-r
Izhaja
mMJ i« vrvni**/
lieued dally eaeapt B« de je aad Holldejn.
PROSVETA
gUUilljO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI
Uredniški to upravnllkl prostori; 1657 So. Law odele Ave.
Offic« of PehUcetlosi 2H&7 So. Uvadtli A v«.
Ttlephone, Rocktrell 4»04.
BAROM I VDAJO BOJKOT PROTI I. m.
NAROČAJO SI ELEKTRIČNA LOPATILA, SAMO DA JIM NI TREBA UNU8KIH RUDARJEV.
[»ittsburška premogovna družba ' je znižala obratne stroške.
Chlcago, IU. — (Leland Olda ^ p. p.) — Dokaz o odprtode-avniški zaroti podjetnikov, da )i zadavili unijonizem na polju nehkega premoga, ze zopet po-tazuje v pismu, ki ga jo pisal jdbor zveze tovarnarjev svojim ianom. Segajoč nazaj m leto J922 pravi v pismu: "Eden glavnih namenom stavke po Železnikih delavnicah jo bil, da poma-grajo stavkajočim premogarjem. Mislili so, da bodo onesposobili Industrijo in železnice in bi bili iut ta način premogarski podjetniki prisiljeni pristati na zahteve unije. To bi namreč pomenilo, da bi stoprocentna unija na polju mehkega premoga izsilila tudi unijo po železnicah in industrijskih tovarnah, ker bi bil od-rečen premog neunijskim tovar-lam." Pismo se dalje glasi:
"Po našem mnenju je to nevarnost, odvisna od bodočnosti. Vsekakor je potrebno, da #e nemudoma lotimo dela vsi industrijalci, da preprečimo njih razvoj. M bor torei priporoča, da indu-itrijalci dobavljajo premog sa-no od samostojnih (stavkoks-kih) premogovnih polj." I To pomeni, da odbor priporoča ovarnarjem, da bojkotirajo pre-nog, ki je nakopan od neunij-ikih delavcev.
.......'	:ul
Amerika.
Premogovni baroni pripravlja-,o bojkot proti rudarski uniji.
Pisatelj Upton Sinclair ustanovi tiskovno kooperativo.
Darrow, ki je Scopesov zagovornik, pravi, da bo tennesiški proces najzanimivejši v 20. sto-etju.(
Hoover pravi, da vlada se ne sme vtikati v business.
Redno potovanje po zrftku is Chicaga v New York prične v novembru.
Po svetu.
rancijskim paktom, francoski nacionalisti tudi ne.
Amundsen je mogoče zablodll v Grenlandijo, pravijo Danci. ~ .Angleški dramatik Shaw ožigosal Bryana.
Američani so se vmešali v civilno vojno v Kantonu.
Iz CMaafavllawYsrk v osmih srah po zraki
Redno zračno potovanje prične v novembru. Poletni listki po $200, Chicago-Cleveland pa po $85.
g* delavcev.	.	<-ir
Pri največjem rudniku Sheri- » f"*«0
lan Wyoming Coal družbe so
rpeljali dvanajst električnih lo->atil, pri katerih po dva delavca zvršita delo za trideset drugih. Tako bodo novi stroji vzeli delo risto rudarjem. Rudnike te Iružbe obratuje Peabody Coal lružba, katera je bila pred krat-cem obtožena, da je poslabšala razmere na škodo unije pri rud-liku v Kincaidu, ni. Novi stroji, (i prihranijo ogromno na delu, x>do podvojeni še pri drugih rudnikih wyominske družbe, če ne ti izkažejo uspešne. Predsednik družbe pričakuje, da bo z novimi stroji prihranil po 36 cen tov na vsaki toni.
Poglejmo, kaj piše Wall Street Journal o novih mašinah, ki spravljajo delavce ob delo: "Inženirji, ki razpravljajo glede lo-patil, trdijo, da ta nudijo naj boljšo rešitev sedanjega rudar skega vprašanja z delavstvom, čeprav je znana reč, da ni mogoče teh strojev sprsviti v vsak rudnik, ne da bi se temu uprls U. M. W. of A.
Pittsburška premogovna družba kar neprenehoma naglaša, da ne more producirati premoga po unijski lestvici. Tako je zopet dom la pesem v poročilu v "Black Diamondu". Poleg tega poročilo s pittaburškega premogovnega polja tudi pove, da je bilo šestnajst rudnikov Čenna družbe zaprtih bolj radi izčrpanja rudni kov kakor radi mezdne lestvice. Nekateri rudniki so bili bsje docela izdelani, a nekaj drugih je 1>ilo tudi takih, da se kompanij bolj splača obratovati druge, kateri več nesejo. Tako se izgovarja družba v poročilu. Pozabiti ne smemo, da Pitta-
PrtgM tonih da*
" H
\

London. — Na podlagi svoje ustave delavska in socialistična internacionala v Londonu sklicuje konferenco, ki se bo vršila od 22. do 27. avgusta v Marselju na Francoskem. Do prisostvova-njs so upravičeni delegati vseh strank, katere pripadajo tej in-
Nemčija ni zadovoljna z ga^^r^on,Ui' in je kakih 4ti"
Chicago. — Redno dnevno potovanje po zraku iz Chicaga v New York in obratno prične v prihodnjem novembru. Komur se bo mudilo v New York, lahko pride tja v osmih urah in plačal bo $200.
Tako naznanja Williems Aero Transportation Company, zračna črta za pasažirje, ki Ima glav ni stan v Manhattanu. Polet iz Chicaga v Clevelaqd bo sUl $«r. Druge
IRUGI KONGRES SOC. INTERNA-dOHALE
Udeležili se bodo delegsti iz kakih štiridesetih držav.
pristojbine so: Chicago - St Louis $75, Chicago - Omaha $100, New Vork-Cleveland $116, New York-Miami $125.
Eroplani bodo leteli redno o-sem ur med New Yorkom in Chi-cagom in New Yorkom ter Mia-mijem; črta New York-Chicago pojde preko Clevelanda. Zračna črta se kasneje raztegne tudi na druga mesta.
KONGRESNIK ARETIRAN V PIJANOSTI.
PikeviUe, Ky. — V Kentucky-ju so precej strogi suhači in ne prizanašajo tudi kongresnikom, kakor se prepogosto vrši po drugih državah. V torek so aretirsli Johna Langleyja, ki se ga je bil vzlic kongresniški časti preveč nacukal. Kaznovali so ga rsdi pijsnosti na deset ur ječe in deset dolarjev globe. Zadnje mu je sodnik prisodil rsdi Uga, ker se je kongresnik zaganjal v njega in mu hotel dokazati, da ni pijan. Ječo je m<4al takoj od sedeti.
Vsaka stranka je upravičena do petih delegatov. Ako ima glasove v kongresih, jih more poslati tudi več, a omejeno je do števils petdeset. Pri glasovanju pa ima vsaka stranka enako število glasov.
Stranke plačajo vstopnino aa vsakega delegata, katera je urejena "po gospodarskih in denarnih odnošajih dotične države, iz katere prihaja. Vstopnina bood 15 do 26 šilingov. Po petindvajset šilingov bo stalo delegate is držav, kjer so boljše gospodarske razmere za delavstvo in je valuta višja, po 16 šilingov ps delegate iz držav, kjer so razmere slabše. Zastopani bodo tudi delegatje iz Jugoslavije.
Internacionala bo Imela precej dolgo agendo na kongresu, V prvi vrsti se bo bavila glede stališča delavskih strank $ slučaju vojne nspovedl, glede razprože-nja, nezaposlenosti, osem urnega delavnika in raznih drugih vprašanj. Važno bo tudi vprašanje radi poljedelstva in fašizma.
Pri kongresu imnjokdo stavljenja predlogov pravico samo z internacionalno združeni sttonke. u svojih predlogih pa morajo poročati že do 30. junija.
Radi udeležbe z internacionalo nezdruženih strank se vršijo še pogajanja.
Vlada ia) m aa
vtika v
Tako meni trgovinski tajnik Hoover.
N^tea Siaelair aataaovi
tiskovao zadrego
I
Znani delavski pisatelj bo delil tobiček od svojih knjig s odjemalci.
Upton Sinclair, znani socialistični avtor, je poslal delavskim listom pismo sledeče vsebine: . pragi sodrugi 1 Devet let že sakgam svoje lastne knjige. V tem času sem založil in izdal trinajst novih knjig in ponatisnil deset starih. Prodal sem okrog 300,000 izvodov po tako nizkih cenah, da sem samo s knjigo "The Brass Check" prihranil Odjemalcem mojih knjig več ko četrt milijona dolarjev. Večne skrbi, kje dobiti tekoči kapital, so me utrudile in ne morem več nadaljevati založništvo. Zato prosim moje Čitatelje, naj ml po-magsjo pri tem delu.
No mislim organizirati dobičkonosne korporacije in kaplUlizI-rati moje ime. Moj načrt je, da ustanovi tiskovna kooperativa, katere lastniki in upravitelji naj bodo njeni Člani. Delnice bodo po deset dolsrjev ln lshko se ispiačajo v obrokih. Člani kooperative bodo imeli prednost, ds lahko dobe moje knjige za polovično in morda še nižjo ceno. Ftdjetje se začne brez dolga ln dobi brezplačno plošče 27 knjig, ki So mene stale $22,000. Za svoje irokopise vzsmem le polovico
tenresian proces bo zelo
ablčajne odškodnine in priprav-ljeh sem uprsvljsti podjetje za msitj ko polovico običsjne plače. Kdor ae zanima za moje knjige, naj mi piše za pojasnila. Pošljs naj mi svoje ime in naslov na dppisnici. — Upton Slnclsir, Box 2102, Statiou A, Pasadena,
AVTOMOBILISTA OBTOŽENA UMORA.
Chicago, HI. — Pred veleporo-to prideta zopet dva avtomobili-sta, ki sta obtožena nameravane^ ga umora. Jacob Cohen jo brezobzirno povozil 57-letnega Loui-sa Olsona in Wal ter Flegmacz neko mlado žensko. Vozila sta o-ba Uko divjaško kakor bi prsv hotela ubiti žrtve na cesti.
Vseh svtomobilakih žrtev od novega leU sem je bilo v Chlca-ku 306.
burško premogov^ druibo kon-	NAVDlJftUJE ZA
Mellon	HINDENBURG A.
pa ai na vse pretege prizsdevsU. da bi izpodkopala unijsko pogodil. Vsi njuni unijski rudniki so nedsj zaprti.
FILANTROP JE DAL ftE DVA MIUONA.
Durham. N. C. — Tobačni kralj Duke jo dal univerzi še dva miljond. Univerza zdaj noai oje kovo ime. Kot povračilo za svojo ' velikodušnost" bo Duke dobil Pravico, da sme "sugssUratl kaka naj bo
New York. N. V. — Jaim-s W Gerard, ameriški poslanik Nemčiji pred vojno, ki se je pravkar vrnil a potovanja po Evropi, je dejal, da je Izvolitev Hlndenburga dobra stvsr za Nemčijo ln ves svet. Nsto je Gerard pojaanil, zakaj Uko misli. Hindenburg je velik nasprotnik sovjetske Rusije ln kot tak ob-varuje Nemčijo boljševizma. Gerard je tudi rekel, da ne bo nič škode, če so Nemčija vrne v monarhijo. Gerard je velik demo-krati
Waahlngton, D. C. — Herbert Hoover ni povedal nič novega, ko je rekel, ds bl se vlada ne smela vtikati v trgovino, keUra naj se vlsds samo sebe. To je staro sUllšče vseh konservativcev še lz prejšnjega stoletja, ko se je začel razvijati kapiUlisem in ga je zagovarjal angleški ekonom Robert Malthus s svojim proslulim "lslssez fslre", kar pomeni ravno toliko kot "pustite kapiUllzem, da se rszvljs svojo pot." To je ksr prlporočs Hoover.
Trije zvezni eksperti so priporočili ns konvenciji zveze bankirjev odpomoč, ds bo bolj cvoU-ls trgovina, katera sestoji v sledečih zdravilih: Ssmovlsds v trgovini, msnj zskonov radi trgovine In več podružnih bank.
Med zdravniki /e Herjiert Hoover, kl je navdušeno hvalil razvoj trgovine v Ameriki, pri tem pa povedal, da bl cvetela še lepše, ake bi se vlsds sploh pič ne vtiksls vsnjo. Njegovo ko-vorjenje ps se zdi kakor kloftlU ljudstvu, kateremu bl Hoover imel služiti v zveznem depart-mentu za trgovino. Namesto da bi služIl ljudstvu, bolj deluje zs trgovce. V svojem priporočilu, prsvi, ds bl morsls trgovina vladati sams sebe in njena vlada naj bi bila več kakor munlctpal-na. več kakor držaun« legislatu-re in komisije ter v«č kakor vse politične vlade.
vaMlaovojRovKaatoH
SUvke se pojavljajo po vsej Kl< Ujski. Organizacija medne rodno delavske pomoči jo izrekla simpatije sUvksrjom.
London, 10. jun. — "Dsily Ex-press" je objsvil brzojavko iz Hongkonga, ki sporoča, da so ameriški pomorščaki včeraj is-, krcall na otoku Honanu pred Kantonom z nsmenom, ds zašči-tijo ondotno kristjsnsko šolo. Nekaj ur prej se Je družba A-mtfričanov v čolnu IzposUvila kitajskim kroglam. Neka Američanka je bila lahko'ranjena«
Peking, 10. Jun. — Sovjetski oficijelni časnikarski biro* v Pekingu je danes objavil manifest Mednarodne delavske pomoči, ki izreka sUvkujočim kitajskim delavcem In dijakom svoje simpatije in jih poziva, nsj vztrsjsjo v boju z belimi In žoltimi izkoriščevalci. — Dijaške demonstra-cije v Pekingu ae nadaljujejo.
Kanton, 10. Jun. — Bojevanje med ljudakimi čeUmi in junan-skimi nsjemnikl še trsjs. Zlv-Ijenjske Izgube niso posebno velike, ker sU obe strsnkl dobro zsvsrovsnl z barikadami. Skoraj vai Inozemcl so pobegnili v Hong-kong.
Pučov, KJUjeks. 10. Jun. — Tukaj Je izbruhnila generalna sUvka. Položaj Je napet.
Toki jo, 10. jun. — Tukajšnja kiUjska legsrijs izjavlja v Imenu peklngake vlade, da Je mednarodna |>olicija v fte n ga Ju odgovorna za Izgrede, ne boljšo-viki.
V sodni dvorani se razvije taks verska kontroverza, kakršne še ni videla Amerika. Bivši driavnj tsjnlk Colhy bo pomagal Scopesu.
New York, N. Y. — Bsin-bridgc Colby, državni tajnik za Časa VVilaonove administracijo, je postal v torek aktiven udeleženec v zagovornlštvu profesorja Scopesa, ki pride prihodnji mesec pred sodišče zaradi poučevanja evolucije v Tenneaaee-ju. Vodstvo Unije za smeriške civilne ivchodščine je naznanilo da je Co!by sprejel vlogo svetovalca na strani braniteljstva in da sU bila Clarence Darrow in Dudley Malone tudi najeta kot prostovoljna zsgovorniks. Dar row, Malone ln Colby bodo v Um slučaju delali brezplačno, za jav ao korist
John R. Neal, bivši dekan ten nesiške univerze in kandidat za governerja pri zadnjih volitvah, bo Scopesov glsvni zsgovomlk Darrow in Cdlby bosta pomožna zagovornika v sodni dvorani Mslone in okrog dvajsot Urugih odvetnikov bo zbiralo materijsl ln dsjalo nssvete.
Dsrrow Je dejal v intervjuvu, da prideU ns obrsvnsvl dvs glsvni vprašanji v poŠte v. Prvo vpravsnje je: aH je evolucija znanstveni fakt? Drugo: sli Ima države pravico odločiti, ksj se ne sme učiti v jsvnih šolah?
l)srrow pričakuje, da bo obravnava trajala najmanj mssoc dni. Vse fase vede in vera bodo na debati pred Sodiščem. Argumenti bodo mogoče rasvill nsj večjo versko kontroverzo v zgodovini Amerike.
DsyUn. Tenn. —- Dne 0. Ju nljs so zsčell delavci popravljat in čistiti okrajno sodno poslqpje, v katerem so bo vršil amerlšk nsjinUresantnejšl proces v 20. stoletju. Pleskarji barvsjo ste-ne sodne dvorane.
Vstopnics zs časnikarje so že pripravljene. Vsak dnevnik in Časnlkarsks sgenturs dobi sedeš v ospredju dvorane pri dolgi mi zl, katera bo eUls tik stola zs priče.
Daytonskl klub pričakuje 10, 000 posetnikov, vsled tega je lz dal pamflet z naslovom "Al nbout Dayton", ki se bo deli množlcsm. Pamflet smfstično odklsnjs novo ime zs Dsyton — Monkeyville (oplško mesto) in spslirs, če te kdo hoče dati dru go Ime, nsj bo 8trawberrxville (mesto malin).
Profesor Scopes Je še vedno uslužben v tuksjšnji "high school". Predsednik šolskega od bora Robinson Je Izjsvfl, ds Je Hcopes dober dsčko in od njega aamsgs je odvisno, če hoče še tu kaj oststi sli ne.
17 MRTVIH RUDARJEV NA PO V RAJU.
KOMUNISTIČNI UREDNIK ARETIRAN.
( hicago, III. — V soboto je bil aretiran J. I/Mila Kngdahl, u-redni k komunističnega dnevnika •Th« Daily Work«r", Zadeva se tiče javnega govora ns pro-stem, ksr bl policija komunistom rads preprečila. Kngdahl jc Ml izpuščen pod poroštvom.
STKV.—NUMBER 1S6
krrer*- -,-r .	,.i-r -
Fraaeoskl aaaioaa-■ Utli proti paktu
Poincsrejevt pristaši krlče, da na podlagi pakta postane
Francija repek Anglije, katera prevzame diktaturo Evrope. — Nemčija tudi nI zadovoljne.
Parla, 10. jun. —' Francoske desničarske stranke so zagnsle velik vrišč proti paktu Četvero-zvese za garantiranju evropej-skega miru, kaUrega sU sprejela 8. junija Aristide Brisnd in Auaten ( hamberlsin v Ženevi. Znani Pertinas, pristaš Poinca-reja. je včeraj pisal, ds pakt pomeni, du Velika BrlUnlJa postane diktator Evrope in Francija se izpremenl v repek Anglije.
Berlin. 10. jun. — Nemški u-radid krogi so skeptični glede garancijskega pakta, katerega sta odobrili vladi v Londonu in Parizu in v kaUrega ima atopitl Nemčija. Prvi pogoj Nemčije je, ds v stopi v ligo narodov. Nemci prsvi ji), da vstopijo v ligo le pod pogojem. Če bodo imeli vse tiste prsvice kakor druge veleaile.
Vladni uradniki Izjavljajo, ds Nemčija sprejme pakt, ako bo Anglija tudi njej jamčila, da je ne napsde Francija. Nemčijs ns bo dovolila, da bi liga nsrodov prevažal« francoske Čete ns Poljsko sli Češko Čez njeno o-zemlje v slučaju nove vojne.
Ottawa. Ont„ Kansds, 10. Jun. — Premijvr Klng je včeraj Izjavil v parlsmentu, ds Ksnsds noče Imeti nobene zveze s garancijskim paktom Velike Britanije.
Razaa iglbaaja, kja M Ml
Painleve obišče s let slom msro lansko fronto.
Pariz, 10. Jun. — Premijo r Paul Painleve Je danes zjutra odpotoval ns majhnem eroplanu v Maroko, kjer se 40,000 francoskih vojskov v velikih težsvah bori z KifIJanei. Nsgel odhod premijerja na fnmto J« zelo raz buril Pariz; razširjajo se govo-rite, da je vlada prejela Jsko neugodno iioročtlo r. sfrišk<*gs bo-Jišča.
Vesti, ds Krsnrijs in ftpanija organizirata »kupno ofenzivo proti Kifijaneern, se (smavljsjo. Najnovejša brzojavka s francoske fronte se glaei. da Je bila Abdel-Krirnovs ofenziva brez u
spoha.
šolah
Sturgis. Ky. — Trupls sedem-najstih rudarjev, kl so bili ubiti v pondeljek pri eksploziji plinov v rovu West Kentucky Coal Mining Co., so bila v torek prlnešena na površje. Deset jo zamorcev ln

Francoski monarhtol
Pariz, 10. Jun. — Charles Maurras, monsrhlstičnl vodMJ, je bil dano« aretiran radi članka, v katerem je ministru
Bchramecku pretil z nasilje*.
.....
Zakon za čitsnje biblije v Kloride.
TsUshsaoee, Fls. — (^verner Msrtin Je y t«rek |v«Jpisal m»v cakon, sprejet v legialaturi, kij določa, da ae mora dnevno čiUti biblija v vseh Javnih Mah držav« Floride Zskon pa ne dolo-čs noben« ksznl za slp/sj, da se kateri učitelj ns ravne po isUm.
Danski raslskovslcl so ranenjs, d ia poitioj^nu ^ilinp^rilci Ja §114^ brž najde polsrne letalce v za-padnl Grenlandiji. — Ameriški polarni raslskovaloc se pripravijo na pot.
Kopenhagen, 10. jun. —• Danski raziskovalci ledenih arktičnih puščav upsjo, ds je Šest mož Amundssn-Ellsworthovs polarne skspedlclje še živih In najbrž se nshsjajo kje v okolišu Cspe Columbljs.
"Pomožna ek*i>edicljs bo ima-Is nsj več us|»ehs, če Išče Amund-sena In njsgove tovariše v zs-psdni Grenlandiji, v okolišu Cape Columblje", Je rekel včeraj J. Daugaard Jensen, grenlsndskl governer. "Dejstvo, ds se ni vr-Viil ns SplUI>ergMn, Je dokaz, da J« Amundsen krenil v drugo smer proti GrenlsndiJI. NsksJ s« je moglo prlptttiil leUloms. Mords js eks|M»dicljs porsblls ns Izletu do tečaja toliko gszollns, ds gs Js zmsnjkslo ns povratnem iMiletu, nakar je letels, kolikor daleč js mogls, proti Cspe Columhljl. Amundsen Je vedel, ds so v Cspe Columbiji skisdlščs z živili In drugimi potrebščlns-mi, ki so bils priprsvljens, ko je Maudejeva eks)aKiiclJa skušala doseči tečaj s sibirskih otokov. Ce Je Amundsen dosegel U skladišča. je rešen".
Danski raziskovalci n« verjs-mejo, ds bo iskanje z I«UI1 ksj pomagalo. To Je Udiko, kakor ds bi kdo iskal šivanko v kupu slame.
Wa»hing(on, D. C. — Donald B. MscMillsn, smeriškl isdsrni raziskovalec, ki pojde v kratkem ns |ait proti severnemu tečsju, Je te dni ns|iro»il državni de lairtment, naj ga Informlrs o atališču vlade glede konlroverze a Kanado, če se jiojsvl kontro-verza redi eventualnega odkritje novih teritorijev v okolišu eeverpoga Učaja.
Iz Philadelphije |arročaJ», ds eo tri Mala za Ma< Mlllan<#v polet ns severni toCaj prestala zadnjo preizkušnjo in julej *o priprsvljens za |iot.
VREME.
Chicago In okolirs: V |*t«k n ee t al no, l^iliko re|*e.lf»l velro-vi. Hi« I ne« Izide ob fi.14, zaid« ob
S:24.


__t.
PR O S V E T A
1' GLASILO SLOVBJIgBB NABODJfB PODPORNE JEDNOTO
I GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNI JEDNOBS utelPIA SLOV^Ml MABODNE PODPORNE JEDNOTU^ C«m orfaaov po dagevora. Rokopisi M m vračajo.

IfMiŠslaa Z#din>«DO drtovo (isvon Chicago) do loto. pol loto ln 912* ss tri mooooo; Chkogo ia Cleero $6*0 m loto. lote. %\M ta tH mooooo. ta n
to, SM. „ JAVMI ttMMIMUAA
SSJS aa pol »H ■ Iffl< vvaVIIIVIVn
Malta
v ae va* *ar nas sna s i
"PRDSVFtA"
HS74I So. Levadale Avoaoo, Cklcago, Illtaola.
THE ENLIGHTENMENT
' l Orna of tka BfeVoete Natioaal Beasflt iaoiatp.
Orfaa (Mir
Natioaal BaaaAt
AdraHtaina rataa on a*roomont.
- 11 i i i i »na ii ..............y 1
Sobocrlptioo: Unitod States («xcopt Chics«o) and Canada n Chicago $6.60, and foroign coontrios
H——* m
MhMBER of Tho
forsH
t») polog voiogs laioaa aa Mpjeva H Poaevtto |o pravafsaM,
Da ta ai v oklopajo a. pr. da vaaa Jo s tear ao ostati Mat.
| r ■ *«-£ -.
KDO PROVOCIHA SPORE V INDUSTRIJI?
Podjetniki, finančniki, sploh vsi podporniki sedanje-#a gospodarskega sistema, odgovarjajo na to vpracafije, da poželjivost delavcev povzroča spore v industriji, iz katerih se izcimijo navadno sUvke. Ampak fakti govore drugače in kažejo določno, kje Je treba poiskati povzročitelje sporov v industriji.
Draginja je velika. Bizniški interesi so še podražili življenske potrebščine, dasiravno nimajo prav nobenih tehtnih vzrokov ža podražitev. Življenske razmere so pač take, da je na mestu povišanje mezde. Podjetniki pa ne sodijo Uko. Oni se ne brigajo v kakšnih razmerah žive delavci. Oni se brigajo le za profit. Njim je vseeno, ako otroci delavskih starišev hodijo siti ali s praznim želodcem spat. Ravno tako jim ni nič do tega, ako delavski otroci gredo brez zaljuterka v šolo, ali še so zajutrko-vali, preden odidejo v šolo. Vse njih misli so osredotočene le na pomnožitev svojega premoženja. In ker je brez profita nemogoče pomnožiti prenfoženje, ugibajo o sredstvih in potih za pomnožitev dobička.
Tako je, in to potrdi dogodek, ki se je odigral v Chicagu.
Letos poteče pogodba med organizacijo cestnoželez-niških uslužbencev in cestnoželezniško družbo, ki je hotela svoje podjetje na navihan način obesiti čikaškemu ljudstvu na vrat Kadar poteče pogodba med organizacijo uslužbencev in družbo, prično pogajanja za novo po godbo.
Uslužbenci so prejemali po 76 centov na uro in časin-pol za čezurno delo po osemurnem delavniku. Mezda ob času sedanje draginje ni visoka. Prav lahko se reče, da ne zadostuje za kritje življenskfh troškov delavske družine, ki šteje štiri ali več članqv. Družinski oče mora večkrat stisniti svoj pas, kadar odhaja na delo, da ne zmanjka za družina Tudi njegova žena mora obrniti vsak cent po desetkrat, preden ga izda, da lahko krije troške za najnujnejše življenske potrebščine.
Cestnoielesniška družba sodi drugače. Ona' si domišlja, da je ta mezda previsoka in da postoji nevarnost, di njeni uslužbenci postanejo mi^jonarji. In tako je družba ponudila uslužbencem pet centov mezde manj od ure in odpravo osemumega delavnika. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo uslužbenci morali dalj čaaa delati, ako bodo hoteli zaslužiti tisto boro mezdo, ki jo zdaj prejemajo. Več dela ob ravnoistem zaslužku pa pomeni, da bo delovna moč uslužbencev veliko preje izčrpana. Naprta-nega jim bo več dela, mezda se pa ne bo povišala. » Odvzeta jim bodo torej sredstva za nadomestenje vporabljenih življenskih moči.
Uslužbenci so to nesramno ponudbo odklonili. Predložili so pa družbi svoje zahteve. To je pet centov povišanja mezde. To pomeni, da se uvede mezdna lestvica iiza leta 1922. V omenjenem letu je družba s praznimi obljubami, češ, da se draginja kmalu zniža, pridobila uslužbence, da so pristali na znižanje mezde. Minilo je več ko dve leti ln uslužbenci so se prepričali, da je draginja še narasla, mesto da se je znižala.
To so goli fakti o sporu, ki je nastal med uslužbenci in čikaAko cestnoželezniško družbo. Ti fakti jasno kažejo na cestnoftelczni&ko družbo in govore, da je ona tisti krivec, ki išče sporov. Zadovoljna ni s sedanjimi dobički In skuša jih povečati na račun uslužbencev. Kdo je torej poželjiv: uslužbenci ali družba?
Ta primera dokazuje nepobltno, da delavci ne iščejo sporov, ampak če so napadeni in ae jim hočejo poslabšati življenske razmere, se hranijo. In to je njih ncoporekljl-va pravica, ki jo imnjo kot državljani republike.

Spor med ceatnožok&nisko družbo in njenimi uslužbenci v Chicagu še ni kphčan. Zato naj delavstvo opazuje, kakšno stališče v tem sporu bodo zavzeli javni faktorji, ker bo veliko laglje spoznalo, kako mu je treba rabiti volilni listek pri prihodnjih občinskih volitvah.
Col!inwood, Ohio. — Vaak /član ima pravieo zagovarjati organizacijo, h kateri pripada. V patrovem listu št. 83 ae je aopet prikazala štrena, v kateri je gospa Skebe napadla vse člane S. N. P. J. Imenuje jih z različnimi imeni. Pisala aeveda ni ona, pač pa imam na razpolago dovolj dokazov, da vse, kar je pisano s podpisom Skebe, je napisal bivši c. kr. uradnik Trpin.
Skebetovka piše v patrovem listu, da je zame kdo drugi naredil. Ce mi dokaže, da je kdo le e-no črko napisal zame, dobi .$600 nagrade. Naj torej le pride na dan z dokazi, če noče oatati v javnosti lažnjivka. Žalostno bi bilo, če bi ne bila zmožna toliko, da bi kakor ona morala čakati na eesarsko-kraljevega, ki bi mi spredel skupaj dopis laži in o-brekovanja. Jas pišem samo to, kar vem, da je resnica, kar fanatike seveda zelo boli.
Ce bi se bila dopisovalka prej zanimala za svoje društvo kakor sedaj venomer napada društva B. K. P. J., bi bila Še danes lahko pri društvu sv. Vida št. 86 K. S. K. J. ali pa pri svetem Jsnezu Krstniku J. S. K. J. Ker pa nesrečni dolar nI dosegel dfoti, je bilo seveda treba tudi tam tako gospodo Črtati. Prvo so saloni in malha, potem šele asesment, za vse ostalo pa nič. Počakajmo, kaj nam bo povedal sveti Jožef v megleni bodočnosti. Preklicani brezverci delajo toliko preglavic, da so fanatiki čisto brezglave. Letali so na vse strani in spraševali, kaj bi mi mogli storiti, ljudje so se upravičeno norce brili iz njih. Telefoni so zvonili kakor bi klicali ognjega-sce; policijo so gonili od .vseh strani In nestrpno čakali izida. Povesile so glave in žalostim so hodili okrog. Vodo so nosili ponoči, ker jih je bilo sram podnevi. Vse Hribarjeve {Rolitve ln blagoslovi niso pomagali. Piki in lopate so bili božji blagoslov, da Je pritekla voda.	j.M
Čudno se mi pa le zdi. kako si ženska, ki ima otrok, da jih kar mrgoli okoli nje kakor piščancev okoli koklje, upa pisati radi mojih otrok, ki so vsi boljše preskrbljeni. Dopisovalki priporočam, da jih vzgojiva vsaka po svoje, ona naj jim da versko fanatičnega pouka, jaz jih bom vzgojila v poštenem naprednem duhu ln videli bodeva v bodočnosti uspeh najine vzgoje.
Hiša, ki je splavala po goltan-cu še vedno tam stoji, piše Skebetovka. Jn v njej še vedno stanuje lati gospodar, pa &e veliko trdnejše kot prej. Hm, kajpada 1 Dokler bo plačeval stanarino, ga najbrž ne bodo ven metali, ako bo pa kompanija potrebovala proetor, lahko dene hišo na rame in jo odnese kot polž. Znamenito bo poeebno, če bo hiša aa hrbtu raatla, kar je tudi potrebno, drugače ho premajhna. Potrebno bi tudi bilo, 4a bi imeli še eno hišo, bi jo lahko prodali in dolgove vaa j deloma poplačali. Kateri smo se požurili, smo to pot dobili čeke, počaani pa naj se pod Qosom obrišejo, ko ni več kredita ne denarja in ne čekov. Vse je propadlo.
Piscu Trpinu se pa tudi pozna, da mu kolsM v glavi ne delujejo redno. Človek prave pameti bi ne mogel nikdar pisati takih lati. Gotovo ste še' vsikdar opazili, kadar piše za čaatito gospodo, da vselej omenja svojo razpon^ ko. Ne čudim se, zakaj se lena noče nikoli več vrniti k takemu človeku, daai vem, da sta oba kratkovidna.
Ce bi Skebe in Trpin pometala vsak pred svojim pragom, h bil cel Collinnrood pometen. Dopisovalko pa naj se le nikar preveč ne ponaša, koliko je njen moš naredil same. da
ni mogoče
Priznati pa je treba tem ljudem, da so zmožni dajati nesramne izraze. To je deloma zasluga c. kr. Trpiaa, a velik del zasluge bo bržkone padel tudi na "moralnega učitelja" kutarske-ga urednika.
Po njih krščanskih nazorih smo vsi, IU »padamo k S. N. P. ; . živali, pesjsni, lopovi, barabe jn tako naprej, kakor nas nazi-vajo v svojih "spisih". Ampak to še ni vsa nesramnost: Istočasno pošiljajo pisma na brezverska društva a prošnjo za pomoč, da bo imel čaattti Hribar farov* za $20,000. Le tako naprej in žup-nišče bo kmalu dozidano, Edir nost pa bo imela tisoč novih naročnikov.	«	1
Dopisovalka se zaganja tudi v kolektorje pri S. N. D. Povedati . i moram, da se je stvar prav do->ro obnesla, ker ao dobri kolek-orji in bo tudi dom postavljen poteši pa sigurno. Dokler bodo pa imeli za fediiiost take jgastop-nike kakor se4aj, ne bodo niko-i imeli tisoč novih naročnikov.
Pa je res nekaj lepega, tiskati tako nesramne laži v katoliškem istu. Prepričana sem, da bi u-rednik brezverskega lista nikoli ne rabil nesramnih izrazov kakor dičijo pri Edinosti skoro vsako vrsto. Kaj takega so zmožni le dopisovalci patrove fli ke. — Članica društva št. 142 8. N. P. J.
Dolžnost oblast venih organov je, da so pri Ukih spo-j jj^j ^	nje nemu
rih nepristranski. Kajti usUva ne prizna podjetnikom motu, čeprav mi je meter sa vo-nobenih predpravic in privilegijev. UsUva ne priana|doJllkro^ zraven prinlpravic rojstva, spola, plemena in tudi ne denarne mošnje.
Kljubtotnu pa oblastveni organi redkokdaj ostanejo nepristranski Nepriatranost ae najde le tam, kjer so eo-daliati Izvolili večino v obgnski laMop in
JLmi
Po takem pisanju pač ne rm>-fan soditi, kakor da je dopisovalka Masna. 8aj tudi sooedje trdijo tako. ki tudi vodo, da ja moi večkrat poalal otroke ali pa
iTft ultls** *** W
je sam na.
Nekateri znanstveniki so hoteli esperanto v bistvenih točkah popraviti, oziroma spremeniti, ^rišlo je do razkola in de Beau-ront je izdal svoj projekt "idio". iazvoj od leta 1907 do danes pa je pokazal, da morebitne prednosti Ida ne odtehtajo vrlin espe-ranta, ki jih "Ido" nima. Nočemo trditi, da ne bi bil Ido sposoben za pomožni svetovni jezik. Toda v bistvu takega jeaika je, da obstoja lahko samo eden. Ker vsako vzporedno gibanje svetovne korporacije, svet t>ruštva narodov, radio itd. odločili za esperanto. Pripomniti je treba, da so si esperanto in Ido, kakor tudi še novejši sistemi "esperan-do" in "okcidental" zelo podobni. |b tega sledi važno dejstvo, da je problem mednarodnega pomožnega jezika iz jezikoslovnega stališča že rešen, dočim je njegova popolna zmaga v praksi še vprašanje prihodnjih let. Dosedanji lepi uspehi nas lahko tudi v tem oziru navdajajo z največjim optimizmom. — Espe-rantist.
Esperanto
Razvoj mednarodnega pomožne ga jezika.
Približno pred tremi stoletji, ko še ni bilo govora o mednarod nem Življenju v današnjem ami slu in je torej mogel biti tak jezik le utopija, je vendar Že problem zanimal velike duhove, med katerimi omenjam filozofa Leibniza. Razdelil je pojme v e-nostavne in sestavljene. Prve je označil s številko, dočim je dobil uge z množenjem. SliČni zgolj miselni sistem je bil Solresol Francoza Jean-Francois Sydrea, ki je uporabil tonovo lestvo za kombinacijo besed in je vkljub tej čudni ideji dobil dve odlikovanji in pohvalna priznanja veličin, kakor Hugoja in Lamar tina. Sledila je kopica drugih sistemov, med katerimi omenjam samo Pasilalio, Langue univer-sell in slednjič za takratne čase epohalno delo Jugoslovana Pai-ča, ki je svoj jezik skombiniral na podlagi Številk.
Toda ko je razvoj svetovne trgovine in prometa ter sploh raz.-mah mednarodnega življenja občutil potrebo mednarodnega jezika, so se seveda vsi ti filozof ski sistemi izkazali kot popolnoma nerabni. Kmalu je bilo spoznati osnovne smernice bodočega mednarodnega pomožnega jezika, to ao nevtralnost in lahkota. Izmed mnogobrojnih projektov, ki so se pojavljaU kakor gobe po dežju, naj imenujemo le najvažnejše: Faiguet: Langue nouvelle, Rudelle: Pantos - Oi-mon - Glossa, Piro: Universal-aprache itd. Uspeh pa ai je pridobil samo Nemec Schleyer i svojim "volapuekom" (1879) Razmeroma hitro širjenje "vo-lapueka" nam kaže že takratno potrebo mendarodnega pomožne ga jezika. Toda umetno tvarja-nje besed v "volapueku" in druge napake so morale dovesti do poloma, kar je ideji pomožnega jezika strašno škodovalo. Vendar ideje ae ne dajo ubiti. Nastali ao zopet novi projekti, kakor Neolatine od Courtonna, Pasilin-gua od Steinerja, Špelin od Bau-erja Itd. Leta 1887 je izdal poljski Žid dr. Zamenhof svoj Lingvo internacia. ki se imenuje danes esperanto.
Začetkoma počasi, toda vedno hitreje se je pričel širiti U jezik, in ko se je morala leta 1907 odločiti delegacija za uvedbo mednarodnega pomožnega jezika za e-nega predloženih projektov, je Ismed mnogih projektov (n. pr. Universal od Molenaara, Idiom Neutral od loaaabarga) Ubrala esperanto. Internacionalno peticijo radi uvedbe pomožnega jezika naslovljeno na vae akademije. je iKMlpuuUo takrat 1260 univerzitetnih profeeorjev. Po Um letu je pričel šale pravi
ŽAfeKOMET
*1 1 '— ^
Zgodovina domovino. YeB, naša mladina mora iZVe. resnico o domov m
naAft njeno 2g0.
IZ PRIBOR JA
Smrtna koea. — V Trstu je umrl v 68. letu starosti trgovec Josip Rožanc.
Mussolini — častni predsednik lovske razstave v Gorici. — Ministrski predsednik Mussolini je sprejel častno predsedstvo lovske razstave, ki se bo vršila v Gorici meseca septembra. Obenem je finančni minister določil za razstavo 26,000 lir podpore.
Spomenik p/Ullim Goričanom. — Dne 21. inaja so postavili na goriškem pokopališču temeljni kamen za spomenik padlim Goričanom. Ceremonija se je izvršila z vso slovesnostjo.
Nesreča z bombami. — 18-let-ni Jos. Suligoj iz Lokovca pri Kanalu je 20. maja naletel na večje število bomb, katere je obmetaval s kamenjem. Ko se ni hotela nobena bomba razpočiti, se je približal kupil, da vidi, kaj je pravzaprav ž njimi. Nesreča pa je hotela, da se je baš v tem trenutku vnela ena bomba. Šuli goj, ki je bil blizu opasnega stre-ljiva, je bil težko ranjen in so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico.
Žrtve strele. — Pred tremi tedni je treščilo v dimnik Mavri-Čeve hiše v Kozani (Brda). Šestletni deček Anton, ki je sedel blizu ognjišča, je postal žrtev stre le ter je ostal na mestu mrtev. Poleg dečka je sedel njegov brat, kateremu se ni nič zgodilo. Na Kalu je udarila strela v hišo posestnika Okrogliča z Okroglega. Zažgala je hišo, ki je s hlevom vred postala v kratkem kup pepela. Domačini so z največjim trudom rešili samo nekaj živine; vse ostalo je uničil ogenj.
deti
očetov. Poznati mora
dovino — nepristransko
vino, ne tiste, s katero so naiiui nili knjižnice hlapci Habsburž*! nov in hlapci velikosrbov t« francoskih in angleškiti bankir jev. Vedeti mora, da je glovtn! »ko ljudstvo že preko tisoč let nesramno izkoriščano oj tujih in domačih izsesavačev —. in ^ koriščenje ae nadaljuje. Pozn»! ti mora ljudske boritelje, ki ^ se res borili za pravice, koristi in svobodo slovenskega kmečka-ga in delavskega ljudstva. ^ Kritiki govore o narodnih bo. riteljih. Kdo so? O, poznamo jih! Poznamo tiste, ki »o ntkof nosili avstrijske ordne, danes [a nosijo red sv. Save!
0 0*
Boj z vročino.
Zadnji tedčn je bila Ameriki v peči. Ljudje so se potili, da je bilo joj in 605 oseb je umrlo vsled vročine. Najbolj trpi dela. vee kadar pridejo vroči dnevi. Oa je privezan na tovarno, pa naj bo 16 pod ničlo ali sto nad ničlo, Bogatin se navadno požvižga na vročino in mraz. pozimi čepi v topli Flpridi, poletu gre pa v Kanado, kjer je lepo, hladno.
Kadar bo človek res civilizi. ran, ai bo lahko pomagal v vročini. Ne mislim na Brisbanovo prerokovanje, da bo človek enr krat v bodočnosti reguliral temperaturo sveta kakor danes regulira temperaturo v hiši. Ekvator-sko vročino pošlje na severni tečaj , in polarno hladnino ix)žene na ekvator. To je vse mogoče, ampak ne še jutri. Nekaj drugega pa lahko pride v dvajsetih letih.
Vročina je v nižinah. Če grei eno miljo" v zrak, je že hladno če greš pet piilj, je pa že tako mrzlo, da zmrzneš. Kakor hitro se razvije letalstvo do stopnje praktične porabe, se bodo šli ljudje hladit v zračne visocin«.
Udarec ogrski reakciji.
London. — Pri volitvah dne 23. maja so v Budapešti rabili tajno glaaovnico, kar je nekaj nenavadnega na Ogrskem in se po deželi sploh še menda nikdar ni zgodilo. Ta prva prilika pa je pokazala, da ves teror Hortyje-vega režima ni pomagal. Velika večina ogrskega prebivalstva je z vso dušo proti tiraniji. Demokratska akupiiia je vzlic vsemu zatiranju dobila 62 odstotkov glasov ter 129 mandatov za mestni svet, dočim so nazadnjaške stranke dobile le 121 sedežev. Proti nazadnjpkom seveda vseeno ne bodo mogli ničesar storiti, kajti nesramni Hortyjev ^sistem mu dovoljuje, da sam i menuje Šestdeset članov v koncil.
Papež je dovolU bogati katoU čanki, da se lahko poroči s protestantom.
New York, N. Y. — Tu poročajo, da je EUin Mackay, hči ka toliškega kapitalista Clarence H. Mackaya, predsednika Postal Te-legraph and Cable Co., dobila od papeža dovoljenje, da ae lahko poroči s komponistom Irvingom Berlinom, ki je protestant. Miss Mackay je bila osebno v Rimu pri papežu, ko je izprosila dovoljenje. Njen oče naaprotuje temu.


10,000 beguncev ee vree v a v je t ako Anacoije.
Carigrad. 10. jun. — Sovjet-aka vlada je dovolila, da ae 10,-000 armenskih beguncev vrne iz Turčije v sovjetsko Armenijo.
0 0 0
Kosa poje.
Zopet je za grmelo pod zemljo, in zopet je obležalo 17 rudarje?, Next?
0 0 0
Pozdrav romarjem.
Cenjeni K. T. B.: — Italijan-sko-slovenski romarji, ki greda V Rim, so lahko zagotovljeni, da ne prinesejo iz Rima nobenega svetnika, pa če gredo peš 6« morje in odnesejo pai>ežu vea denar slovenskih vernikov v A« meriki.' V Rim odnešen denar bo prej služil'Mussoliniju za kano-ne in bombe, ki bodo nekoč pobijale Slovence na Kranjskem kadar kalija napove vojno Jugoslaviji. Ali je narodno in bogo-ljubno, da Slovenci nosijo denar italijanskemu papežu in njegovemu zavezniku Mussoliniju, ki sovražita slovensko ljudstvo? -Andrew K. Sprogar, Elizabetb, N. J.
0 0 0
Odsevi Zarkometa.
Cenjeni Zarkomet! Ce posvetiš v kolono "Mimogrode" frančiškanskega lista, lahko vidil kako opice skušajo posnema« tvoje žarke. Hura, kutarji priznavajo evolucijo! — vvoodski prijatelj kutarjev.
o o a
Dogodek št. 95.
k Ko sem bil star 23 let. semij mel dekle, katef-0 sem zelo rad imel. Prisegla sva si večno ljubezen. Toda prišla je velikonočna spoved in kaplan je zajedal mojemu dekletu, da me mor« pustiti. Rekel Je tudi meni, da moram njo pustiti, toda jaz mu povedal, da je to nemogoče Za pokoro mi je naložil, na; molim rfred leseno Marijo, češ ds mi potolaži vroča kri, s sem molil. Več uspehs je imd pri dekletu. Ukazal ji Je, da mora priti k njemu v kaplan ijo. Sli je in od tistega časa je redno ho-d Ha h kaplanu, mene se je P* izogibala. Tako mi Je ksplsn o-tel ljubico. Hodil je tudi k njej v vas in enkrsi «o m« fantje odnesli lestvo od okna 1 pihati je moral skozi sobo r nega očeta nesoč čevlje v roka* To je bilo v tistih časih, ko w »»• smo pozaali boljševikev nili »fc cialistov nl bilo v naši fart. »f ne je pa to dofodek toliko rflj dril.,da nisem več potem v«n«
Joe 1*1
,CaL _ILT.
ČETI
DELMSIttJIOVIGE
IFed. Press.) %
Kongres delavske stranke i Belgiji.
London.—Šestintrideseti kon-belgijske delavske stranke Je je vršil od 6. do 8. junija. Kongrea je izdal o delu tiskano poročilo na 658 straneh. Dne 15. ivgusta bo delavska stranka v Belgiji praznovala svojo štiride-getletnico obstoja. Stranka je socialističnega značaja in precej počna. Pri zadnjih volitvah je dobila izmed vseh drugih strank največ glasov, in sicer 850,650. pobila je 79 mandatov v zbornici.
Kongres zamorskih unijskih delavcev.
Milvvaukee, Wis. -r- V tem mestu so i>odjetniki skušali razbiti ptavko strojarjev s pomočjo zamorskih stavkokazov. Organizirani delavci so postali pozorni in »/.vali so unijo, da zavzame ko-•ake za organiziranje teh delav-ev. Kot posledica bo sklican longres v Chicagu še to poletje, j se bo bavil z organiziranjem lorskih delavcev.
PROSVBTK
Shaw ja ožigosal pustolovca Bryana
Znani angleški dramatik je dejal, da Bryan je mogoč le v Ameriki, kjer je dosti povzdi* govanja in mak) odkrltljivih
možganov.
1 >
London, 10. jun. — Gcorge Bernard Shaw, svetovno znani iramatik, ki je po rodu Irec, je »noči v javni debati v Savoy gledališču, udaril tudi po Brya-iu v Ameriki z ozirom na ten-lesiški proces. Shaw je rekel:
"Slavni mož z imenom Bryan, ,-eliki ameriški državnik — tip, takršnega more roditi le Ameri-ta, ki je izredne vrste povzdigo-ralec, toda popolnoma brez od-[ritljivih možganov — se je na-»nkrat postavil na čelo gibanja »roti evoluciji in temu gibanju e dal ime fundamentalizem. ivoje pristaše je pozval,, naj ra imenujejo prvega fund*-nentali.sta in rad bi dosegel, da c poučevanje evolucije otrokom šolah prepove kot kaznjivi zlo-:in.
"Razlika med Bryanom in me-loj je zelo volika. Ako bi Bryan daj stal na tem odru, bi mu jaz (dprto rekel, da tisto, kar on i-nenuje fundamentalizem, je v esnici infantilizem (otročarija) n njegov poskus, oropati mladi-io znanstvenega pouka da jaz imatram nečuveno kršunje pra-ic šolarjev. Dalje bi mu pove-lal, da je navaden butec (block-lead), ako bi ne rabil ostrejšega zraza.
Amerika je v svojih starih kalili dobivala vse svoje ideje od la.s. C« »i govoril z Američanom, ti je imel količkaj idej, si takoj redfl, da ima ideje, katere smo ni ek.sjx>rtirali pred štirideseti-ni ali petdesetimi leti in katere k prinesel nazaj v sHno žalostim stanju. Danes je malo dru-ptce. Amerika importira naše i-kje in jih pošilja nazaj v fil-m.
V mojem življenju se je že marsikaj na svetu izpremenilo P t'» je delo evolucije. Svet brez ajmn o evoluciji bi bil svet, v Mm-m bi ljudje boljših misli torali obupati kakor je Shakes-obupaval. To se pravi, da bbiš |K)jm o svetu, ki je neksj cak^jr morje, vedno nemiren, »Mirom v gibanju, včasih ga »in jo krči, ne gre niksmor in * dela drugega, kakor da stal-*> potaplja gotovo število ljudi ■in ubija, ubija, ubija. To je lv"t. o kakršnem sta govori Is llaml«-t in kralj I/sar. Brez poj-to < . ■ olucijl živiš v SVIfctU, v k»t« r. m ni upanja, ne bodočnosti in iz katerega nikoli ne pride n,r To je avet, o katerem je re-1 mrož: "Ciml*>lj se izpre-n t« mbolj je stsr in enoli-m".
' drugi strani, kakor hitro meš evolucijo, veš, da se
*	talno izpreminja na bolje, tc od spodaj navzgor. Vi-»dočBost. Pred teboj je ob-
•	na dežela na horizontu, veš, da ae avet razvija, veš da nikdar ne dosege* naj-nejše nesreče — perfekt-
Kajtl popolefi svet in po-1 • lovek pomeni, da je te-^ ga konec, vsega upanja in življenje je PtHrjOfti''
' Vesli h Jugoslavije
Izvršitev smrtne obaodbe v Ljubljani nad morilcem Simonom NagUčem. — V meglenem
in rosnem jutru se je 26. maja izvršila juatifikacija Simona Nagliča, morilca svoje žene. Za justifikacijo je vladalo med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje, vendar pa je bilo pri-puščeno k usmrtitvi le omejeno število oseb.
Simon Naglič je bil zadnje u-re svojega življenja popolnoma vdan v svojo usodo. Dva dni prej ga je obiskal frančiškan Angelik Tominec, ki pa je izpovedal. Za zadnjo pot se je otfsojeni Simon Naglič preoblekel v svojo civilno obleko, ki so mu je na željo izročili. Bil je tudi obrit ter vobče snažno napravljen.
Na zunaj obsojeni Simon Naglič zadnje trenutke svojega življenja ni kazal mnogo razburjenosti. Izrazil se je, da je bolj za-dovojjen s smrtjo, kakor z dosmrtno ječo. Ako bi bil obsojen na kakih deset let ječo — je dejal — bi mogel pač še kaj upati od življenja. Tako pa je boljša smrt...
Ravnatelj ^'etnišnice Arko je poskrbel, da so se zadnje ure življenja obsojenega Simona Nagliča Čim bolj olajšale. Izpolnile so se mu vse njegove želje, ki pa so bile skromne. V pon-deljek je večerjal meso na kisu in olju s čebulo, baje svojo najljubšo jed, nakar je popil preko noči še Štiri četrt vina. Kadil je skoro neprestano. Tekom noči je popušil okoli 40 cigaret, s katerimi si je hotel pomiriti razburjene živce. Okoli 2. ponoči mu je postalo nekoliko slabo, bržkone zaradi obilega kajenja in tu$ notranje razburjenosti. Ko so ga vprašali, želi li še kaj, je zanikal, čoš, da ne bodo njegovi otroci preveč prikrajšani. Izdatki za njegovo prehrano so znašali zadnji dan pred smrtjo samo 110 Din.
Že pred 5. zjutraj se je.začelo zbirati pred justično palačo občinstvo, ki je hotelo prisostvovati usmrtitvi. Kmalu po 5. so se odprla vrata jetnišnice na Miklošičevi cesti. Dostop na morišče je bil dovoljen samo z vstopnicami, ki jih je bilo izdanih okoli 180. Ruzcn tega je bil dovoljen vstop tudi zdravnikom in sodnim uradnikom. Poleg civilnega občinstva se je nahajal na mori-šču tudi oddelek orožftištva pod vodstvom častnikov, oddelek policije in detektivski zbor.*
Vešala so bila postavljena na dvorišču med hodnikom, ki vodi v porotno dvorano ter jetniškim poslopjem, in sicer na strani proti Miklošičevi cesti. Tam je stal zakopan v zemljo okoli 2 metra visok, obtesan steber s premerom 20 cm. V steber je bil na vrhu zabit pokonci stoječ močan žebelj, na katerega je nataknil krvnik pri obešanju vrv.
Ob 5.20 so Nagliča posetili novinarji še zadnjikrat v njegovi celici, ki je bila v pritličju. Vrata celice so bila vso noč odprta, pred celico pa sta stala po dvs paznika. Naglič je pri prihodu novinarjev sedel na desni stra
pred vislicami pa ostalo občinstvo. Vsega skupaj je bdo zbranih okoli 300 oseb.
Zadnja stran štirikotnika za vislicami je bila prazna. Tu sta se izprehajala aemtertja .'dva skromno meščansko oblešena moža, z nizkima klobukoma na glavi. Dalje časa ni nihče vedel, kdo sta tujca. Ko pa se je zvedelo. da je starejši z osivelimi lasmi krvnik Mausner, mlajši s temnočrnimi lasmi pa njegov pomočnik Hardt, so se mnogi začudili nad njujino pri prostostjo, ker nista niti malo izgledala po tem, kakšen posel vršita. Krvnik Mausner je imel vrv, spleteno iz mehlkanske trave, zvito v žepu svojega suknjiča. Moža sta čakala od 5.36 na svojo žrtnv.
Čira bolj so potekale minute, tem bolj je naraščala med prisotnim občinstvom napetost. Ob 5.53 je prišel na dvorišče sodni dvor: predsednik višji sodni svetnik dr. Kaiser, votanta sodni svetnik dr. Alojzij Gradnik in sodnik dr. Lederhas ter drž. pravdnik dr. Ogorevc. Sodni dvor se je ustavil v vogalu štiri-kota, ki ga je tvorilo navzoče občinstvo, v bližini vrat, ki vodijo iz sprednjega dvorišča jetnišnice." C........ * —~— 7
Medtem se je bil obsojenec poslovil od svojega brata. Pri njemu se je tudi nahajal spovednik Tominec, ko so vstopili v celico trije pazniki ter pozvali na zadnjo pot. Brez ugovora se je dvignil Naglič, da jim sledi. Pazniki so mu po predpisu zvezali roke na hrbtu in mirnega kora*. ka je Naglič zapustil svojo celico. Nekaj trenutl^ov potem* ko jo prispel sodni dvor, so se odprla vrata in Naglič v spremstvu duhovnika je, obdan od treh paznikov, stopil na morišče. Bil je mnogo mirnejši nego njegov spovednik, ki je pri vstopu na dvorišče smrtno obledel, se obrnil k Nagliču z nekaterimi to-lažilnimi besedami ter se nšfrlo umaknil nazaj.
Ko se je pojavil Naglič pred občinštvom je zavladala smrtna tišina. Navzoči so se odkrili.
Medtem sta stopila pred ftbd-nike tudi krvnik in njegov pomočnik ter se postavila i*ilcg Nagliča. S povzdignjenim globoko resnim glasom je nagovoril predsednik dr. Kaiser obsojenca:
"Naglič I Prišla je ura, ko se bo nad Vami izvršila smrtna kazen ! Stopite naprej I"
In obrnjen h krvniku Mausner ju je dejul:
"Vi, gospod krvnik, pa storite svojo dolžnost!"
Krvnik in njegdV pomočnik sta vzela obsojenca, ki je bil popolnoma miren, v svojo sredo. Naglič je pogledal proti vislicam v sredini štirikota, nato pa šel s l>ovi'Kcr)o glavo k vislicam. Za njim so korakali trije jetniškl pazniki. Stopil je brez obotavljanja na mali podnožnlk, postavljen ob stebru v smeri proti Dunajski cesti. Pomočnik ga je najprej pritisnil k stebru, medtem pa je že stopil krvnik Mausner na atopnjice za stebrom, zavil vrv v zanjko, ki jo je nato položil Nagliču za hrbtom okoli Vratu. Naglič je mirno nagnil
Rti.!
IVt't
la •
ni celice, naslonjen z desno roko j glavo, da mu Je krvnik naravnal na mizo, na kateri je bil postav-1 zanjko. Smrtna bledina se mu je ljen križ s svečama. V rokah je | razlila po obrazu, oči so se zdele imel prižgano cigareto. Njemu brezizrazne, nasproti Je sedel brat, ki se mu j Bilo je natančno 5.54, ko < je je videla na obrazu velika |>otr- krvnik zadrgnil zanjko Uko, da tost. Na mizi je stala poleg Na- je šla na desni strani mimo uše-gliča skodelica črne kave, pome- sa navzgor na železni žebelj. Na-šana z žganjem. Po obhajilu ob glič Je nagnil glavo na lavo 4 zjutraj si je namreč zaželel stran, pomočnik je dvignil obso-nekoliko žganja, ki ga je seveda jenca in sunil podBošnik v stran, dobil, nakar Je izpil še tri škode- krvnik pa je nstaknll vrv na že-lice črne kave. DoMe novinarje lezno kljuko . . . Dasl Je Naglič jr nekoliko začudeno pogledal, prvi nskollko vztrepetal, napravil pa je utis človeka, ki je vendar ae poteze obraza niso H-popolnoma vdan v svojo usodo in ! preminile. Tsko j nato mu • js ki ve da Je obračunal z živijo-, krvnik pokril obraz s avetlorja-•|4ITJ'	vim prtičem ln krvnikov pomoč-
' HdrA Izmed novinarjev ga je nik je opravil še oatali del svoje vprašal: "No, ali st«« so pogo\o- grozne naloge, rili r bratom, ali ste vse lepo ure-1 MuAna procedura je trajals dilL lminer	MIH minute. Gledalci so stali od-
( Odgovoril je: "Sem. Vse Je v j kritih glsv^ Mnogi so zsprtl oči, redu! Poskrbljeno je tudi 7« o , troke!" Ozrl se je mimogrede po ! posftnikih in pušil cigareto na-
prej.	. ..
i Na vprašanje, kako je preži -
gledali vstran
Končno je krvnik atopll k sod rumu zdravniku dr. Travnerju,
Nato je stopil dr. Travasr k predsedniku sodnega dvora in izjavil: "Gospod predsednik, javljam, da je smrt nastopila".
Predsednik dr. Kaiser se je obrnil k občinstvu, ki po je odkrilo, in izpregovoril s povzdignjenim glasom: "S tem je smrtna kazen nad Simonom Nagli-čem izvršena in zadoščeno zakonu. Odpuščeno mu bodi!"
Sodni dvor je nato odšel.
Po izvršeni justifikaciji so bili med občinstvom razdeljeni letaki z besedilom obsodbe Simona Nagliča. Za letake so se ljudje kar trgali, kar je bilo malo spodobno za kraj, kjer se je ravnokar odigrala tako Žalostna tragedija.
Občinstvo se je kmalu mirno razšlo. Pred poslopjem sodišča je stala večja množica ljudi, med njimi tudi ženske, ki niso imeli dostopa k justifikaciji.
Na dvorišču sta ostala pri o-bešencu samo krvnik in njegov pomočnik. Truplo je viselo na vislicah do 7. zjutraj, nakar sta ga snela in položila s pomočjo dveh kaznjencev v prlprosto, čr no preplcskano krsto, kl jo je odpeljal voz Pogrebnega zavoda naravnost na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se je taknj nato vr šjl pogreb na bolniškem oddelku. Le en pogrebec je stal ob zapuščenem grobu, obsojenčev brat, ki je bil takoj po slovesu od brata zapustil sbdno poslopje ter se podal na pokopališče . ..
Medtem sta na morišču krvnik ln njegov pomočnik odstranila steber, izravnala jamo ter zabrisala zadnjo sled žalostnega dejanja. %
Kovani drobiž/— Koncem junija bo spravila Narodna banka v promet kovinastl denar po pol dinarja, dinar ln dva dinarja. Verjetno je, da Jto kmalu skovar nih tudi ve£ milijonov cekinov po 20 I)ln.
Elektrifikacija Ptuja. — O binkoštnih praznikih je prvič zažarela v Ptuju električna razsvetljava. Važni dogodek v ana lih ptujskega mesta se je proslavil z bakljado in obhodom po mestu z običajnimi slavnostnimi govori.
Zopet pošar v Primskovsm pri Kranju. — Dne 10. maja Je
izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Jerneja Fendeta in ga v par urah popolnoma vpepelll. Ker je bilo poslopje io malo zavarovano, je škoda velika.
Neereča pri košnji. — V okolici Slovenjgradca je te dni posestnikov sin Alojzij Sinreich kosil travo. Pri košnji mu je zdrknila kosa ter zadela njegovega trinajstletnega bratca tako nesrečno v trebuh, da jo deček kmalu na to izkrvavel in na mestu umrl.
Umrli v LJubljani. — Jerica Kemperle, Čevljarjeva žena, 58 let. — Marija Zaje, žena mitn. nadpaznika, 53 let. — Julijami Kif-el, žena železu, revidenta, 72 let. — Ivana Korošec, dninarica, 36 let. — Mihael Hršen, posest-nlčin sin, 24 let^-MariJa fttebe, služkinja, 27 let. — Albin Zidan, železničarjev sin. 2 meseca. — Josip Koprivšek, rejenec, 2 me-aeca. — Josipins Piškur, dslsv-čevs hči, 8 mesece.
V Alsvonljl love ribe po gozdih. — Kakor smo imročall, je 4 okolici Osjeks Drsvs nedavno mc/no naraals ter poplsvils velike komplekse. Ker Je Drava v zadnjih dneh nagloma i*dls, ao v preplavljenih gozdovih nastale velike mlake, v katerih mrgoli raznih rib. Največ ae nahaja v takih mlakah karpov, med katerimi ao ekaemplari težki po 10 do 20 kilogramov. I^bivalci poplavljenih krajev pridno love ribe ter jih vozijo v Osjek na trg.
Nemčija plsčsls 928.000,000 v msju.
Berlin, 10, jun. — Plačila Nemčije v Daaesov odškodninski fond v maju znašajo sto milijonov mark <$26.000,000). Od te vsote Je Francija dobila 42,-500.000 mark (910.626,000), An-glija ps 10,1100,000 msrk <92,-
ki je stal vea čsa v bližin! vistlie, ™>.000T Ojtalo -o Mili drogi ter mu ob 6.6H naznanil, d« je? bl?
•I noč. je odgovoril da prim«»ro- juatifikacija izvršena.
ma v premogu, kokau, lignitu in kifnlkalijah.
► k
ma dol>n».	Medtem Je pon
Medtem ao ae zbrali na dvori- *ojencu telovnik in srajco ns	WA PRODAJ IK
«ti'i kier so bile postavljen«- vi- prsih, zdravnik ps je nastavil
v*i ki jim je bil dostop do- ,|„šaJko ns srte obe*«<nca. »ree,40 »krov zemlja z vssm potrsb-'vi,h«, 7a4njc trenutke pn<1 u- js še utripalo Od 5.5« do 6.05, nim poslopjem in živino Ta •mrtltvilo so vrata Jetnifcnic* ko js pomočnik obešencu tudi zemlja as nahsjs v držsvl Ors-,*\i Ns morl^ti Je stal ob Is. rszvezal rtiki ns hriitu. je zdrev- gon. Csns zs vss »kupaj js Is vislic pri hodniku pv-lnlk a^-mkrst pretakal utrips- 94,000. Zs pojssnils obrnite as rn«nL dvorane oddelek orožni- „Js src*. Ob 6.06 js ugotovil do Isstniks ns: JoLa I>~kovar, kov ns deani strani oddelek po- j zdravnik, da je sree prenckmo|K. I, Jefferaon, Orsgon, —
s.
1 (Adv.)
OSREDNJI OKROftJBi VZHODNO OKKOftJBi KAPADNO OKRO&JB:
SO. L*WffDALS AVE, C1HCAOO. ILLINOI*
Iivricvalni odbor: VPEAVNI 01)8liK:
PredsMalk Vlscsst Ctlaksr; podpnriivdnlk Anšvt» VMrfck, R. F. D. T, Bo* los. Jok satova. Pa.; fL Ulnlk M«ttlww Tsrfc; ta laik bslsllksffs oSSsIka BU« N«rakt fl. kUtajnik J<*a Vogrkk; sradnlk glsalls Jsšs UvsrtsU. uprav it »lj cUsils flUp Oodlsa.
POROTNI ODBKEt M.rti« ialaaalksr, prsis^alk, Boi 17«. lUrhrrto«. OMat Frasasa A. TsiKk«rH IUT B. RMissrsr Ava. Ckteagu, lil.; John krllsiasčll. IBtU Ba* slaaton, Ava. Wast Park. Oklo; Mar/ Udovlck, MtS S. R*fsvay Ava. Ckl-HL | Jaka TarialJ. Baz IE Strabasa. Pa.
BOLNIH I ODSEEt
Blaa Nsvak. prašaašnlk, HCT-M B. Uvsšala AVS.
Ckksaa, lil. Jacok Aiakrotu. Bas IM, Masa Raa, Pa. Jaaapk Xarka, RFD. I. Bos U4. Wsst Nawtaa, Pa. Aatan ftplar. Bas 104. Craaa Kasa, ss jaRasapaš. Frank Klan, Bai SB», CkiakoUs, Mlsa.. aa aav, sap.
Jaka qtlob. Baa 144, Back Sprlafa, ,Wya.
Nsdsorni odbor:
Paal Barfar. pradaadalk, «4)1 Wlllow St. Ckleaga, 1IL| Rkkarš J. ta-vartsik. R. Na. L Risadala, III ; frank Zal«. >•>• W. Mtk St. Clilaavs, IIL
Združitveni odbor:
Prašasšslkt Frask Ala«, lt|4 So. Crawfarš Ava. GMasgs, III.i Ja»a Ovoa. SIM W. Mtk 81« Cklaafo, IU.i Jaka OHp, S4M Sa. Gliftos Park Ava.
Cklcafo, IU.
V RHOVNL BDRAVNIKt Df, F. J. Kara. CtU IL OUir Ava. Oavakaš,
POSODI — Karaapaadaaea t (Uvalsil odborniki. Id Majs v sls
a, aa nH Iskal« _	_ „ ______
VSA PISMA, kl aa sssašaj*«* paala |1. aadslitva B. N. P. J. «574» So, Uwsdala Ava. Cklaaga, IIL VSE %ADEVB BOLNIŠKE ^»ODPORE SE NASLOVBl Mva 8. N. P. J. 1*57-41 Ba. Uvsdala Avs. Chicago, IIL
DENARNI POŠIUATVI IN 8TVARI, kl aa tllsjs «L _ ___
adbora In jadsota voMa aa saalavas Tajništva S. N. P. J. MT4I Sa. Lsva-dala Ava. Ckleaga, IIL
VSE 1ADEVE V ZVEZI t BLAGAJNIŠKIMI POBU aa psMJa)* aa aaalav i BlacaJalštva 8. N. P. J. M&749 Bo. Uirndals Avs. Cklcsga, IIL
Vaa prHaAba glada poalovanja v gl livršavalaam adbsrs ss aaj nMjils Paal Barflarjs, pradaadalku sadsornaga odbora, čigar ssslav |a SfsraL Val prialvi sa gl. porota! odaak n saj pašU|a|a ss asslsvi MarUs Maa-
Baa 174, Barbartas, Okla. Val dopial Is dragi apbl, sasaanlla, sglaaL aarstelas la »lak vsa ksr Js v s vasi s glaaUom Jadsata, aaj aa paHIJa aa ssslsvi *MI08VITA-, 1487-ftt Ba. Lasrsdala Ava. Cklaaga. IIL
tajal-
ODMEV Z MORSKIH PLANJAV.
Na parniku ,,Paris,M 30. aprila 1925,—Ker pred odhodom ns parnik v New Yorku ni bilo nu prilike in ne časa za pisanje, porabimo podpisani nekoliko svojega Časa na morju v to, da so vsak izmed nas spominja svojih sorodnikov, prijateljev In znancev, ki smo Jih ostaVllI po raz nih naaeblnah Širom Amerike, ter istim tem potom i>ošiljamo skupne pozdrave
Ker pa bo rojake po Ameriki zanimalo, kako se Imamo na morju, jim hočemo svoj |>olužaj nekoliko opisati.
Po odhodu iz New Yorka Jo bilo za nas glavno to, da film prej pridemo do "suhe" mejp In da se nam vrne svoboda, katere smo tam pogrešali, Clm bližje smo prihajali tej meji, tem živahnejše Jo |x>*tajalo na jmrnl ku. Ko so se odprla tista vrati ca nad polico, ki naj predstavljat baro; se Je vse drenjalo okrog nje. Vsakdo Je hotel čimprej u tešiti svojo žejt) in radovednost kak okus ima pijača tedaj/ ko ima človek zavest, da se mi nI treba bati da ga !mi roka postave prijela za vrat. Privoščili smo si svega in svašta, črnega in belega, sladkega in kislega, vina In piva, konjaka in šamimnjca. Manjkalo Je samo munšajna, čo-ravno1 je bil gotovo tudi kak "butleger"' med nami. Druge-ga posls ts ni imel nego, da je zapravljal "munšajnskt" denar.
Danss imamo šs en dan do I Is vre. Vožnjs do sedsj Je bila prsesj dobra. Kazumo ae, da nas je nekoliko |>ozibalo in nekaterim izmed nas tudi žeMec narobe obrnilo, tods lwr ni msnj« kalo "zdravil" smo svoje notranja zadeve kmalu zo|>et uredili in danes smo val zo|«t v prvo-vrstnem stanju.
Kolikor S4t tiše hrane In po-strežbe na parnik u moramo pri* /na t i, ds Je Jako dobra In iz-obiljna. Najbolj ao z njo zndo-voljni pečlarji ln sicer zato, ker jim nI bilo treba kuhati in tudi ne pomivstl, in nekaj ps tudi zatp, ker ao jim drugi prin«a?l ns mizo (n stregli. OMnice ao proaWrn«-, r.riU-ru In čiste ter strežniki prijazni, Hiovsnski potniki amo Imeli akupne mize, kar js pnvečevsk> naš spetjt bi odstranje\ slo občutek ženirsno-sti in tujine In to vas akepaj ustvarjal" boljše in vsselejše razpoloženje.
Ds p* ne bo kdo mislil, ds %mo bili vsdno osmo pri "Imrl" in mislili vedno la 'na HJačo In j«d. bedi povedsns, ds anut akrlstll na pemiku tudi is duševni užitek, Organizirali smo nekak svoj pevaki zbor, ki Js prav pri.
dno izvrševsl svojo § **
razlegala i>o širnih planjavah stlantskega oceana, ter* zabavala tudi druge potnike ln moštvo. Zlasti vsem mornarjem je ugajala lepota slovenske pesmi. Tudi harmonike ni manjkalo.
. Tako nam dnevi na parniku minevajo, da sami ne vemo ke-daj in skoraj bomo prehitro dospeli v Ha vre.
Da lmsmo toliko posebnih udobnosti in da vlada med nami tako dobro razpoloženje, sa Imamo v prvi vrsti zahvaliti rojaku Avgust Kolanderju zastopniku In uradniku slov. banke Zakraj-šek Sl česark v Now Vorku. On se je sa vsakega potnika za vse! In j>reskrbel, da čim ugodnejše potuje, tudi če nI potoval akosl njegovo tvrdko. Izrečena nsj mu bo na tem mostu zahvala hi priznanje.
Dalje se mi, ki smo odpotovali s posredovanjem slov. banke Zakrajšek A Cessrk v Now Yor-ku in to smo skoro val, zahvaljujemo tudi njej za točno In pošteno postrežtio, kakor tudi zato, tla napi je dsla tako dobrega spremljevalca nn pot. To tvrtl-ko vsem rojakom v Ameriki naj* topleje priporočamo.
Končno pa še.vsi skupaj bratsko pozdravljamo vas člane in člsnice raznih jednot, katerih člani, oziramo člsnice smo.
Jtmeph Akflda, Hoatsttsr, Pa. —Frank Cverle, Rudolf Drsnik in Frank Kic z družino, Oan-nonaburg, Pa.—John In Joiefa Cuk, Clevslsitd, O.—John Chu-rlch, Califomla. — John Kos-msrh, Coverdsle, Ps. — Frank Močnik, K\y, Mini. John Jak-šo, Auburn, IIL—Frank Fritzl, Kacine, Wls.-John Mohar In Anton Kostanjsvec, Mlliraukeo, Wla,— Andrew Kergant, tlnlver-aal, Pa.—l/»tiis, Mary la Mlks Meznsrič, Chicago, IIL—Ata vs Ark in John (irrmi, No. Chicago, III.—Clls In Olgn (»oršek. Mil-wsukes, Wla,- Andrej Kralnc, Mollns, lil,—Jakob Briški, Wsat-vills, IIL—Frsnk Kršen In druži, ns, Plttsburgh. Pa Frsnk VI.
potnik. Nsw York__Anton Uč-
msn, Powhatoti Polnt, O.—Frančiška Dobnlk. Mary Olajsk, Ma-ry l-oatlk, M«ry AJdišek, A polonija BraUnič, Rlsž Vodovnlk in Mr. in Mra. Vsi. Mačl, Mil* wsukss, Wis___(Adv.)
NA PRODAJ JR
42 akrev dobn zemlja, Is štiri mlljs od me«(s Izvrstno sa farmo In lasa toliko, ds samo las lahko isplsčs, kolikor as aakts-11 Jo, Ta zsmlja ss nahsja v Rib Uk#. Wla„ Taplar ' ountf. Za pnjamlla as je okrniti tU* Jakob Kopi*, p. O. Rib l-ake, Wls., ali ps na: John Ko-Tritthdf
Smrt kontrolorja Sfepnika
Spina) Ivan Canluir.
f**'	(Dalje.)
VI.
Potem ni ne m več vstal. Tudi moje telo je jx>stalo bolj neobčutljivo in leno; vznemirjal ae niaem več zaradi vsake neznat-nosti. In tudi dolgčas mi ni bilo. Dnevi so bili topli kakor malokdaj v poznem oktobru; moja postelja je stala blizu okna; Žena mi je nekoliko vzviŠala vzgla-vje, in gledal sem na vrt in proti gozdu. Samo Ae prav malo listov je bilo na vejab: včasi se je ksteri odtrgal, zazibal se nekoliko po traku ter padel na zemljo. Platane na vrtu so bile že skoro čisto prazne, gozdno bukovje ps je bilo ie precej košato, kolikor se je videlo od okna. V daljavi sem opazil celo drevje, ki niti ie orumenelo ni, a bilo je
tako daleč, da ga nisem mogel natanko razločiti. Ob obzorju, skoraj v megli, se je raztezala dolga proga temnih jelk ... Vse to sem videl nekako motno in zamazano kakor skozi mokro steklo.
le na je bila neprestano polog mene. Očital ji nisem ničesar, toda v tem času je omršavela od trpljenja. Pričarana je bila na moje oči; koder je hodila, je čutila moj pogled na svojem obrazu. Ni se mogla oddaljiti od postelje zs sto korakov, kajti moje roke so jo vlekle nazaj . . .
Četudi je bilo zvečer precej hladno, nisem hotel, ds bi bilo okno zaprto. Skozi okno je podalo nekoliko svetlobe na vrt, na peščeno pot, ki je vodila mimo lope. In tod sta se izprehajala roko v roki, in njena glava je bila obrnjena proti oknu. Glodala je celo nazaj, kadar sta se o-krenila ter stopala proti • lopi. Včasi sta izginila za trenotak — vedel sem dobro, da samo za trenotek ; prišla sta takoj zopet na stezo, kjer je trepetala luč od
FKUBYVTX
okna, in ona se jo ozirala navzgor . . . Vrnila Sfe je v sobo, sključena, roke na prsih, in so* dla je k postelji. Svetloba je padala na njen obraz, propadel in spačen od bolesti.	*
"Kod si hodila r
"Izprehajala sva se pod tvojim oknom!"
Jsz je nisem pogledal, toda videl sem natanko vsako njeno kretnjo in vsako senco, ki je hušknila čez njene oči. Govorila je tiho in vdano; ni ji prišlo na misel niti za hip, da bi zinila kako neresnico. Trepetajoč od strahu, od srama in od trpljenja, mi je ponavljala od besede do besede, vse po vrsti, kakor se jo godilo; zikrivala mi ni niti svojih neizgovorjemh misli. V tem zamolklem, monotonem glasu ni bilo ničesar razen otročje, polblaz-ne bojazni. Tudi na njenih ustnicah je ležalo nekaj otroško plašnega.
"Izprehajala sva se z njim pod tvojim oknom. Jaz sem bila zelo žalostna zaradi tebe."
(Dalje.)
fiumno in hrupno je bilo zdaj življenje v Poljanah, in malokdo se je brigal za to, kar se je pripravljalo po tihem. Malokdo je mislil na to, da se veselje lahko hipoma izpremeni v žalost. Vsskdo je gledal le, da bi tem več dobička imel od društva, da bi tem več použil in popil zastonj—vse drugo je bilo ljudem postranska stvsr. Za tragiko, kakršna je bila zavladala v Tomaževi hiši, pa ni imel že celo nihče ne razuma, nč srca . . .
Po tistem groznem nastopu ni govoril Tomaž več ne z ženo ne s hčerjo. In tudi drugih ljudi se je Izogibsl.' Z nasprotniki ni msral priti v dotiko ,ker je vedel, da bi ga pikali, s , prijatelji ne, ker se je bal, da bi ga tolažili. Nič več ni hotel slišati o tem, nič več ... I Saj so mu še vedno donele po ušesih SkrjsnČeve porogljive besede, ki mu je rekel, da bode zajokalo v njegovi hiši ... I Od tistih.dob niti več slišati ni mogel otročjega joka in bežal je kakor blazen strani, če mu je priletelo od kod kričanje majhnega otroka na uho. .Cesto se mu je tudi ssmo zdelo, ds sliši otročji jok. Ob takih prilikah je otepal z obema rokama okrpg sebe in ves zbegan je letal od enega kraja do drugega ...
Kako nečuvenb da trpi, to se je dalo posneti iz vsega njegovega vedenja ln početja. Nobeno delo mu nI šlo več izpod rok. S kakim veseljem je izvrševal včasi svoje rokodelstvo, kako ponosen je bil na to, kar je znal! Zdaj ga je bilo minilo vse, in prav videlo se mu je, kako se sili, kako nerad vztraja pri svojem poslu. Včasi Je gojil neko posebno ljubezen do svojega orodja. Ns vssk stružec, na vsak sveder je pszil z neko ganljivo akrbnostjo . . . Zdsj se mu ni smililo nič več, in včasi je kar sredi dels vrgel žago sli kaj drugega od sebe v stran, vzel klobuk ter zbežsl iz hifce . . .
Kadar nJega ni bilo doma, sta Spregovorili msti in hči kako besedo med seboj. Sicer ps st* molčali tudi oni dve. Niti vzdihniti si nista upali, boječ se, »ds bi očeta še bolj ne vznemirili in razdražili. Bilo je kakor izumrlo v Tomaževi hiši, in vsi so imeli občutek, kakor bi bili jetniki, kakor bi bili ločeni od vsega sveta ... A še tisto mslo, ksr sta govorili mati In hči v takem Času, ni bilo po tem, ds bi si bili olajšali svojo težave . ,v
"Vidiš, nesrečnica, kaj si storila!" s temi besedami je pretrgale navadno msti molk. Cu-tila je potrebo, ds bi se msščevals za grenke ure, kl jih je morala prebiti. Manica pa ns take besede ni odgovarjala. Prenašala je po tihem bolečino, ki jo je povzročevalo to večno očitanje, in porabila je potem očetovo odsotnost samo v to, da se Je spet enkrat prav od srca izjokala . . .
A neko tolažbo je imela . . . Navdajala Jo Je že dalj časa slutnja, da tega ne bo preživela, kar je je čakalo, in z neko rSzkošnostJo si Je večkrat v duhu predntavljala, kako bo ležala tu sredi sobe z zaprtimi očmi in sklenjenimi rokami, kako jo bodo položili v krato, katero ji naredi morda oče sam. kako jo odneao tja proti cerkvi, kamor je včasi s tako gorečnostjo molit hodil«, in ako Jo naposled polože na pokopališču v tiho jsmo . . . Oh. potem se bo mords smilila očetu in msteri in morada še komu, potem potoči morda še kdo kako solzo za njo! . . . Vsekakor pa bo kon«* njenih muk, konec nje-nega neznosnega trpljenja! . . .
Ničesar si ni bolj želela, nego da bi že umrla, in ta edina misel, da je čaka sladki mir. da se Um na pokopališču kmalu zgrne prst nad njo, Jo je še vzdrževals . . .
A če so bili pri Tomaževih strašni že dnevi, so bile če mnogo utrsAnejše noči. Spanec ee Je le malokdaj usmilil teh nesrečnih ljudi. Neprenehoma se je čulo vzdihovanje, zdaj o«l ene. zdaj od druge strani. Msti in >iči bl se bili morda pomirili; vdali bi se bili morda r*-aignsciji. in morda bl bila otrplost legla na njijne ude. ko bl se ne bil« pojavljal« pri očetu vedno sopet s Uko elementarno silo bolest ter razburjala vedno lz noveg« tudi njijnik Živcev Kar nenadoma je pl«nil vč«si iz postelje, divjal •emlntja, bežal ven. p« se zopet vrnil Ur Iznova begal po sobi gori in doli , . . \ Nekoč pa—bila je lepa mesečna noč—jo vstal, odprl skrinjo ter vzel is nJajtf tre . • .
Igral jfHlobro na U inštrument ln v prejšnjih časih, ko niso bile zavladale še take'razmere v hiši, jo čeeto, zlasti ob nedeljah, delal z igranem kratek čas jebi, ženi in hčeri . Vedi ga Bog, kako mu je prišlo tisto noč na um, da se je usedel ter začel igrati*.. . Žena in hči sU strme poslušali. Tako niso še nikdar pele strune pod njegovimi prsti! To ni bilo več svčbe-nje mrtvih žic, to je bil pristen odmev v neznosni boli tožečega srca! . . . V tihi, mirni noči je bila moč Uh glasov še silnejša . . . Zdelo se je, kakor bi tožila in vzdihovala nevidna bitja
Hkratu pa se zaihti Tomažu, a za njim obenem se razjokaU na ves glas tudf mati in hči.. . Umeli so drug drugega! . . . Kdo ve, če bi ne bilo imele U solze, ki so lile zdaj vsem trem iz oči, najblagodejnejšega vpliva in najboljših posledic . .. Kdo ve, če bi se ne bila U srca, ki so zdaj skupaj iskala tolažbe v solzah, spet našla in se zbližala, ako bi ne bila prepre-čila tega ona čudoviU bolestna-trma Tomaževa, ki ga ni pustila, da bi bil vso stvar nekoliko hlsdneje premotril, ki ga je silila na usoden način k temu, da je trpinčil venomer sam sebe in svoje, in ki je provzročila, da se ni mogel ločiti od svoje boli . . . Kakor bi ga bilo sram mehkejših čutov . . . kakor bi ne privoščil hčeri in ženi tolažbe, ki sU je iskali v solzah, izzvanih po njegovem igranju, je dvignil citre z obema rokama kvišku Ur jih treščil ob vogel mize, da se je drobiž razpršil Aa vse strani... — -r-
Se hujše je bilo, ko je bila prišla zima in so bile Uko dolge noči ...	,, j,
' Tomaža tudi mraz in sneg nisU zadržava-la. da bi ne bil uhajal iz hiše ... A ker v snegu ni mogel daleč, si je krajšal čas s tem, da Je kidal sneg in na vse strani delal poU. Vašča-ni se niso mogli dosti načuditl, ko so zjutraj vsUjali hi videli, da je sneg prekidan, in dago poU narejena. Mogoče, da se je hotel Ton*ž na U način utruditi, da bi potem lože zaspal. Proti jutru se je nsvadno povrnil v hišo ves spehan in poUn, a tudi to mu večjidel ni prineslo zaželjenega miru. Včasi je zaspal za kratko uro, največkrat pa nič.
Tako Je potekal pri Tomaževih v grozni, moreči enakomernosti čas, dokler se ni izpolnilo Skrjančevo prerokovanje in se ni začul v hiši otroški jok . . .
Tedaj pa je Tomaž pobegnil z doma . . .
XV.
Maničine temne slutnje se niso izpolnile. Povila je navzlic temu,, da je toliko togovala in da je prebdeU v neznosni boli toliko noči, prav zdravega in krepkega dečka, in tudi sama se je zdaj telesno dobro počutila. Pa tudi njen duševni razpoložsj se je bil hkratu Ves predru-gsčil. Zdelo se ji je, kakor bi se bila prebudila iz težkih, mučnih sanj. Vse tiste temno, moreče misli, ki so ji v prejšnjem času polnile glavo Ur jo navdajale s toliko bolestjo, so jI bile prešle, in jasno in mirno je gledala zopet v svet. . .
Z otrokom je imela nepopisno veselje. Iz-neblla se je vseh predsodkov, in skoro smešno se ji je videlo, ds je poprej tako žalovala. Glas čiste, neskaljene prirodnosti je zvenel po njenih. od materinske ljubezni prMinjenih prsih, in zdelo se jI je zdsj nedoumno, ds bi bilo njeno materinstvo pregrešno. Da ji ni na srečo in da ni na srečo sUršem njenim in tudi otroku ne. da. to je pojmiU! ... A da bi se morala sramovati—zato ni vedela nobenega vzroka več! Njeno arce je bilo navzlic Umu, kar se je bilo dogodilo, popolnoms čisto, nedolžno . . . Ce se je imel kdo sramovati, poUm je bil to on. ki je hoUl njeno nesrečo! . . . Toda niti njega nI več sovražil« . . . Njen« ljubezen do dragega deteU je bila tolika, da poleg nje nI bilo me-sU nespretnemu čuvstvu . , . Neprestano ga je gledala in negovala in v mislih si je predstavljale. kako ga bo vzgajala, kako bo skrboU zanj... Prav nič ga ne bo skrlrvala pred ljudmi l. .. Ja li mar slabejši nego vsak drug otrok? Bog ji g« Je dal! O Um je biU popolnoms pre-pričan« in zaradi Uga ga je hoteU ljubiti Ur gledati n« to. d« bi bil kdaj Bogu in ljudem v čnatl . . . Naj govore ljudje, kar hočejo, ne bo se brigal« x« njih besede 1... Vodno mu bo n« strani, d« ae mu kaj hudeg« ne prigodi! . .. V cerkev g« bn z« reko vodila, in naj se še tako spogleduj« jo nad njo! ... O očetu po mu ne bo praviU nikdar . . . Hotela mu je biti oboje, oče Posvetiti mu je hoUla vrne svojo
Nagnila je glavo nižje in njene obrvi so se skrčile.
"Zaradi tebe sem bila žalostna in obljubila sem mu, da ti na-tresem v vodo strupa, če bi živel do tretje nedelje."
"In kaj je rekel on?"
"On je molčal... Tožila sem mu, da me je strah tebe, ker nisi več podoben človeku... Da me režejo tvoji prsti tako globoko v meso... tako globoko... Da mi sesajo tvoje ustnice kri iz srca, in ds so popile tvoje oči vso mojo dušo..."
"In kaj je rekel on?"
"On je molčal... Tožila sem mu, da so te bojim, ker si straš-nejši od smrti same. Ti si pri mapi, koder hodim; zvezal si mi roke in misli, da sem sam6 še Hužnja tvoje postelje. Trikrat že mi je prišla zla misel, ko si spal in sem stala pri tebi. Povedida sem mu, da so se mi takrat skrčili prsti v klešče... eno samo kratko minuto, in ti bi ne dihal več. Toda moja roka je bila kakor odrevenela; nekaj nevidnega jo je objelo Usno in z vso močjo. Tvoje oči so bile zaprte, toda jaz sem vedela, da si me gledal, da si videl natanko mo/ obraz in moje skrčene prste.. *" ™"Jaz sem te videi, ljubica, . i In kaj je rekel on?"
"On je molčal in nato me je poljubil. Obadva sva čutila takrat vso tisto neizmerno radost, ki nama pride roko v roki s tvojo smrtjo. Sedela sva že za sva-tovsko mizo v sladkem objemu in pričakovala sva najlepše noči..."
Sklonila se je še niže k meni, in spoznal sem vso njeno veliko bolest. Sred! življenja ni bila drugega nego ud mojega umirajočega telesa. • Prihodnji večer sU bila oba.v moji sobi. , Hotela sta se skriti mojim očem, ali njune nogo so ju podile v mojo bližino, njuna obraza sU se obračala k meni, in kadar sU se poljubila, sU stopila v najsvetlejšo luč. Z blazno strastjo sU pila kelih svoje grenke ljubezni; ustna so srebala dalje, četudi so bila skrčena in o-žggna od bolečine. Ozirala sU se name z velikimi pogledi, ali jaz sem se smehljal. Čutil sem dobro, kako sU iskala ta, smehljaj^ kako sU hrepenela po njem in po svojem trpljenju. Dokler so moje oči videle in dokler so moji možgani mislili, so bili trenotki zame nekaj nebeškega.
VII.
in mati! življenje t
Ufelis
Ali moje oči niso videle, in moji možgani niso mislili več dolgo.
Ze pred davnim, davnim Časom so prihajali k meni po noči ljudje z nejasnimi obrisi — meglene postave, ki so se zibale ob sUnah kakor sence. Razločeval sem jih-samo za hip, in takoj je zopet padlo zagrinjalo pred mojim pogledom. To se je zgodilo posebno v mojih žalostnih dneh, kadar me je obšel tisti globoki, neznosni dolgčas, ki izpremeni v netimne neznatnosti vse, kar je srcu najljubše in najveličastnejše. V duši je vse prazno in pusto, in ničesar zanimivega, ničesar veselega ni več na svetu. Vse je brezbarvno in nevredno, da bi se Človek vznemirjal in navduševal. Ničevnost... In sredi U ni-če vnos ti jaz sam. niče ven del ni-čevnosti... Ta čut mi je ležal na prsih kakor mora, in kadar sem se ga osvobodil, so se mi oči zalile solzami od silne otožnosti. V takih urah sem čutil fino in nate nko ; moje oči so videle stvari, ki so mi bile skrite v delsvnih dneh, in moja ušesa so slišala zvoke, kl jih je drugače prevpi-loglasno cestno življenje... Takrat sem zaslutil tisU bitja... takrat so stopala iz senc s tihimi koraki, premikala so se brez šuma po sredi sobe, in včasi se jo odgrnlla dolga črna halja, da sem videl za trenotek razločne konture...
Zdaj se spominjam nekega večera, malo predno sem legel za zmerom. Izprehajal sem se pozno Sunaj kraj gozda in bil sem precej utrujen in brez posebnega vzroka otožen in potrt. Pot je vodila po grspavem klancu navzdol; ob straneh je raslo staro drevje z razpokanlmi debli ln pol posušenimi vejami. Prišel sem v ozko dolino, in Um je bila že črna noč. Samo na eni strani je bila dolina odprU. drugod pa so se dvigale visoke stene, s hra-stovjem in robidovjem porašče- . ne. Na sredi je ležal podolgovat < J ribnik, in črezenj je bUa polože-na lesena brv. Postal sem sredi brvi Ur se naslonil s komolci na opore. Stal sem dolgo časa; aaakoii se ni dalo razločevati več
nič; vse je bilo zagrnjeno v tiho temo. In ko sem stal, mi je postalo pri srcu bolno in sladko obenem ... Da bi zatisnil oči, da bi majhno, samo majhno premaknil nogo Ur zdrsnil navzdol... va-lovi bi se razdelili, in potem bi ne bilo ničesar več. Pljusknilo bi na-lahko, komaj bi zatrepetal rahel šum skozi temo. Nič bi se ne zgodilo izrednega; ne bilo bi*ni-kakega trpljenja, ne plakanja in ne vzdihovanja! noč bi samevaU okoli mene pusto in žalostno kakor prej... Komolca sU se pomikala počasi od opore, noge so se mi krčile — a bilo mi je tako čudno prazno in Uhko pri jiuši.. Takrat pa se je nekdo dotaknil moje leve rame, nekdo drugi desne, nekdo je stal pred menoj, nekdo ob moji strani, nekdo mi je dihal gorko sapo na vrat. Zdrznil sem se ter .se ozrl okrog sebe; zdelo se mi je, da so se tresle sence okoli mene, da so stopale iz noči, hodilš mimo mene ter se me dotikale!. Ko sem odhajal s hitrimi koraki, so bežale pred menoj ter mi prihajale naproti. To so bila črna debla dreves... to so bile sence... to so bila bitja, ki so poleg mene ne-presUno, četudi jih ne vidijo moje oči.
Moje oči so bile preveč telesne. S svojim surovim pogledom so uničile same tiste prozorne posteve, ustvarjene iz etra... Nekaj tednov po smrti moje matere sem sedel proti mraku za mizo ter pisal. Bil sem Čisto miren, in moji možgani so delovali popolnofna redno; misel se je porajala iz misli korektno in gladko; pisal sem svoji ljubici, nekemu dekfetu, ki se je pol leU pozneje poročilo z mojim prijateljem. Sredi sUvka pa mi je zdrknilo pero iz roke, in nekaj bolnega je legalo počasi na moje srce. Okrenil sem glavo, hi Um poleg vrat je sUla mbja mati... štela je poleg vrat živa in lepa kakor nekdaj, s svojim otožno-ljubeznivim smehljajem, s svojimi jasnimi očmi. Padel sem na kolena ter jI iztegnil roke nasproti ; vse njene in vse moje solze so me zapekle na srcu; od lju bežni, od vsega prestanega in zopet vzbujenega trpljenja, od tisoč silnih čutov nisem vedel, kako se mi je zgodilo..1. Iztegnil Sem roke, a soba je bila prazna in tiha... In nato sem položil glavo na mizo in jokal kakor še nikoli v svojem življenju. Da bi ji bil poljubil samo roko... da bi poljubil samo rob njenega kri la.. . Prišla je k meni, in jaz sem jo vide) in nisem ji poljubil roke...
Tudi tega dogodka sem se spominjal zdaj zelo jasno, zakaj videl sem med sencami tudi njeno senco. Dvakrat že se je bila dvignila iz ozadja, ali kakor sem pogledal tja, je izginila. Spoznati
Četrtek,
ii.
JUNIJA"
nisem mogel drugega nikrwl bušknilo je mimo mojih „: palo hitro in oprezno p^*1 be, dvignilo se proti strol plavalo za trenotek nad mL I «to je bilo nekaj temnega gienega, brez določnih obri^Ti Kolikor jasnejše so bile sUve, tembolj se je i*gubljid0,
mao/t v.A L-..- i — lm . . '
Kolikor jasnejše so sUve, Um bol j se , meglo vse, kar je bilo tele«*. I
okrog mene. Moji gosti me Z več zanimali, tudi njih obr*J
nisem mogel več razločevati*? tanko; ni se mi ljubilo napen3 oči zaradi teh stvari, ki niao
Ctftll sta, kako so se polagon* utrgale vezi med menoj in n3 telesnostjo. Oblike so »e razj njale, okoli mene so bile še motne sence.
(Dalje prihodnjič.)
sama
šgMraJte za "ProsveU
SAMO 6 DNI PREKO
_i ocromniml para tki aa olj«
FRANCE - 19. junij« PARIŠ- - 27. junija
■AVEU—PAaiŠKO PRISTANIŠČI
Kabine tretjega razreda s umiral, nlki Tn tekočo vodo sa 2. 4 aH I oaeb. Francoska kuhinja ia pijafc
SbeiusH J&ie
109 N. Dearborn St., Chicago. 1|
• r' aH lokalni agantje.
SIVOLASI LJUDJE -CiUjte mojo povcS
Dobila Mm naravno kam mojim laaam potoni tajat m .tod«, kl j« n« mor« nihi, uu» i*l. Storila aem to doma taja* akoro br«* troftkov. BU ji Ut um« in moj« Mwn Ima«. Ponovno «o postal« noj. Um krasnosvitl« kot t ml* do«ti. Pilit« ml in ju m pojasnim »a«—kako ao pomfc moj« bcloaiv« lase nauj Um, krasno sviti« » naravni barvi. Jss vaa i •» selj«ra pojasnim vso sastonj. Noben« nosti. MoJ naslov Jat Ju«l D«nn, 4111 Ooarborn St. a. a. 470—Chicago. iu
■!r:"" ..........
DA SKUHAŠ DOBRO FL TO, PI9I PO NASE PRODUKTE.
Imamo v zalogi slad, hmalj, iladks ln vse drug« potrebščine. Potki* ln se prepričajte, da je doma pri m, lrahaai vedno ls najboljii in najii.
Grocerijam, sladCliarjem ln t pr* dajalne šsksnlne damo primer« p* post pri večjih naročilih. Piliti p informacije a«:
FRANK OGLAR,
•401 gaperior Atmhm, Cleretand. 0.
Tiskarna S. N. P. J.
< " *'
sprejema km v tiskarsko oirt starajoča dela.
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrratakem, slovaškem, ieikem, nemškem, angleškem jeziku in drofih. j
VODSTVO TISKANE APELIRA
P. J
■i
i i
:
i
i
i
h.
DA i
na članstvo s ■■■ tiskovine naroča v svoji i
TISKARNI.
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRTE VRSTE.'
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: 8. N. P. J. Printerji 2657-59 South Lowndale A veno«, Chicafo, IIL
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA«
m+i