 4 dneh ugotovili, da je slo za pokojnega Alda Castaldija, kaplarja italijanske vojske, ki je že 23. oktobra izginil brez sledu iz svoje edinice. Pozne-
utopljencu nikakršnih znakov, ki bi kazali, da je bil žrtev nasilja. Ponovno obdukcijo trupla je izvršil teden dni pozneje neki zdravnik v Južni Italiji, kamor so prepeljali truplo pokojnika. Ta je izjavil, da je opazil na desni roki, in sicer pod komolcem pet podplutb (štiri na zgornji strani in eno na spodnji). Na podlagi tega izsledka je obtožba potem izvajala zaključek, da je Zonno zgrabil svojega nasprotnika za desno roko tako močno, da mu je povzročil omenjene poškodbe.
Na treh zaslišanjih pred goriški-mi karabinjerji je Zonno vedno zanikal vsakršno krivdo. Aretirali so ga bili v južni Italiji ter ga pripeljali, v Gorico, ker so sumili
RAZGOVOR Z RAVNATELJEM ZVEZE TRGOVCEV
V Gorici imamo preveč trgovin za sedanji krog potrošnikov
Zato je Ireba privabiti nove kupce z razširitvijo obmejnega pasu 'Judi prolosinhrotron in avto cesta bosta koristila lokalni trgovini
je se je zvedelo, da so ga iskali, da' je mogoča on zakrivil zločim kot dezerterja, karabinjerji in ena Obtoženec se je vdal šele potem,
cela edinica vojske, toda brez u-speha. V njegovem nahrbtniku so našli neka pisma, ki so pripeljala preiskovalne organe do Venere Cavallaro.
še preden pa opišemo potek na-daljne preiskave moramo pripomniti, da prvi zdravnik ni našel na
Včeraj smo poročali o nesreči na trbiški cesti, kjer je zgorel avto (uenault R 4» last 55-letnega Ferruccia Rossinija in so se ranile tri osebe. Na sliki: plameni so že zajeli avto
•iiiiinimniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiHMiiiiitiiiiiiiiiiiiii
HUDA NESREČA PRI KAMNOLOMU FACCANONI
Pri trčenju kamiona v zid se je šofer hudo poškodoval
Zaradi številnih resnih ran na glavi so ga 'v bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo
Na državni cesti št. 58, med Opčinami in velikim ovinkom pred kamnolomom «Faccanoni», se je včeraj pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 44-letni šofer Marino Cossetto iz Ul. Udine 67. Cossetto je navzdol po državni cesti vozil tovornik *ti-grotto« TS 32763 podjetja «Prov-veditori Alimentari« s Trga sv. Frančišika 5, kjer je zaposlen. Ko je privozil do približno pol poti, je zaradi spolzkega asfalta zdrsel po cestišču in se silovito zaletel v zid na levi strani ceste.
Pri močnem sunku je Cossetto udaril z glavo v vetrobran in se hudo pobil po glavi, se ranil po desnem uhlju, desnem zapestju in stea-nu ter začel krvaveti iz desnega ušesa. Z zasebnim avtom so ponesrečenega šoferja hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek'. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti o-pravili karabinjerji in poskrbeli, da so potem tovornik odstranili.
kino Skedenj
predvaja danes 30. t.m. ob 16. uri Scopecolor film:
«LA VERGINE IN COLLEGIO
(DEVICA V KOLEGIJU) Dve uri prijetnega smeha Igra: Nancy Kwan
Nepoškodovan Ljubljančan v prevrnjenem avtomobilu
25-letni Pavle 2ontar iz Vižma-rij pri Ljubljani, je včeraj zjutraj imel veliko srečo. Ko se je okrog 11. ure peljal v svojem fiatu 600 LJ 291-28 navzdol po Ul. Commerciale, je v bližini stavbe št. 167, na nekem ovinku zdrsel na mokrem tlaku in se prevrnil na levi bok. Avto je tako zdrsel še nekaj metrov in se ustavil s prednjim delom, naslonjenim na drevo na desni.
Iz prevrnjenega avta je Zontar izstopil nepoškodovan. Na kraj nesreče so odhiteli agenti prometne policije, opravili zadevne formalnosti in nato pomagali Zon-tarju, da je avto dvignil in se odpeljal. Avtomobil je bil le nekoliko podrgnjen.
Himna
Zemeljski usad zasul delavca
Na gradbišču gradbenega podjetja «Angeli in Puhali, v Drevoredu 20. septembra 55, se je včeraj popoldhe ponesrečil 46-letni zidar Emil Kralj z Lonjerske ceste 71-4. Kralj je v jarku kopal zemljo za postavitev temeljev, ko se je nenadoma zaradi premočene zemlje usul nanj zemeljski usad. Delovni tovariši so Kralju priskočili na pomoč ter ga potegnili izpod usada. Pomagali so mu nato v zasebni avto, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Kralja so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti od 8 do 12 dni zaradi udarca v glavo, rane na levem sencu, glavobola in omotice.

predvaja danes 29. t. m. ob 18. uri barvni film:
Nude, calde e pure
(GOLE, TOPLE IN NEDOLŽNE)
Mladini pod 18 letom vstop prepovedan.
lil MO «1 KI8» P KOS E K
Predvaja danes 29. t.m. ob 19.30 film:
LA DONNA Dl PAGLIA
(SLAMNATA ŽENA)
Igrajo: Gina Lollohrlglcla, Sean Richardson In drugi
ko so ga soočili s Cavallarovo. Priznal je, da se je spopadel s Castaldijem, ga zgrabil za kravato in ker je mislil, da ga je zadušil, mu je odvzel listnico in neke druge dokumente ter ga potem vrgel čez most v Sočo.
Cavallarova je s svoje strani sprva zanikala, da si je Castaldo vzel sam življenje. Potem je dejala, da je imel morda prste vmes Zonno. Na tretjem zaslišanju je izjavila, da je Zonno vrgel Castaldija v Sočo v bližini gostilne «Agli scogliu. Na četrtem zaslišanju pa je dejala, da se je ta dogodek pripetil na pevmskem mostu.
Zonno je svojo izjavo potrdil tudi pred javnim tožilcem, kar je storila tudi Cavallarova. Pozneje pa sta oba preklicala vse svoje prejšnje izjave.
V to zadevo se je vmešal Zonnov brat Francescb, ki je izvedel svojo lastno preiskavo. Zanimal se je za vse okoliščine, ki so spremljale ta tragični dogodek, ter je med drugim našel dve ženski, ki sta neke noči slišali v bližini gostilne «Agli scogli« (gre za lastnico in njeno hčer) klice na pomoč. V prvem trenutku sta baje ženski izjavili da sta slišali, da Je nekdo vpil: «Na pomoč, na pomoč, Ana, kje si?» (Castaldi je Venero imenoval Ana). Pred sodiščem pa sta ženski izjavili, da sta slišali samo vzklike: »Ana, Ana».
Kje se je torej zgodil zločin, če je sploh šlo za zločin? Pri omenjeni gostilni ali na pevmskem mostu? Glede možnosti, da bi do zločina prišlo na pevmskem mostu, je obramba ugovarjala, češ da se kaj takega n j moglo zgoditi, ker bi bilo sicer opaziti na Ca-staldijevem truplu določene poškodbe zaradi I8-metrskega padca v vodo (obramba je poklicala na prvostopno obravnavo dve priči, ki sta pred leti skočili z mosta v Sočo in obe odnesli določene poškodbe). Na včerajšnji obravnavi je popoldne spregovoril generalni prokurator dr. Marši, ki je zahteval naj porotniki spoznajo Zonna za krivega ter naj ga obsodijo skupno na 23 let zapora <to zahtevo je postavil že na prvostopnem sodišču). Po tožilčevem mnenju se ne sme delati nobene razlike med splošnimi in specifičnimi dokazi. Po njegovem mnenju je dokazano, da je bil obtoženec tistega večera v Gorici, da se je sestal s Cavallarovo na mostu in da je takoj nato prišlo do prepira.
Podobne teze, čeprav bolj na dolgo, je iznesel pred njim zastopnik zasebne stranke odv. Raffone, ki zastopa očeta pokojnega Castaldija. Ta je bil v svojem govoru zelo oster ter je s svojimi izjavami celo povzročil prepir z obrambo. Toda tudi zastopnik zasebne stranko je poudaril kot odločilen dokaz obtoženčeve krivde podplutbe na desni roki. Na široko Je govoril tudi o izpovedih obtoženca. Caval-larove in drugih prič ter skušal prikazati Zonna, (ki je bil bivši karabinjer), kot prebrisanega človeka, ki je skušal v raznih obdobjih preiskave in obravnave poiskati najbolj uglajene poti, da bi se rešil iz zagate.
Za generalnim prokuratorjem Je govoril odv. Pascoli, ki je posebej poudaril važnost pričevanje matere in hčere, iz katerega po njegovem jasno izhaja, da je Castaldi umrl dva dneva prej, kot trdi obtožnica. Spričo tega so ob-teženčeve izjave karabinjerjem in preiskovalnemu sodniku brez vsakršne podlage. Obravnava se nadaljuje danes ob 9.30. Do razsodbe bo prišlo verjetno zvečer.
Kot znano je bila Gorica pred zanjo vojno trgovski in upravni center precej obsežne pokrajine, katere večji del pripada sedaj Jugoslaviji. Ta del pokrajine, izrazito kmetijskega in gorskega značaja, je naravno težil v Gorico kot svo. jemu središču in to se je poznalo tudi in še posebno pri trgovini. Ko je bilk potegnjena' leta 1947 nova državna meja, se je v tem oziru marsikaj spremenilo. Prva leta je trgovina v mestu občutila težko krizo, ki jo je potem precej omilila uvedba maloobmejnega prometa s propustnicami in blagovne izmenjave v okviru videmskih sporazumov.
Kako je danes s trgovino v Gorici in na Goriškem? Obrnili smo se do ravriatelja pokrajinske zveze trgovcev, dr. Scarana, da bi nam odgovoril na to vprašanje, kar je storil rade volje.
S trgovskega stališča gledano, predstavlja goriška pokrajina dve ločeni področji, ki imata za središče Gorico in Tržič, poleg tretjega področja, ki je popolnoma ločeno in ima svoje središče v Gra-dežu. Dočim se trgovina okrog Tržiča omejuje na domačo klientelo, pa je Gorica vedno privabljala del nekdanjih potrošnikov s tistega dela svojega področja, ki pripada sedaj Jugoslaviji, žal pa gre v maloobmejnem prometu le za obrobne predele, ki so gospodarsko najbolj revni, ker so izven pasu večji kraji kot Ajdovščina, Idrija, Vipava in Postojna. Zato se goriška kategorija trgovcev poteguje, da bi razširili obmejni pas po možnosti na vso bivšo goriško pokrajino, kar bi nedvomno prineslo Gorici številne nove odjemalce.
V Gorici imamo sorazmerno precej dobro razvito trgovsko mrežo, saj je tu precej več trgovin, kot pa v sosednjem Trstu ali Vidmu. Sta-
tistike nam pokažejo, da pride v Gorici po ena jestvinska trgovina na vsakih 88 prebivalcev, v Trstu je to razmerje ena proti 105 in v Vidmu ena proti 155. Podobno je tudi pri trgovinah d,rugih strok, ki jih je v Gorici po ena na 143 prebivalcev. V Trstu pa 153 in v Vidmu pa na 240 prebivalcev. Veleblagovnic je v Gorici 12, v Trstu 19, in v Vidmu 7. Zadružnih trgovin pa je na Goriškem okrog 40.
Kako imamo v Gorici preveč trgovin naj jasno pokaže tudi primer z mestom Venlo, na Nizozemskem, ki se je prejšnji teden pobratilo z Gorico. Venlo šteje 62.000 prebivalcev in ima 600 trgovin; od teh jih služi 300 za potrebe mestnega prebivalstva ter 300 za potrošnike iz Nemčije, ki prihajajo preko bližnje meje sem za nakupe. Gorica s svojimi 42.000 prebivalci šteje kar 1200 trgovin.
To je jasen dokaz, da je trgovska mreža v Gorici zelo razvita in da bi lahko postregla mnogo večjemu krogu odjemalcev, kakor jih ima sedaj. Pri tem seveda računa predvsem na mednarodno trgovino, ki naj bi se še bolj razvila v skladu z ugodnimi sosedskimi odnosi med obema mejnima področjema.
V tem smislu si pokrajinska zveza trgovcev prizadeva, da bi prišlo do odprtja novega mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici v Gorici, ki bi z najkrajšo in neposredno zvezo med Gorico in Novo Gorico nedvomno koristil drobni trgovini v severnem predelu mesta. Tudi Raštel bi imel od tega korist. Za poživitev trgovskega prometa v naši pokrajini je nedvomno važna tudi nameravana gradnja pro-tosinhrotrona pri Doberdobu, ker bi to pripeljalo številne nove potrošnike. Iz istega vzroka trgovci z zanimanjem sledijo razvoju pri-
prav za gradnjo avto ceste, predvsem njenega drugega dela, ki naj bi povezal Gorico z Ljubljano. Tako bi Gorica postala prometni center, kjer bi se lahko ustavljali številni turisti na svoji poti iz srednje Evrope k morju in v Italijo ali obratno.
Med tem časom se bodo uredile prav gotovo tudi valutne razmere in odstranile nekatere težave, ki ovirajo prosto izmenjavo blaga med Slovenijo in našim mejnim področjem. Povečanje je sprostitev take izmenjave bo nedvomno prinesla obojestransko korist. Tudi to je eden izmed razlogov, da so goriški trgovci in gospodarstveniki na splošno odločni prista-i dobrega sosedstva in utrjevanja obmejnega prijateljstva, saj so bili gospodarski krogi tisti, ki so šli po tej poti še pred politiki.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
2
obmejno srečanje Sovodnje, 30. maja 1965
Ob 17. uri pozdravni nagovori, sledi KONCERT pevskih zborov «Briški grič« iz Steverjana, «Kras» iz Dola - Poljan, «Srečko Kosovel« iz Ronk, «Bojan>> iz Dornberka, «Svoboda» iz Mirna, ((Goriški oktet« iz Šempetra ter godbi na pihala iz Doberdoba in Anhovega. Zbori pojejo samostojno in združeni ob spremljavi godbe na pihala ((Veseli rudarji« iz Idrije bodo igrali na večernih plesih v soboto 29., nedeljo 30 in v ponedeljek 31. maja; v ponedeljek bo tekmovanje v valčku.
Prireditev bo na nogometnem igrišču; vremena bo prireditev prihodnji teden.
v primeru slabega
Za to priliko bo vozil avtobus lz Gorice v Sovodnje po naslednjem urniku:
Iz Gorice (odhod s pevmskega mostu) ob 13.10, 14.40, 16. in 21. Iz Sovodenj odhod ob 17.30, 19.10 ter zadnji ob 21.30.

LJUBLJANSKI GOSTJE DEŽELNE UPRAVE
Delegacija socialnega skrbstva na obisku v Gorici in v Vidmu
Po sprejemu na županstvu so si ogledali dom za onemogle v Lovniku, solo za bolničarke v Gorici in bolnišnico v Vidmu
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiii
NAMEN POTOVANJA GORIŠKE DELEGACIJE
pri obnovi prosle cone v Gorici
Koristni stiki z gospodarskimi predstavniki v Ljubljani - V torek deželno zborovanje trgovinskih zbornic v Gorici
Upravni odbor goriške trgovinske zbornice je imel pretekli torek pod predsedstvom inž. Rigo-na ta svojo običajno tedensko sejo.
V uvodu je predsednik inž. Ri-gonat obširno poročal o stikih, ki jih je posebna goriška delegacija, ki jo je on vodil, imela s predstavniki oblasti in raznih gospodarskih organizmov v Berlinu, ob priliki nedavnega obiska v tem mestu. Goriška delegacija se Je ob tej priliki želela seznaniti s posebnimi zakoni in olajševalnimi ukrepi, ki so jih izdali v Berlinu in se obenem prepričati o njihovem praktičnem učinku na raznih gospodarskih področjih.
Take izkušnje so v Gorici potrebne, da bi lahko pripravili primemo dokumentacijo za obnovo goriške proste cone, ker bo zakon, ki jo urejuje, zapadel 31. decembra 1966.
Inš. Rigonat je nato poročal tudi o udeležbi iste delegacije na slovesnostih v Venlu, ob priliki pobratimstva med tem nizozemskim mestom in Gorico, Zaradi njune
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniii
AVTO ZAVOZIL S CESTE NA MAJNICI
Industrialec Mattiroli iz Gorice hudo poškodovan pri nesreči
Vespist s Poljan povozil svojega sovaščana
Včeraj dopoldne nekaj po 11. uri se Je peljal goriški gradbeni podjetnik 42-letni Luigi Mattiroli, ki stanuje v Gorici Ul. S. Pellico 4 s svojim avtomobilom- Alfa Romeo gluha iz Gorice čez Majnico proti Gradiški. Z njim je bil v avtomobilu tudi trgovski mešetar 51- letni Silvio Picherle iz Gorice, Ul. Zorut-ti 3. V bližini gostilne «Alle viole« pri Farri, pa je Mattiroliju nenadoma postalo slabo, zaradi česar je izgubil kontrolo nad vozilom ter zavozil s	ceste na	desni strani	in
treščil v	cementni	drog.
Pri trčenju sta bila oba potnika Tanjena in z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v	goriško	civilno
bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili Mattiroliju močan udarec na lobanji, pretres možganov, številne druge poškodbe med drugim tudi na prsnem košu, in zlom roke v komolcu. Pridržali so ga na zdravljenju z rezervirano prognozo.
Njegov	sopotnik	Picherle	pa	je
dobil udarec na obe koleni, in na čelu ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji iz Gradiške, ki so ugotovili tudi večjo škodo na avtomobilu.
Prejšnji večer ob 21.15 je šel
40-letni Mirko Lavrenčič iz Poljan št. 5 peš proti svojemu domu. Sredi vasi pa je nenadoma prišel za njim s svojo vespo Miloš Devetta, doma iz iste vasi na št. 7, ki je pešca iz neznanih vzrokov podrl. Včeraj ob 15. uri so Lavrenčiča pripeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili poškodbe na obeh nogah z zlomom leve nege in poškodbo v križu. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju.
PREDVOLILNO ZBOROVANJE PSIUP
Danes zvečer ob 19.30 bo v okviru predvolilne propagande govoril za PSIUP v Gorici na Trgu Cesa-re Battisti član glavnega odbora te stranke Lucio Libertini.
Ko se je peljal na delo je padel z vespe
Včeraj zjutraj ob 8.35 so sprejeli za 20 dni na zdravljenje v goriško bolnišnico 31-letnega Maria Pe-resina iz Ločnika Ul. Rlalto 34. Zdravniki so mu ugotovili zlom 'e ve ključnice. Perestn se Je poškodoval, ko se je malo prej peljal z vespo skozi Blanchis.
obmejne lege ln obstoja narodnih manjšin v obeh, imata obe mesti precej sorodnih problemov.
Starejši odbornik Grassilli je nato poročal odbornikom o stikih, ki jih je imel v Ljubljani s predstavniki gospodarske zbornice tega mesta ob priliki otvoritve letošnjega sejma «Alpe - Adria«.
Na seji so odborniki vzeli tudi na znanje, da bo v torek 1. junija v Gorici deželno zborovanje trgovinskih zbornic dežele Furlanije-Julijske krajine. Proučili so tudi ukrepe v korist živinoreje za tekoče leto.
Pred zaključkom seje so odobrili še vrsto ukrepov upravnega značaja	—
Interpelacija glede OET v Tržiču
Deželni svetovalec Bergomas Je naslovil na predsednika deželnega odbora interpelacijo o tem kakšne ukrepe namerava napraviti deželni odbor proti nameravani odsto-pitvi tovarne OET v Tržiču zasebnemu podjetju TGE iz Milana.
Nameravana izročitev tega državnega podjetja, ki je bilo pred kratkim z velikimi Izdatki modernizirano, nekemu zasebnemu podjetju, je vzbudila veliko zaskrbljenost med delavstvom, ki se Je dolgo lot borilo za njegovo modernizacijo. Vlada bi morala pred tako važne odločitvijo vprašati za mnenie deželni odbor v skladu s členom 47 deželnega statuta.
Nova delovna pogodba za pletilsko industrijo
Delavssa zbornica sporoča, da so 25. t.m. podpisali v Milanu novo delovno pogodbo za delavce pletll-ske industrije. Pogodba bo veljala za 30 mesecev ln sicer od 1. Junija 1956 do 30. novembra 1967. Pogodba predvideva 4 odst. povišanja minimalnih plač, znižanje tedenskega urnika, za eno uro, enako plačilo za moške in ženske ter druge ugodnosti. Ta pogodba so tiče uslužbencev podjetij Mucohlut in Moncaro na Goriškem.
Klasifikacija pristanišča v Tržiču
Včeraj je bil na goriški prefekturi sestanek predstavnikov ustanov, ki so zainteresirane pri klasifikaciji pristanišča v Tržiču. Sestanka so se udeležili zastopnik ministrstva za trgovsko mornarico, župan iz Tržiča, zastopniki pokrajinskih uprav iz Gorice, Trsta in Vidma in drugi. Ob tej priliki so se seznanili z načrtom za razdelitev dotacij, da bi na lej osnovi omogočili izvedbo klasifikacije pristanišča z učinkom od 1. januarja 1966.
člani delegacije socialnega skrbstva iz Ljubljane odhajajo s posveta na goriškem županstvu
Na povabilo in kot gost deželne uprave je prišla včeraj dopoldne na obisk v Gorico delegacija iz Slovenije, v kateri so bili odgovorni predstavniki za zdravstvo in socialno skrbstvo Slovenije. Spremljal jih je minister za obmejne pro-bleme Vladimir Kadunec. Na goriškem županstvu sta goste sprejela odbornik Lodi in deželni odbornik za zdravstvo Nardini.
Po kratkem obisku na goriškem županstvu, kjer je občinski odbornik Lodi obrazložil gostom razne oblike pomoči in posredovanja, ki ga občinska uprava vrši na področju socialne pomoči, si je delegacija ogledala dom onemoglih «A.. Culot« v Ločniku. Pri ogledu so gostje pokazali živo zanimanje za delovanje te ustanove. Pri ogledu jih je spremljal ravnatelj doma Ponton.
Kmalu po 11. uri so gostje iz Slovenije obiskali tudi šolo za bol-
ničarke pri civilni bolnišnici v Gorici, kjer jih je sprejel in pozdravil ravnatelj tega zavoda prof. Car. rara. Popoldne so gostje odpotovali v Videm, kjer so si ogledali tamkajšnjo civilno bolnišnico.
V Vidmu so delegacijo sprejeli sanitarni ravnatelj prof. Zanuttini, pokrajinski odbornik za zdravstvo in higieno dr. Chiapolino ter občinski odbornik za zdravstvo in hi-gieno dr. Cimetta.
Delegacijo SR Slovenije so se-stavljali: članica izvršnega sveta in odgovorna za socialno skrbstvo Gasparijeva, članici tajništva republike Selihova in Majcenova, ravnateljica doma upokojencev v Ljubljani gospa Vele ter ravnatelj socialnih uslužnosti v Ljubljani Pe-rad. Spremljal jih je, kot rečeno, minister za obmejne probleme Via. dimir Kadunec.
Zvečer se je delegacija v spremstvu odbornika Nardinija vrnila
...................................n,,,,,,,.....
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
133.000 lir globe branjevki zaradi uporabe umetnih barvil
Prizivne razprave o prometnih incidentih in epilog prepira v Ronkah
Goriško okrožno sodišče je imelo včeraj kar štiri prizivne razprave.
Pri prvi so sodili v odsotnosti 69-letnega Duilia Bonana iz Casar-se, ki je 24. septembra 1963 s svojim avtom od zadaj trčil v Be-glianu v vozilo 35-letnega Alda Do-natija iz Trsta, ki je hotel prav takrat zaviti na levo z državne ceste. Pri trčenju je dobil Donati poškodbe, za katere se je moral zdraviti 35 dni. Okrajni sodnik je prvotno obsodil Bonana na plačilo 100.000 lir globe. Sodišče je potrdilo prvo razsodbo. Branilec odv. Catalan.
Pri naslednji razpravi se je morala zagovarjati 52-letna Sonja Pri-jon vdova Tommasi iz Gorice, Ul. Montesanto 45 pod obtožbo, da je prodajala kislo repo, ki jo je ime la pod belimi tropinami, ki so bile pobarvane z umetno barvo. Pre kršek je ugotovilo pokrajinsko nad-zomištvo za zdravstvo na pokritem trgu v Gorici dne 8. februarja 1963. žena se je opravičevala, da ni vedela za prepoved uporabe barvil Okrajni sodnik jo je obsodil na plačilo 133.333 lir globe in objavo razsodbe v krajevnem časopisju. Včeraj so globo potrdili ter ženo oprostili glede objave razsodbe.
V odsotnosti so obravnavali zadevo 55-letnega Pietra Nottija, ki biva v Franciji. Obtožen je, da je pri trčenju med njegovim avtom in motociklom, ki ga je vozil 52-letni Marco Brandolin iz Krmina, Ul. Giulia 36, povzročil Brandoli-nu telesne poškodbe, ozdravljive
v 15 dneh. Trčenje se je pripetilo dne 9. oktobra 1963 v Tržiču ter bi moral dati Notti prednost Bran-dolinu. Sodnik iz Tržiča je obso-dil Nottija na globo 100.000 lir in plačilo sodnih stroškov. Včeraj je sodišče potrdilo prvostopno razsodbo.
Četrta razprava je bila proti 19-letnemu Giovanniju Bratevichu iz Ronk, Ul. Garibaldi 47. Obtožen Je bil, da je povzročil telesne poškodbe 50-letnemu električarju Mariu Sgubinu med prepirom zvečer 3. maja lani v Ronkah Sgubin je v prepiru dobil telesne poškodbe o-zdravljive v 30 dneh. Sodnik iz Tržiča je obsodil Bratevicha na štiri mesece zapora. Včeraj Je so dišče ustavilo postopek proti obtožencu češ, da je šlo za zakonito obrambo. Branil ga je odv. Sardo.
Državni tožilec dr. Brenči; pred sednik sodišča dr. Storto; sodnika Arculeo in Mancuso. Zapisnikar Petti.
preko bloka pri Rdeči hiši v Slovenijo.
Urnik trgovin za prihodnji teden
Ker je v sredo praznik republike, je običajna zapora trgovin za tedenski počitek prihodnji teden fa-koltatlvna.
V	torek 1. junija pred praznikom republike bodo lahko ostale vse trgovine na Goriškem odprte do 20. ure. Mesnice bodo poslovale samo dopoldne od 6.30 do 13.30 ure.
V	sredo 2. junija na dan republike bodo odprte pekarne iin mlekarne od 6.30 do 12.30, mesnice od
6.30	do 11. ure ter cvetličarne od 8 t o 13. ure. Vse druge trgovine bodo ves dan zaprte.
Od 1. junija pa do 15. septembra bodo trgovine z oblačili, opremo in raznim blagom po vsej goriški pokrajini odprte popoldne od 16. do 19.45, ob sobotah In pred prazniki pa do 20. ure.
VERDI. 16.30: *La sottile linea rossa«. K. Dullea in J. Warden. Ameriški klnemaskopski film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.00: «Fantomas 70». J. Marais, L. De Funes in M De-mongeot; Italijanski barvni kine-maskopskl film.
MODERNISSIMO. 16 00 «Blanco, rosso. giailo, rosa«. Anita Ekberg, A. Spaak in C. Gluffre. Italijanski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
ViTTORIA. 17 30: «Quando !'amo-re se nč andato«. Susan Hayward in M. Connors: ameriški barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «La fuga«. A.
. mee in Giovanna Ralll; italijanski črnobell film. Mladini pod 18 letom vstop prepovedan
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, tel. Ž9-72.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri 30 maja bo v Gorici odprte cvetličarna Reichmann, Corso Italia št. 34, tel. 53-71.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici naj-vlšjo temperature 17 stopinj ob 13.30, najnižjo 12,7 stopinje ob 3.30; povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov, dežja je padlo 15,8 nun.

Tako jutri moštva na igriščih
■.•.■■ .'-T	O
•	BOLOGNA
Negri; Furlanis, Pavinato; Muc-cini. Tentorio, Fogli; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti.
CAGLIARI
Colombo; Martlradonna, Tid-dia; Cera (Mazzucchi), Vesco-vi, Longo; Visentin (Nenč), Rizzo, Nene (Gallardo), Great-ti, Riva.
•	CATANIA
Vavassori; Michelotti, Lampre-di; Bechelli, Bicchierai, Sam-peri; Danova (Calvanese), Cine-sinho, Rozzoni (Calvanese), Cor. dova (Biagini), Pacchin.
1NTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guameri, Picchi; Jair, Mazzola, Domenghini (Gori), Suarez, Corso.
•	ROMA
Matteucci; Carpenetti, Ardiz-zon; Carpanesi, Losi, Schnel-linger; Francesconi, Bertani, Manfredini, Tamborini, Nardo-ni.
Uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiia
KOLESARSTVO
Udeleženci Gira danes z letali iz Sicilije v Milan
MILAN, 28. — Danes se je zaključilo »preseljevanje« udeležencev Gira iz Sicilije v Milan. že včeraj so se po končani etapi na kronometer nekateri vsedli na vlak, drugi pa v letala in se odpeljali na sever, kjer se bo jutri začel zadnji del dirke po Italiji.
Tudi organizatorji in novinarji so se danes zjutraj s štirimotor-nim letalom odpeljali v Milan. Med potjo se je tolčenje tipk pisalnih strojev mešalo z brnenjem motorjev letala. Vsak je pač pripravljal članek za redakcijo in vsak je hotel že med potjo napraviti obračun dosedanjih etap.
V Milanu so imeli največ dela tehnični vodje ekip, ki so morali pripraviti načrte za nadaljnje e-tape, dalje mehaniki, ki so mora-v li preurediti zamenjave na kolesih za vzponske vožnje in tudi zdravniki, ki imajo pod nadzorstvom več kolesarjev, ki jim zdravje nekoliko nagaja.
Jutri bo razmeroma kratka — 100 km — in ne preveč naporna etapa Milan — Novi Ligure.
Govori se, da kolesarji ne bodo mogli preko prelaza Stelvio, kjer je še danes snežilo. Čeprav bi se delavcem cestne ustanove posrečilo spraviti h kraju sneg, bi še vedno obstajala nevarnost plazov. Po mnenju načelnika ANAS iz Bočna inž. Ortolanija bi samo čudež pripomogel, da bi bila cesta odprta za Giro,
• * *
MILAN, 28. — Gianni Motta bo nastopil z ekipo Molteni na Tour de France. To je danes javil predsednik kluba, ki je omenil, da bodo v ekipi še De Rosso, Švicar Binggeli, Fezzardi, Fomoni, Scan-delli in drugi kolesarji, ki jih je izbral tehnični vodja Albani.
NEW YORK. 28. — Bivši svetovni prvak teežke kategorije Floyd Patterson, je izjavil, da je zmožen pdemagati Cassiusa Claya v dvoboju za naslov.
TORINO
Vieri; Poletti, Buzzacchera; Puia, Rosato, Ferretti; Meroni, Ferrini, mtchens, Moschino, Simoni.
MILAN
Barluzzi; Pelagalli, Noletti; Santin, Maldini, Lodetti; Mora, Rivera, Amarildo, Ferrario, Fortunato.
GENOA
Da Pozzo; Bruno, Bagnasco; Baveni, Bassi, Rivara; Kolbl, Pantaleoni, Žigoni, Bicicli, Gi-lardoni.
FOGGIA
Moschioni; Valadč, Micelli; Bet-toni, Tagliavini, Micelli; Faval-11, Lazzotti, Nocera, Maioli, Ol-tramari.
SAMPDORIA
Sattolo; Fontana, Delfino; Dor-doni, Bemasconi, Morini; Sor-mani, Lojacono, Camiglia, Fru-stalupi, Barison.
VARESE
Miniussi; Rondanini (Mattaruc-chi), Maroso; Cucchi, Beltrami, Soldo; Spelta, Szymaniak, Tra-spedini, Andersson, Volpato. JUVENTUS
Anzolin; Gori, Sarti; Bercel-lino, Salvadore, Mazzia (Leon-cini); DelTOmodarme, Del Sol, (Mazzia), Combin, Da Costa, Menichelli.
FIORENTINA
Albertosi; Robotti, Castelletti; Brizi, Gonfiantini (Ferrante), Pirovano; Hamrin, Maschio, Or. lando, Benaglia (Marchi), Mor-rone.
MANTOVA
Zoff; Scesa, Corsini; Cancian (Bartolomei), Pini, Bernardi; Tomeazzi, Jonsson, Di Giaco-mo, Volpi, Ciccolo.
LAZIO
Cei; Zanetti, Vitali; Carosl, Pa-gni, Gasperi; Renna, Bertu, D’Amato, Govemato, Mari.
ATALANTA
Pizzaballa; Anquilletti, Nodari; Pesenti, Gardoni, Colombo; Ma. gistrelli, Bolchi, Petroni, Lan-doni, Nova.
L. VICENZA
Luison; Volpato, Savoini; Tiberi, Carantini, Stenti; Vasto-la, Menti, Vinivio, DelLAngelo, Campana (Fontana).
MESSINA
Baroncini; Garbuglia, Clerici; Cavazza, Ghelfi, Landri; Der-lin, Morbello, Rigo, Gioia e Brambilla.
NOGOMET
MILAN, 28. — Tajnik Interja je izjavil, da Je vodstvo milanskega kluba predložilo UEFA datum 8. in 15. septembra za tekmo za medcelinski pokal Inter — Inde-pendiente. Kaže, da bo argentinski klub pristal na datum, pod pogojem, da bi prvo tekmo igrali v Milanu.
PRIREDITEV V OKVIRU STEPO
Namiznoteniški turnir na Opčinah za Škamperle
Openci in Rojančani na častnih mestih
12 namiznoteniških ekip iz Trsta in okolice je prišlo v četrtek na Opčine, kjer je bil v Prosvetnem domu turnir v počastitev 20-let-nice osvoboditve. Ekipe so bile razdeljene v tri skupine in zmagovalci posameznih skupin so se pomerili za prvo mesto in za lep pokal Mladinskega krožka z Opčin, ki je turnir organiziral. V prvi skupini si je prvo mesto s precejš-
njo lahkoto zagotovila ekipa Doma iz Rojana v postavi Fabjan-Kuret. Edini resni nasprotniki Rojančanov so bili le predstavniki Brega in Krasa. Posebno vroča je bila v tej skupini tekma med Bregom in Krasom, ki so jo prvi odločili v svojo korist komaj po igri dvojic.
V drugi skupini, ki je bila najštevilnejša, so bile sile izenačene in prišlo je do nekaterih presenečenj. Prvo mesto si je v tej skupini zagotovila ekipa Škamperle, kmalu pa bi doživela poraz z zelo
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,1111,,„lin„,m,,ul,lllllul||imm|||||||||||||||||||M||||||
NAM/ŽNl TENIS
JUTRI V VARESEJU
Trije predstavniki Bora v zaključnem delu italijanskega prvenstva
Bologna-Cagliari	1		1. — prvi	1	2
Fiorentina-Mantova	1		drugi	2	1
Foggia-Sampdoria	X	i	2.	prvi	z	X
Genoa Milan	2	X 1	Hrniri	x	g
LR Vicenza-Messina	1		U1 URI		
Lazio-Atalanta	X	i	3. — prvi	1	
Torino-Roma	1		drugi	2	
Varese-Juventus	X	i	4. — prvi	1	
Catanzaro-Palermo	2	1 X	drugi	X	
Lecco-Padova	I		5. — prvi	X	2
Napoli-Brescia	1		drugi	2	X
Spal-Trani	i		6. — prvi	1	1
Triestina-Verona	l	2	drugi	X	2
Jutri, 30. t.m., bo v Vareseju začetek zaključne faze italijanskega namiznoteniškega prvenstva, katerega se bodo udeležili med ostalimi tržaškimi reprezentanti tudi trije igralci Bora.
Borove barve bodo namreč bra-
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii nili v mladinski konkurenci, Adri-
jan Tavčar, kot zmagovalec v dežel-
V SREDO 2. MIJA HA PROSEKU	S,K“S,c.SK S3F&SS
riji z dobrimi izgledi za častno uvrstitev. Njegov brat Boris pa se bo potegoval za boljše mesto v drugi kategoriji.
Najštevilnejšo zasedbo bo imela Soffitta, ki bo nastopila razen v tretji kategoriji z Birso in v drugi s Crechicijem, tudi z mladinsko ekipo ter se bo borila s člansko ekipo za vstop v A ligo.
Bilo je pričakovati, da se bo tudi Bor boril ob tej priliki za vstop v B ligo, vendar je vodstvo namiznoteniške zveze šele v zadnjem mesecu odločilo, da bo zaključni del potekal drugače kot običajno.
Tudi tretji tržaški klub bo dobro zastopan. V tretji kategoriji bosta sodelovala Ragusin in Dambrosi, medtem ko bo Floramo nastopal v višji kategoriji. V drugi ženski kategoriji bo nastopala še Bisiani-jeva, ki bo z neko drugo klubsko tovarišico, katere ime ni bilo še dokončno določeno, sodelovala v ženski B ligi.
Možnosti Borovih atletov na tem tekmovanju so precejšnje. Popolnoma odrezan iz borbe za najvišja mesta je le Tavčar, ki mora v svoji skupini računati z nasprotniki s slavnimi imeni, kot sta npr. Raineri in Geroni.
Boljše so možnosti ostalih dveh aletov! Edi Košuta spada brez dvoma med najboljše italijanske igral, ce tretje kategorije in če bo znal brzdati svoje živce, bo lahko osvojil tudi državni naslov. Isto velja za Borisa Košuto. V svoji kategoriji ima prav malo enakovrednih tekmecev: to je že večkrat dokazal tudi z zmagami nad igralci prve kategorije, vendar tudi on še ni dosegel vsega, na kar bi s svojim tehničnim znanjem lahko u-pal.	,,
Upamo, da bosta bila prav v Va-
c-n ii i /--vVvn	n.. —1 - ... I i_..
20. tradicionalna tekma med mladimi in starimi
Po športnem dvoboju ples na prostem
Na Proseku se že mesec dni pripravljajo na tradicionalno nogometno tekmo med starimi in mladimi vaščani. Ta prireditev slavi dvajsetletnico in bo gotovo, kot v prejšnjih letih, tudi tokrat vzbudila zanimanje. Datum in ura tekme sta že določeni; 2. junija ob 16.30 na »svetovno znanem« igrišču Velika Ravna.
Tudi letos bo prisotna proseška televizija s svojim spikerjem, ki bo v domačem narečju komentiral potek tekme. Podjetni Prosečani so seveda povabili na «dvoboj leta« najbolj znana imena športnih novinarjev. Prisoten bo tudi zdravnik dr. prof. Vincenzo, ki je diplomiral na univerzi v Koludrovci, ki bo nudil igralcem prvo pomoč. Njemu bosta pomagala še dr. Kreps s Proseka in Furlan s Ci-molajsa. Postavi še nista določeni: tako trdita trenerja, ki se zavedata odgovornosti in prav zaradi tega ukrepata vse v največji tajno-
1
X
sti. Tehnik starih trdi, da so njegovi močnejši, pripravljalec mladih pa seveda meni, da bo zmaga pripadla bolj svežim silam. Jasno, da Je prav o tem vprašanju v zadnjih dneh na Proseku največ vročih debat.
Tudi proseška godba se vestno pripravlja za ta praznik, ker bodo igralci odšli na igrišče v spremstvu njenih koračnic. Se bolj veselo se bo oglašala ob povratku, ko bodo poraženci vlekli na okrašenem vozu zmagovalce do vasi. Tu bodo zmagovalce čakali okusni kalamari, poražence pa sklede fižola z dodatkom »dišeče« čebule.
Letos so hoteli Prosečani napraviti korak naprej: po tekmi bodo priredili ples na prostem. Seveda bodo poskrbeli za dobro založene bifeje, kjer bo sladokusec lahko našel od domačega pršuta z dobro domačo kapljico, do okusno pečenih čevapčičev. Ker predvidevajo, da bo to najbolj privlačna točka, so sklenili, da bodo ples ponovili tudi v četrtek od 21. do 24. ure.
V sredo torej vsi na Prosek, kjer ne bo manjkalo ne smeha, ne razvedrila, ne zdrave zabave. Kalamari ne bodo samo za zmagovalce, kot fižol ne bo samo za poražence. In vrhu tega bo vsem na razpolago pristna domača kapljica, ki se zelo prileže ob krožniku pršuta ali porciji čevapčičev.
BRUNO RUPEL
živahnim moštvom Dijaškega doma, ki je klonilo komaj po razburljivi igri dvojic. Ponovno presenečenje je nato pripravila druga ekipa Opčin, ki je po zelo napeti tekmi premagala Dijaški dom. V tem srečanju so zabeležili tudi najdaljšo tekmo turnirja. Zadnji odločilni set v igri dvojic so Openci odločili v svojo korist z visokim izidom 27:25,
V tretji skupini so bile Opčine precej boljše in se z dvema zmagama nad prvim moštvom Cankarja in drugo garnituro Krasa uvrstile v finale.
Tri finalne tekme so bile zelo borbene. S 3:0 se je končalo le srečanje škamperle-Opčine, v preostalih dveh srečanjih (Rojan-Skam-perle in Rojan-Opčine) pa so morali odigrati kar 5 dvobojev. Obe tekmi sta bili zelo napeti, posebno pa je gledalce navdušil dvoboj Fabjan (Rojan) - Sosič (Opčine), ki, je odločal, kdo bo drugi. Fabjan je zmagal prvi set, Sosič pa je z napadalno igro najprej izenačil in nato gladko zmagal.
Po končanih tekmah so razdelili nagrade. Škamperle je dobil pokal,
Opčine in Rojan pa kolajne. Vse ekipe so prejele tudi diplome za udeležbo na turnirju. Kvaliteta igralcev je bila na visoki ravni, solidna pa je bila tudi organizacija tekmovanja, ki je trajalo nepretrgoma kar 6 ur.
Izidi finalnih tekem:
Škamperle — Opčine A 3:0 (Posega-Sosič 2:0, Kovačič-Bole 2:1, Posega-Kovačič : Sosič-Bole 2:0)
Rojan — Škamperle 2:3 (Kuret-Posega 1-2, Fabjan-Kovačič 2:0, Kuret-Fabjan : Posega-Kovačič 2:0, Fabjan-Posega 1:2, Kuret-Kovačič 1:2)
Opčine A'— Rojan 3:2 (Bale-Fabjan 2:1, Sosič-Kuret 0:2,
Sosič-Bole : Fabjan-Kuret 2:1, Ku-ret-Bole 2:0, Sosič-Fabjan 2:1).
Nastopile so še ekipe Kras A,
Kras B, Cankar A, Cankar B, Opčine B, Barkovlje A, Barkovlje B,
Breg in Dijaški dom.
BRUNO KRIŽMAN
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiaiimiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinii
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Nova pomembna zmaga sežanskega Tabora
Sežanski igralci še vedno v vodstvu lestvice
16. kolo primorske nogometne lige je dalo naslednje izide: Tabor - Anhovo 2:1, Piran . Postojna 1:1, Pivka . Jadran 1:7, Rudar -Adria 2:2:
Tabor - Anhovo. V Sežani sta se spoprijela favorit za najvišji naslov Tabor in gostje iz Anhovega
Iz koprskega okraja
igralci Kopra že člani slovenske nogometne lige
Koprski nogometaši so že kolo pred koncem prvenstva zahodne skupine druge republiške lige člani prve republiške lige. Ta teden so osvojili kar štiri točke. Najprej so premagali Savo z 2::0, potem pa je prišlo iz Ljubljane obvestilo,da Svoboda zaradi poškodovanih igralcev ne more odigrati tekme v Kopru in da predaja srečanje 3:0 p.f. Ker je glavni nasprotnik Ko-
pra ljubljanska Slavija nepričakovano izgubila srečanje v Litiji z 0:4, ima zdaj Koper kar 5 točk prednosti in bo v najslabšem primeru zaključil prvenstvo s tremi točkami prednosti.
O sami tekmi s Savo, ki Je bila za Koper odločilnega pomena, moramo povedati, da domači igralci tokrat niso zadovoljili. Zelo verjetno so bili nekoliko zmedeni zaradi pomembnosti srečanja, no drugi strani pa je nastopila psihična in fizična utrujenost zaradi intenzivnih priprav na prvenstvo, zaradi številnih odločilnih tekem v spomladanskem delu in tudi zaradi poostrenih treningov. Koprčani so sicer dosegli dva zadetka, toda gostje so bili večidel srečanja enakovredni na igrišču. Ce bi osvojili točko, ne bi mogli reči, da bi bilo to nezasluženo.
Sicer pa konec dober — vse dobro. Koprskim nogometašem se je uresničila dolgoletna želja, da so postali člani prve republiške lige. Zamenjali bodo izolski Delamaris, ki se letos ni mogel obdržati v krogu najboljših slovenskih moštev ne po krivdi igralcev, ampak predvsem zaradi neurejenih finančnih razmer in zaradi vrste drugih težav, med katerimi je seveda na prvem mestu igrišče. Izolski nogometaši bodo imeli priložnost, da se uvrstijo na prvo mesto v zahodni skupini druge republiške lige, medtem ko si bodo Koprčani na vse načine prizadevali, da ne bodo izpadli. V tem primeru bi
V naši včerajšnji številki smo napisali, da je Jugoslavija zasedla prvo mesto na turnirju za Trofejo petih narodov. Do tega zaključka smo prišli na podlagi količnika, ki je najboljši za Jugoslavijo. V resnici pa je trofejo osvojila Italija, ker je prireditveni odbor (v nasprotju z dosedanjo prakso) upošteval število zmag v medsebojnih igrah prvih treh. Italija ima tako tri zmage, Poljska dve, Jugoslavija pa eno samo.
Že v prvi minuti so domačini resno ogrožali vratarja gostov Erzetiča. Kljub premoči Tabora so igralci Anhovega prišli prvi v vodstvo v 12’ s Cefarinom. Izenačenja ni bilo treba dolgo čakati, ker je Pregelj samo 4 minute kasneje dosegel gol domače barve. Zaradi _	hitrega in ostrega tempa je bilo
reseju oba brata dovolj prisebna pred obema vratima več kritičnih in prinesla Boru prvi državni na- situacij. V 24’ je Pregelj krasno
slov.
I. PATRIZIO
TENIS
RIM, 28. — Tehnična komisija FIT je javila, da bodo Italijo zastopali na dvoboju tretjega kola evropske cone za Davigov pokal s CSSR (v Pragi od 11. do 13. junija) Hetrangeli, Merlo, Tacchini in Maioli.
prodrl skozi obrambo gostov in ko je bil pripravljen za strel, ga je branilec Anhovega grobo zrušil. Planinšek je najstrožjo kazen sigurno izvedel in dosegel že v tem delu igre zmago za domačine. Gostje so sicer v nadaljevanju hoteli izenačiti, vendar jim zaradi budne igre domače obrambe ni uspelo. Pri Taboru sta bila najboljša Meden in Bogateč, pri Anhovu pa Ninlč in Simčič.
Piran - Postojna. Pirančani so
tokrat imeli v gosteh nogometaše iz Postojne, s katerimi so se razšli, z neodločenim izidom. Med tekmo je bila razvidna premoč gostov, ki so hoteli pokazati, da njihov uspeh proti Taboru ni bil le slučajen in tudi, da je moštvo trenutno v dobri formi. Čeprav je bila Postojna ves čas boljše moštvo, ji ni uspelo več kot delitev točk. Omeniti pa je treba, da so domačini zastreljali enajstmetrovko.
Pivka . Jadran. Igralci Jadrana niso dovolili Pivčanom, da bi jih presenetili. Zmaga enajsterice z Dekana je popolnoma zaslužena, saj Je bila ves čas boljše moštvo.
Rudar - Adria. Rudarji iz Idrije so tokrat gostili zelo živahno moštvo Adrie iz Mirna. Po obojestran. ski enakovredni igri sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom.
Po tem kolu še nadalje vodi Tabor, ki ima dve točki več kot Tolmin.
D. M.
imela koprska obala jeseni prihodnje leto kar dva predstavnika v republiški ligi.
športno občinstvo v Kopru je z navdušenjem pozdravilo uvrstitev požrtvovalnosti koprskih igralcev v slovensko ligo. Sredi prihodnjega tedna bo prijateljska tekma z drugoligaško enajstorico Istre iz Pulja, na kateri bodo igralci prejeli tudi javno pohvalo za svoj uspeh.
6. JUNIJA V ČRNEM VRHU
Planinski pohod SPOT na Javornik
Planinski pohod SPDT, ki bo 6. junija od Črnega vrha do Javornika, bo potekal po naslednjem pravilniku: tekmuje se v 3-član-skih skupinah (kot posamezniki a-II predstavniki društva). Cas celotnega pohoda, vključno z 10-mtnut-nim odmorom v koči, je 3 ure. Hoja je enakomerna in ekipe morajo hoditi skupaj. Opozarjamo, da je tempo planinske hoje v vzponu 300 m višinske razlike na uro. Točko, vanje na podlagi podatkov, ki jih bodo zbrale tajne kontrole.
Nagrajevanje bo na podlagi povračila vpisnine, in sicer prva e-kipa 100, druga 50, tretja pa 26%.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Prijave bo sprejemalo tudi razsodišče v Cmem vrhu tik pred startom pohoda.
iiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiutnuniniiniiiinniiiinuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiM
Turistične informacije
GORENJSKA. V Bohinju je dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Domu na Komni. Žičnica na Vogel obratuje. V Kranjski gori je zaprt hotel «Razor», hotel «Erika» pa bo odprt od 29. maja dalje. V »Prisanku«, motelu in pri zasebnikih je dovolj prostora. Prostor je tudi v Gozd Martuljku, Podkorenu, Domu v Planici in pri zasebnikih v Ratečah. Gostišče »Mojmir« v Ratečah je zasedeno. Na Vršiču je prostor v Erjavčevi koči, Koči na gozdu in Mihovem domu, ki pa bo odprt samo v soboto in nedeljo. Tičarjev dom je zaprt. Cesta preko Vršiča je prevozna samo do Koče na gozdu. Na Vršiču je 80 cm snega, na Vitrancu pa 50 cm. Prostor je na Jesenicah, Domu pod Golico in Domu na Cmem vrhu. Prostor je tudi pri žičnici in pri zasebnikih v Potokih in v Hrušici.. V Tržiču, Podljubelju in v planinskih domovih na Kofcah in Pod Storšičem je dovolj prostora. Zicnica na Zelenico obratuje vsak dan od 9. do 18. ure, razen ob ponedeljkih, ko obratuje od 12. ure dalje. Na Zelenici je še 2 m snega. V Bistrici pri Tržiču so odprli novo restavracijo s Turističnim informacijskim birojem in menjalnico. Restavracija je tik ob bencinski črpalki. V Kranju je še nekaj prostora v obeh hotelih in pri zasebnikih.
Dovolj prostora je v Preddvoru, v gostišču ((Marinšek« v Naklem in pri zasebnikih v Besnici. Nekaj prostora je tudi na Krvavcu in v Domu na Jezerskem. V Škofji Loki je prostor v gostišču «Krona» in pri zasebnikih. V Poljanski dolini je prostor pri zasebnikih v Poljanah, Srednji vasi, Gorenji vasi in v Trebiji. Dom pod Planino
v Trebiji ima 60. prostih, postelj. V Selški dolini je prostor pri zasebnikih v Selcah in Železnikih. Prostor je tudi v planinskem domu na Lubniku, smučarskem domu na Javorjah, pri zasebnikih v Sorici in v počitniškem domu Litostroja na Soriški planini. Cesta od Jeprce do škofje Loke je na novo asfaltirana.
LJUBLJANA Z OKOLICO. V Ljubljani je zaseden hotel «Turist». Hotel Union« bo zaseden od 29. do 31. maja, hotel «Slon» bo zaseden od 31. maja do 2. junija. Hotel »Ilirija« bo imel prostor od 1 junija in od 5. junija dalje (od 2. do 5. junija bo zaseden). Dovolj prostora je v hotelu «Lev», nekaj prostih postelj pa je še v hotelu «Bellevue«. Prostor je v Logatcu, Rakovem Škocjanu, na Rakeku in Uncu. V Cerknici je dovolj prostora v hotelu. Cerkniško jezero je še do polovice zalito. Dovolilnice za lov na ščuke izdaja Turistični biro. Turistični biro posreduje tudi šotorovanje ob lovskih kočah, kakor bivanje v kočah samih. Pro-štor je v Domu na Slivnici nad Cerknico, v Zilcah in na Bloški planoti, kakor tudi V Loški dolini.
DOLENJSKA. V Novem mestu je nekaj prostora v obeh hotelih in v gostišču «Loka». V hotelu Grad-Otočec je še nekaj prostih postelj, z-dravilišči v šmarjeških in Cate-• i, „.toplica.h Bta zasedeni. V šmarjeških toplicah je nekaj prostora le v letoviških hišicah, v Cateških toplicah pa pri zasebnikih. V Do-
lenjskih toplicah je prostor samo pri zasebnikih. Nekaj prostora ima tudi hotel »Sremič« v Krškem; v Krškem je odprt športni bazen. Dovolj prostora je v planinskih do. movih na Mimi gori in v Domu Vinka Paderšiča na Gorjancih (Gospodična).
ŠTAJERSKA. Dovolj prostora je v obeh hotelih v Celju, v Celjski koči in na Svetini. V Rogaški Slatini je prostor v hotelih in pri zasebnikih, medt em ko je v zdravilišču samo 5 prostih postelj. V Dobrni je prostor samo pri zasebnikih. V Rimskih toplicah je še dovolj prostora. V Laškem -pa i-maj prostor v hotelu «Savinja» in pri zasebnikih. V Logarski dolini je nekaj prostora v planinskem do. mu in v Domu na Okrešlju. Za gostišče Sestre Logar so potrebne rezervacije. Hotel «Rinka» v Solčavi priporoča rezervacije za soboto. Prostor je še v Gornjem gradu, Lučah, Ljubnem, Mozirju in Domu na Roglji. Rezervacije priporočajo hotel »Paka« v Velenju, Dom na Slemenu, Tončkov dom na Lisci in gostišče na gori Oljki. Odprto je kopališče na prostem v Rimskih toplicah. V Mari boru je prostor v hotelih «Slavi ja«, »Orel« in »Turist«. Danes 29 t.m. bodo na Mariborskem Pohor ju zasedeni železničarski dom, ho tel »Bellevue« in Kegarjev dom Poštarski dom bo zaseden do 30 maja, Zidanškov dom bo od 1 junija dalje odprt V ostalih do movih pa je še dovolj prostora Prostor je v Lovrencu na Pohor ju, Ptuju, Slovenski Bistrici, v Gradu Štatenberg in na Boču.
POMURJE. Dovolj prostora je v obeh hotelih v Murski Soboti. V Radencih, je prostor samo v letoviškem naselju in pri zasebnikih, medtem ko je zdravilišče zasedeno. V Moravcih je zasedeno letoviško naselje, dovolj prostora pa je pri zasebnikih. Prostor je v obeh gostiščih v Ljutomeru, v Len-davi, Beltincih in v Domu na Goričkem v Gornjih Petrovcih. V turističnih postojankah na kolišču «Bobri» v Bistrici ob Muri in na Jeruzalemu ima 4 prosta ležišča. Na kolišču ima plesno glasbo vsak dan, strežejo pa z domačimi posebnostmi.
Prireditve: V nedeljo, 30. maja, bo na kolišču Bobri zabavna prireditev s tekmovanjem ribičev. V nedeljo bo v Rodencih otvoritev bazena s skoki v vodo in zabavno prireditvijo.
GORIŠKA. Dovolj prostora je v Nori Gorici, na Lokvah, v Trenti, Soči, Logu pod Mangartom, Čezsoči in Tolminu. V Kanalu je od včeraj vse zasedeno. V Bovcu bodo danes zasedeni vsi gostinski ob-jekti, nekaj prostora pa je pri zasebnikih. Prostor je v Idriji, na Vojskem in pri zasebnikih v'Cerknem.
PRIMORSKA. Prostor je v hotelu ((Triglav« v Kopru in v hotelu »Adria« v Ankaranu. Dovolj prostora je v Portorožu, Piranu, Luciji, Strunjanu, Izoli in Fijesi. V Luciji so odprli restavracijo ((Taverna«.
Prireditve: V Izoli bo 30. maja ob 8. uri v pristanišču republiška veslaška regata.
DR. DUŠAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige ^Začetki slovenske so-	_ .
cialne demokracije v desetletju 1884-1894» 'v v '
Tako je dr. Adler formuliral misel na sodelovanje pri «obrambi domovine« za nemške socialne demokrate v Nemčiji in v Avstriji v skoraj absolutni obliki. Presoditi moramo, da samo spričo takšnega stališča socialna demokracija v Nemčiji in v Avstriji ni več morala veljati kot «državi nevarna«. Gotovo je socialnodemokratsko sprejemanje zunanje politike vladajočih razredov (trozveze itd.) že vnaprej odločalo tudi za obrambo domovine v primeru vojnega spopada.
Neki pripetljaj na tretjem kongresu, ki je sicer po sebi nepomemben, lepo kaže, kako se je avstrijska socialna demokracija ogibala političnemu dotiku s tistimi, ki so odklanjali avstrijski m avstroogrski državni sistem načelne neenakopravnosti nenemških in nemadžarskih narodov, in se izmikala vsakemu približevanju k zahtevam po neki od dane državne ureditve radikalno različni rešitvi narodnostnega vprašanja, kakor da bi bilo šlo tu za neko tuje ji področje, kamor sploh ne sme stopiti, češ da na njem sploh ne bi mogla več obstajati kot mednarodna socialna demokracija. Za tem stališčem
se je dejansko krila odločitev, ne spoprijeti se z državnim sistemom Avstro-Ogrske in povesti ves politični razvoj v njem mimo revolucionarnega razpleta, ki bi predvidoma moral oslabiti njegovo pozicijo v evropskem meddržavnem sistemu in utegnil tako spraviti na dnevni red vprašanje razdelitve avstro-ogrskega ozemlja med velike sosede, ki so vsenaokrog prežali nanj in ki bi se po vsej verjetnosti pri takšni delitvi morali spopasti. A takrat ni bilo nikogar, ki bi bil s primerno jasnostjo in z zadostnim poudarkom postavljal temu stališču — specifično «avstromarksističnemu», t.j. stališču socialnih demokratov, ki so se imeli in so jih imeli tudi vsi drugi sodobniki za marksiste, ne da bi se bili kaj spotikali obenj — nasproti drugačen pogled na reševanje narodnostnega vprašanja v tej mnogonarodni državi z vidika, da so zatirani narodi rezervoar revolucionarnih energij in zavezniki proletariata v boju proti vladajočim razredom.
Ko je tretji kongres zasedal drugi dan, je poljski delegat Diamand, ki ga je za to očitno naprosilo vodstvo kongresa, sporočil, «da je hkrati na Dunaju zborujoči kongres slovanske akademske (t.j. študentske) mladine poslal« kongresu socialne demokracije pozdravno brzojavko, in predložil, naj bi mu kongres takoj brzojavno odgovoril: ((Socialnodemokratski strankin zbor prisrčno odzdravlja pozdravom slovanske mladine in upa, da bodo iz njene srede zrasli požrtvovalni borci za stvar proletariata. Za strankin zbor: Schmidt, Popp (dva iz petčlanskega predsedstva).« Te brzojavke pa kongres slovanskih študentov ni mogel več sprejeti v vednost, ker je prav tisti dan dunajska policija prepovedala njegovo nadaljevanje. To novico je v začetku popoldanske seje tretjega kongresa sporočil neki delegat s pripombo, da ((slovanskega študentskega kongresa niso razpustili zaradi kakšne formalne napake, marveč zaradi dnevnega reda« — ki je vseboval tudi točko o spremembi državne ureditve — in je predložil, naj bi kongres poslal na razhodno večerjo ali komerz študentov dva pred-
stavnika, in sicer, če mogoče, Daszynskega in dr. Adlerja, kolikor bi bila pripravljena to nalogo prevzeti. Predlogu ni nihče ugovarjal. V zapisniku je v oklepaju pripomba: «Dr. Adlerja pri tem sklepu ni bilo v dvorani.« Ko je Adler izvedel za ta sklep, nikakor ni hotel dopustiti, da bi obveljal, in je moral predsednik Schmidt izjaviti: «K sklepu o delegiranju dveh sodrugov k slovanskemu študentskemu kongresu (prav: ko-merzu, kajti kongresa ni bilo več!) sem izvedel, da ta kongres nima čisto (!) socialističnega značaja, marveč je bolj narodnostne narave.« Nato je dal besedo dr. Adlerju, ki je dejal: ((Strankin zbor pač ne more nikogar poslati tja, ker nas niso povabili. Gospodje od slovanskega kongresa so nas pozdravili, mi smo odzdravili, to zadostuje. Da ga je policija razpustila, nas seveda ne preseneča. Nimamo nobenega povoda iti tja.« Zapisnik pravi: «Sklep o delegiranju je zbor razveljavil.« Tako je avstrijska socialna demokracija prepuščala svojim slovanskim narodnostnim sestavinam, da se po lastnem preudarku ukvarjajo z vplivanjem na radikalnodemokratične življe med študenti, ki so se približali socialni demokraciji, a so hkrati vztrajali pri narodnjaških narodnostnoosvobodilnih težnjah. Pol leta po tretjem kongresu je «Arbeiterzeitung» polemizirala s ((Časopisom českčho studentstva« takole: «Kdor ne pozna narodnostnih razmer v Avstriji pa bere to glasilo, mora nujno priti do prepričanja, da so v Avstriji zgolj Cehi oziroma Slovani. Vsi sovražniki nemštva veljajo za prijatelje češkega študent-stva in njegovega oficialnega glasila... Češke študente je najti povsod tam, kjer gre za hipernacionalne in protinemške manifestacije... Isto glasilo si nadalje nenehoma prizadeva, da bi iznašlo neko interesno nasprotje med češkimi in nemškimi demokrati v Avstriji... Mi smo seveda daleč od tega, da bi češkim študentom zamerili njihov nacionalizem, ki mu vsekakor ne moremo priznati, da bi bil brez šovinizma, toda ne razumemo, kako ga je mogoče tajiti... Ugotavljamo, da si češki sodrugi svojo taktiko določajo sami na svojih strankinih zbo-
rih, da so bili in so v svojih organizacijah popolnoma avto nomni in od nemških sodrugov neodvisni. Skupen je le pro gram.« Dejansko se je bila češka socialna demokracija od nemškoavstrijske tako ločila. Malo prej, konec oktobra 1892 je konferenca uredništev čeških socialnodemokratskih listo« ((uredila odnos češke stranke do skupne avstrijske z dvems določbama v organizacijskem osnutku. 1. Strankin program lahko spremeni le skupni avstrijski strankin zbor. 2. Skupnih avstrijskih strankinih zborov se češki delegati uradno udele žujejo.« Hkrati je ta konferenca, ki je v tej obliki obsodila češke neudeležbo na tretjem kongresu, odločila, da bo češko stran kino vodstvo izvolil bližnji češki strankin zbor; ta se je sešel prihodnje leto 1893 v Budjejovicah in od njega kot prvega so potem šteli kongrese češke socialnodemokratske stranke Polemika «Arbeiterzeitung» s »Časopisom českeho studentstva« se je še nadaljevala, kakor lahko razberemo iz njene replike: «,časopis’ trdi, da se mora najprej izbojevati narodnostni boj; spričo nemških napadov — glede na govor Mengerja (nem' škega liberalca ali nacionalca, ki je v dunajski poslanski zbornici pretil češtvu z uničenjem) — bi miroljubnost s češke strani pomenila samomor. Cim prej bo ta boj aobojevan tem bolje za Čehe in Nemce.« K temu je dunajski socialistični list pripominjal; «To je tudi naše mnenje, le da ne verjamemo, da bodo narodnjaške stranke prenehale z bojem, kajti v njihovo korist je, da ga ženejo naprej, in če bojevanju ne napravi konec mednarodno organizirani proletariat, bodo morali narodi zaradi njega še prav dolgo trpeti. Le socialna demokracija lahko dovede ta boj do konca, kajti ona edina pošteno misli izvesti narodnostno pravičnost. Ona hoče vsak narod in vsakega posameznika gospodarsko in duhovno dvigniti in jih socialno-politično izenačiti, tega pa nikakor ni v programu nacionalnih strank.«
(Se nadaljuje)
UREDNIŠT VO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-81)8 ln »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338--------------------------------------NAKOfNiiNA- mesečna 800 lir - Vn„„ . * .
letna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din	za leto	1965.	-	Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 1 Za SFRJ^IdiT DZS Ljubim™	^
telefon 22-207. tekoči račun ptf Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov:	Za vsak mm v širini enega	stolpca:	trgovski	150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur	- 8UU oglaS. 40 n t,esfda. - Oei^ tr°aške to	VU
_______________________________________________naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Socletš Pubbllcltk Itallana«, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo trž^kega Uska Trst	*	pokraJlne N