ŠtGV. 163. o Ljubljani, g sredo, dne 19. lulljo 1905. po ^^^ ^^ mm mm mm mm mm s^t"^ mm W M m m BB ml ■■ h n h ■ mm v B ■ ■ fin JB HBBi H^H ■ aIvMVLIICL Za poSllj. na dom 20 h na ^^^^HV HHL^^^^ Posamezne 10 h. ^^^^ ^^^^ ^^ ^^^ ^^^^ Leto mm. Inserafi: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah 5tev. 2. — __ Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Uredništvo 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?« Z.__dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se tie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Po prvem vseslovenskem delavskem shodu. Nepričakovano dobro je izpadel prvi shod zaupnikov slovenskih delavskih društev. Pravi vseslovenski delavski shod je bil, ker so bile zastopane vse slovenske pokrajine. Uspeh ne izostane. Iz bledih, izmučenih in navadno žalostnih obrazov žrtev modernega kapitalističnega suženjstva sta sijali radost in veselje. Gotovo, ti ljudje so odšli navdani z novim upom, oboroženi s srčnostjo za nadaljnje : organizacijsko delo. Navdajala jih je le želja, ; naj bi napočil kmalu čas, da se snidejo na drugem vseslovenskem delavskem shodu. Kaj naj rečemo o shodu samem ? Priobčili smo o njem obširno poročilo, dasi ne popolno, iz katerega so si napravili naši bravci sami svojo sodbo Kljub temu hočemo zabilježiti nekaj stvari. Govori so bili z redkimi izjemami kratki in jedrnati Veselo znamenje je, da ni prišlo do mučnih osebnosti. Osobito mora biti zadovoljno delavstvo in delavski prijatelji ž njim, da je nastopilo toliko govornikov iz delavskih vrst. Večinoma so bili govori skrbno izdelani. Presenetil je nastop tolikih govornic. Ni bila dozdaj navada na Slovenskem, da bi nastopilo toliko govornic in celo delavk! Zgoditi se je moralo nekaj za kolisami, kar javnosti ni znano. Kaj če so sklenile delavke tajno zaroto, da hočejo same prevzeti organizacijo delavk v svoje roke ? Delavski organizaciji bi to res ne škodovalo. „ Da se je pojavilo toliko delavskih govornic in govornikov je pač veselo A ti dozdaj skriti talenti po raznih delovršbah na i Slovenskem se morajo gojiti in negovati. Delavski voditelji in voditeljice so tu, treba le sestaviti načrt, kako ohraniti in izpopolniti ta dragoceni zaklad naše delavske organizacije. Mogoče bi bilo najbolje prirediti skupni socialni tečaj v zvezi s poukom v govorništvu. V naših skromnih razmerah je nemogoče, da bi mislili na prireditev takega tečaja, kakršnega prireja mogočno „Katoli-ško ljudsko društvo" za Nemčijo v Miin-chen Gladbachu. Sposobnih mož za vodstvo takega tečaja imamo, tudi sposobnih ljudij, ki bi se ga radi udeležili, a nimamo denarja. Ne mislimo tu morebiti na velike socialne kurze, ki so namenjeni širšim množicam. Mislimo si poučni socialno - govorniški tečaj namenjen posameznim sposobnim delavcem in delavkam. Vsako delavsko društvo bi poslalo na tak tečaj morebiti enega ali dva učenca ali učenki. Poučevalo bi se o temeljnih socialnih načelih, narodnem gospodarstvu, o delavskih obrambenih in zavarovalnih zakonih, o delavski občinski politiki, o delavski zadružni organizaciji, o zmernostnem gibanju, o knjigovodstvu in zlasti o strokovni organizaciji; iz teh predavanj bi dobili govorniki dovolj snovi za lastno agitacijo in za govore po društvih. Tak tečaj, namenjen najbolj sposobnim delavcem bi trajal vsaj en teden. Uspeh bi bil velikansk, ker bi se izšolali izvrstni voditelji in voditeljice. A na vsak način naj že zdaj skrbe posamezna društva, da si pomagajo medsebojno z delavskimi govorniki in govornicami. Iz poročil posameznih delavskih društev smo razvideli, da vzgoja ni v vseh delavskih društvih popolna. Predavanja se vrše še precej redno, pač pa obračajo vodstva premalo pozornosti na socialne in govorniške tečaje. Vemo, da je to težavna stvar, a je prepo-trebna. Naša organizacija potrebuje izobraženih, bistroumnih in razboritih ljudi, a treba jih je vzgojiti. Druge poti pa ni, kakor ravno socialno govorniški tečaji. Voditelji takih tečajev ne smejo stvari voditi preveč šolsko, da se udeleženci ne odženo. Res je, da nam Slovencem manjka primernih spisov, a pomagati si moramo s knjigami iz drugih literatur. Drage volje bo svetovala „Kršč. soc. zveza", kako uspešno izvršiti socialno govorniške tečaje po posameznih delavskih društvih. Dasi je bil shod lep, navdušenje veliko, govori v vsakem oziru poučni, ostane pa le vsa prireditev brezpomembna, če se ne iz-vrše sprejeti sklepi. „Slov. kršč. soc zvezi" se je naročilo ne le, da skliče prihodnje leto zopet vseslovenski delavski shod, marveč tudi, da sklepe tega shoda izvrši. A častna dolžnost društev samih je, da store, kar so sklenila na shodu Vsako delavsko društvo bi moralo prirediti zborovanje, na katerem se poroča o shodu in sprejetih sklepih. Naj tudi ne pozabijo, da mora prirediti vsako delavsko društvo še tekom enega mesca, t. j. do 10. avgusta dvoje predavanj o vladnem zakonskem načrtu glede delavske zakonodaje. Ni vse, če se kaj sklene, potrebno je, da se sklepi tudi izvrše. Sklenjeno je bilo, da se vrši drugo leto zborovanje vseh slovenskih društev. z,e zdaj morajo delavska društva pričeti s pripravami. Skrbeti morajo pred vsem za živahno društveno delovanje, da bodo lahko poročala le vesele stvari. Od te delavske organizacije upamo tudi, da bo omejila nezdravo vživanje, ker bo podala delavstvu pametnega pouka tudi v tem oziru. To je posebno potrebno glede na vživanje alkoholnih pijač. Opravičeno upajmo, da slovensko delavstvo ne zaostane i v abstinenci za drugorodnimi sotrpini, ki se sorazmerno z drugimi stanovi najtesneje in v največjem številu oklepajo zdržnosti od vpi-jančljivih pijač. Prepričali smo se, ko smo opazovali te delavske množice iz vseh slovenskih pokrajin, da nam ni treba biti v skrbeh za bodočnost. Dokler bo delavstvo tako navdušeno in tako pouka željno, kakor se je izkazalo v Polju, toliko časa smo brez skrbi. Prepričali smo se, da se združujj slovenski delavec ne le na Kranjskem, marveč tudi na Goriškem, Koroškem in Štajerskem Popolna naša organizacija še ni, a da postane, o tem nikakor ne dvomimo. V navdušenju in vztrajnem delu za združevanje delavcev le je mogoča srečnejša bodočnost delavskemu stanu. In kdo bi ne delal z veseljem za boljšo bodočnost rodnih mu bratov in sestra? Upamo, da ga ni, in zato pričakujemo, da zaveje zdaj nov sveži duh med slovenskim delavstvom. Duh, ki bo močan tako, da združi delavstvo tudi v onih krajih, kjer še manjka organizacije! Zvezo slovenskih odvetnikov. (Komunikč) Druga glavna skupščina te velevažne organizacije nezavisnih slovenskih pravnikov vršila se je v nedeljo, 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v mestni dvorani ljubljanski ob povoljni udeležbi zlasti izvenkranjskih dru-štvenikov. Zveza je štela v preteklem letu 62 rednih članov in 5 izrednih (c. kr. notarjev). Upajmo pa, da ga skoro ne bo slovenskega odvetnika in notarja ki bi se, če tudi le iz običajne letargije, odtegoval stanovskemu združenju, stoječemu zvesto in pozorno na braniku pravic slovenskega jezika. Društveni predsednik dr. K a r 1 T r i 11 e r poročal je, otvorivši zborovanje, o društvenem delovanju v preteklem prvem društvenem letu: Zveza je med drugim dvakrat po posebnih deputacijah reklamovala na justič-nem ministrstvu in pri predsedništvu c. kr. najvišjega sodnega dvora izvrševanje uzakonjene pravice slovenskega jezika do izdaje razsodeb najvišjega sodišča v slovenskem jeziku. Prejela je sicer na obeh mestih lepe obljube, ki se pa še vedno niso izpolnile. Skupščina je vsled tega soglasno sprejela sledečo resolucijo dr. Maja-rona: Občni zbor „Zveze slovenskih odvetnikov" izraža svoje trpko obžalovanje, da se § 27 štatuta za c. kr. najvišje sodišče še sedaj ne izvršuje glede slovenskega jezika ter naroča zvezinemu odboru, da z vso energijo nadaljuje akcijo pri vseh faktorjih v ta namen, da bo končno konec popolnoma izjemnemu preziranju jasno uzakonjene pravice slovenskega jezika od strani c. kr. najvišjega sodnega in kasacijskega dvora. Nadalje je poročal predsednik o zve-zini intervenciji pri vseh zbornih sodiščih na slovenskem ozemlju v svrho, da se doseže pri vseh slovenskih kazenskih razpravah oddaja zdravniškega zvedeniškega mnenja v jeziku obtoženčevem. Po daljši debati sprejel se je nasvet, da je poučevati zlasti porotnike o njihovi pravici in dolžnosti, zahtevati pri slovenskih razpravah breizjemno slovenska zvedeniškega mnenja Ostalo po ročilo predsednikovo in poročilo blagajnika dr. Kokalja vzela je skupščina odobrujč na vednost. Potem je poročal dr. Brejc iz Celovca o koroških justičnih razmerah. — Govornik slikal je z živo in prepričevalno besedo ob roki številnih konkretnih slučajev uprav nezaslišano teptanje slovenskega jezika od strani nemške birokracije na Koroškem in križev pot slovenskega odvetnika onstran Karavank. O tem velezanimivem poročilu vnela se je živahna debata, katere so se udeležili dr. Krisper, dr. Majaron, dr. Rosina in predsednik, ki so vsi dali duška skrajno ogorčenosti nad neznosnimi koroškimi razmerami. Sklenilo se je predložiti dr. Brej-čevo poročilo v celoti slovenskim državnim poslancem z zahtevo najodločnejšega postopanja, nadalje pa tudi justičnemu ministrstvu s posebno primerno vlogo. Informuje naj se o stvari podrobno tudi velike slovanske in druge Slovanom prijazne liste, da bo poučen tudi širši svet, kje se prično na jugu kulturne Evrope — azijatske razmere!" O štajerskih justičnih razmerah poročala sta dr. H r a š o v e c iz Celja in d r. Rosina iz Maribora temeljito in zanimivo. — Istotako o primorskih razmerah dr. R y b a t iz Trsta. Zbor je izrekel vsem poročevalcem zahvalo ter naročil bodočemu odboru izvršitev cele vrste nasvetov, katere so stavili poročevalci. — Zlasti se je sklenilo na pred-log d r. P r e t n e r j a iz Trsta, da zahtevaj zveza potom primernih peticij zboljšanje jezikovne kvalifikacije imenovanih členov raz sodišča zavarovalnice zoper nezgode v Trstu, izdajbo slovenskih obtožnic slovenskim obtožencem, pravilno izvrševanje § 207 k. p. r. itd. Oficielni komunikč napada potem zarad nemških vlog pred tržaškim sodiščem »Vzajemno podporno društvo", molči pa o drugih, ki vlagajo brez potrebe mnogo več nemških vlog. Na predlog dr. Brejca in dr. H r a -š e v c a se je nadalje sklenilo opozoriti drž. poslance na potrebno ppjilnoženje slovenščine zmožnih votantov. M obmejnih zbornih sodiščih, ker ob sedanjih razmerah za slučaj kasiranja kake kazenske razsodbe ni mogoče sestaviti drugega slovenščine zmožnega senata Kako trpi ob tem nedostatku mate-rijalno pravo, to leži pač na dlani. V obče treba zvezi v prihodnje najstrožje kontrolirati jezikovno kvalifikacijo vsakega na novo imenovanega sodnega uradnika. Nato se je vršila volitev novega odbora; na predlog dr. M a j a r o n a izvoljen je bil per acclamationem zopet celi prvo-letni odbor, to je: predsednikom dr. Karol Triller, odborniki: dr. Valentin Krisper, dr. Josip Kušar, dr. Alojzij Kokalj, dr. Janko Brejc (za Koroško), dr. Juro Hrašovec (za Štajersko), dr. O t o k a r Ribat (za Primorsko), dr. Ferdinand Mullerin d i. Franc Novak; pregledniki dr. Ivan Tavčar in dr. Franc T e k a v č i č. Članarina določila se je zopet na 20 K za odvetnike, 10 K za kandidate in 10 K za izredne člane (c kr. notarje.) Pri zadnji točki dnevnega reda razpravljalo se je o pet ciji „Društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov", ki je pričelo akcijo, da doseže za svoje člane lastno bolniško blagajno kot temelj kamen zavarovalnice za slučaj onemeglosti in starosti. Skupščina je sklenila, da hoče zveza na vso moč podpirati to opravičeno stremljenje uslužbencev in da ima stopiti v to svrho zvezin odbor v dogovor z imenovanim društvom. V znak posebnih simpatij pristopi „Zveza slov. odvetnikov" k „Društvu odvetniških in notarskih uradnikov kot ustanov-nica s prispevkom 200 K. Končno se je po nasvetu dr. H r a -š e v c a sklenilo še, naj se opozori najširše slovensko občinstvo, da se vsakdo in v vsakem slučaju, v katerem bi se slovenskemu jeziku pred javnimi oblastmi odrekala zakonito zajamčena enakopravnost, obrne do zveze, ki je rade volje pripravljena za brezplačno intervencijo. S tem je bil dnevni red izčrpan ter je predsednik zaključil zborovanje ob pol 2. uri popoldne. Rusija. Položaj na ruskem dvoru. Listi priobčujejo poročilo o položaju med dvorjani carja Nikolaja II. Carjeva rodbina in osobito carica mati Marija Feodorovna želi, naj bi odstopil njen sin ali saj za en čas prenehal izvrševati vladne posle. Trdi se, da carju samemu ni dosti do vladanja in bi na bilo treba mnogo prigovarjanja, da bi odstopil. Le včasih se čuti Nikolaj II. za nekaj ur kot vladar, drugače pa ne zaupa sam sebi in je že rekel večkrat svoji soprogi, da bi rad zamenjal mesto cara s samostanskim predstojnikom. „Dopisovalnica" trdi, da bi že izbruhnila prekucija v carjevi palači, ako bi se bili mogli zediniti o prestolonasledniku. Koliko je delavcev na Ruskem? Na Ruskem je 6,335 030 delavcev in 2,821 060 delavk To število se porazdeli sledeče: 2,113.121 služabnikov, slug i. t d; 2,598 379 tovarniških delavcev, 2,722 890 poljedelskih delavcev, 1,095.084 rokodelcev, 365.013 delavcev na železnicah in ladjah, 255947 delavcev v trgovinah. Nemiri na Kavkazu. Peterbur-ški „Vladni vestnik" poroča, da so preku-cijski agitatorji v Tiflisu zastrupili čaj delavcem v železniški delavnici z arzenikom, ker se jim niso hoteli pridružiti. Na zastrup- ljenju je zbolelo 20 delavcev, izmed katerih jih je umrlo 10. Na postaji Vladikavkaz je zaplenila policija 4000 patron. Mornariški nemiri v Kron s t a d t u. Iz Peterburga poročajo, da so povzročili mornarji predvčerajšnjim nemire. Napadli in oplenili so več zloglasnih hiš. Ubitih in ranjenih je bilo mnogo oseb. Ubit policist. V Varšavi so ustrelili predvčerajšnjim zvečer policijskega nadzornika Golembijovskega. Shod zemstev v Moskvi. Preisedništvo shoda zemstev v Moskvi je naznanilo generalnemu guvernerju, da shod ni protizakonit, marveč hoče izvršiti, kar je ukazal car. Generalni guverner je izjavil, da je zaključila policija brez njegove vednosti sejo, a da hoče izposlovati v Peterburgu, da smejo zemstva zborovati. Shod demokratov na Finske m. Na Finskem so zborovali od 14. do 16. julija demokratje, ki so sklenili zbrati vse demokrate in prirejati velike prireditve proti Bulyginovemu načrtu in sploh proti vsakemu ljudskemu zastopstvu, ki ne bo izvoljeno po načelih splošne volivne pravice ne glede na narodnost in vero. Kmečki nemiri. V herzonskem okraju so se uprli kmetje, ki so oplenili in zažgali mnogo poslopij na posestvih. Vojaštva je premalo, da bi zadušilo nemire. — Tudi v kurskem okraju se množe nemiri. V Herzonu so zaprli 50 pristašev kmečke pre-kucijske stranke. Z bombo sta bila ubita 2 kazaka v bližini mesta. Umorjen cerkveni načelnik. V Nesavu na Kurlandskem so ubili prekucuhi cerkvenega načelnika Biscrama. G a p o n na Balkanu. Zagrebški „Dnevni list" poroča, da je poizvedovala policija v Kragujevcu po Gaponu, ki je vodil meseca januarja delavce v Peterburgu. — Ruski poslanik v Sofiji je odredil, da so ga iskali po balkanskih kolodvorih, ker potuje baje v Carigrad. Obrtni odsek je nadaljeval včeraj popoldne splošno razpravo. Poslanec Hueber je obžaloval, da ni pozdravil odseka trgovinski minister osebno. Poslanec Pacher je zahteval, naj se posvetuje odsek tudi v §§ 1. in 2. Poslanec Do-boszynski je predlagal, naj prične odsek podrobno razpravo. Sekcijski načelnik Hasen-ohrl je izjavil, da vlada želi, naj se posvetuje odsek o vsem, kar se tiče obrtnega stanu. Načeloma naj se pa izločita vprašanji o delavskem varstvu in o zgradbi delavnic. Govornik izjavlja, da želita trgovinski minister in vlada, naj bi se kmalu rešil načrt. Odsek je odobril nato predlog Doboszyn-skega, naj se prične podrobna razprava. Popoldne je poročal poslanec Hueber o § 104 a, b, c in d o izkušnji rokodelskih vajencev. Poslanec Eldersch je nasprotoval uvedbi obligaterične izkušnje pomočnikov, češ, da so razmere v zadrugah navadno slabe in je priporočal fakultativne izkušnje pomočnikov. Poslanec Boheim je zahteval obligatorično izkušnjo vajencev, ker se po fakultativni izkušnji ne doseže nameravani uspeh. Poslanci Foerg, Bendl, Hauck in Pacher so se izjavili za obligatorično izkušnjo vajencev. Tudi sekcijski načelnik Hasenohrl se je izjavil za obvezno izkušnjo vajencev po dokončani učni dobi, a pristavil, da morajo izkušnje organizirati državne oblasti. Kriza na Ogrskem. Izvrševalni odbor združene opozicije je priobčil včeraj odgovor na Fejervaryjev odlok. Pred vsem naglaša opozicija, da sedanja vlada pomenja preobrat ogrske ustave, ker je ostala na krmilu, dasi ji je izrekla zbomica nezaupnico. Sveta dolžnost je z vsemi sredstvi onemogočiti tako vlado. Glede prostovoljnih davko? in vojaških novincev pa izjavlja opozicija: Uičdniki in občine, ki n«čejo izročevati davkov in sodelovati pri novačenju pestopajo popolnoma po starodavnih ustavnih načelih in izpolnjujejo svojo zakrn to dolžnost. Vlada nima pravice raz veljaviti takih sklepov. Narod ima moč, da pozove na odgovor one, ki podpirajo protiustavno vlado in bo hvaležen vsakomur, ki podpira v sedanjih težavnih časih zakoniti in ustavni odpor. Nadžupan Sits v honterški stolici je naznanil, da izstopi iz liberalne stranke V Lipto Szent Miklosu je bila predvčerajšnjim nadomestna volitev. Nacionalni kandidat Stodola je dobil 1455, justični minister Linyi 1349 in Košutovec Thuranszky 191 glasov. Potrebna je ožja volitev Banffy-jevo glasilo poživlja volivce, naj glasujejo pri ožji vo itvi na vsak način proti La nyiju. Shod rojalistov v Parizu. V Parizu je bil predvčerajšnjim shod privržencev kraljestva, ki se ga je udeležilo kakih 1000 oseb. Govorila sta Buffet in grof Sur Saluces, ki sta naznanja, da bodo nadaljevali rojalisti boj proti Iju-dovladi. Na cesti so prijeli načelnika rojalistov, ker je klical : „Živjo kralj !" Angleška zbornica. Min. predsednik B a 1 f o u r je izjavil v včerajšnji seji, da odmakne svoj predlog o novi razdelitvi volivnih okrožij, a da namerava predložiti v prihodnjem zasedanju primerni zakonski načrt. Pri posvetovanju o zakonu glede ravnanja s tujci, je predložila vlada predlog da revščina ni vzrok za izključitev tujcev, ki se naselijo na Angleškem, da se izognejo verskega ali političnega pregnanstva. Vsi govorniki so n a -g 1 a š a 1 i, naj sprejema Angleška še nadalje gostoljubno politične in verske begunce. Balkan. Turški veliki vezir Ferid paša namerava odstopiti. Mažarske sanje o srbskem kralju Petru. „Magyar Hirlap" pri-občuje neko pismo iz Belgrada, ki trdi, da se nahaja srbski kralj Peter v jako nevarnem položaju. Boji se, da se bo ž njim zgodilo tako, kakor se je z njegovim predni-nikom pred dvemi leti. Neka stranka se je zarotila proti njemu, ki bi rada spravila na srbski prestol Milanovega nezakonskega sina Milana Kristica. Zato je baje poslal Peter svoje otroke v inozemstvo Če le ni to pismo povzročeno po preveliki vročini dobe kislih kumar, ki je jako ugodna za take »senzačne« vesti. Prijateljstvo med Fran- I cosko in Angleško. Vkljub vsem nemškim spetkam se čim-dalje bolj zbližujeta Francoska in Angleška. Iz Pariza poročajo, da obišče francosko brodovje 7 avgusta Cowes na Angleškem. Angleži nameravajo svojim francoskim .prijateljem" prirediti velike slavne sti. Francoski admiral v spremstvu 8 francoskih častnikov in več mornarjev obišče nato London, Ports-mouth in Windsor. Francosko brodovje zapusti angleške obali 15 avgusta. Angleško brodovje je zapustilo včeraj popoldne Brest. Nešteta množica ga je navdušeno pozdravljala. Rusko-joponskn vojsko. Japonci na Sahalinu. London, 18. julija. Japonci so pri Kcrzakovskem izkrcali priprave za poljsko železnico in 3000 kulijev. Doslej je na Sahalinu 14 000 Japoncev. Tokio, 18. julija. Kabel med Saba-linom in celino pri Aleksandrovsku je pretrgan. Japonski kontreadmiral Vamada poroča, da je ob ogledovanju obali pri vhodu v Vladimirjev zaliv našel razdrto rusko vojno ladjo „Izumrud". Ladjini trup je deloma odtrgan od ladje. London, 18 julija. Iz Tokia javlja ,Daily Telegrah": Kapitulacije sovražnika na Sahalinu je pričakovati vsako uro. Nahaja se v brezupnem stanju. Car Lineviču. „Ruskij Invalid" prinaša sledečo brzojavko, ki jo je car poslal Lineviču. Na več izjav proti miru iz glavnega stana je car odgovoril: „Ne dvomite, da je storjeno in bo storjene, kar mogoče, da se doseže uspeh in olajša vaša težka naloga. Trdno zaupam na vas in na svoje junaške čete, da bodo slednjič z božjo pomočjo premagale vse ovire in vojsko končale za Rusijo z dobrim uspehom." — L i n e v i č je izdal nato sledeče dnevno povelje: „Slavne ruske čete! Srečen, da vam morem naznaniti milostne besede Nj. Veličanstva, sem prepričan, da bodete pri prihodnji svoji nalogi upravičili visoko zaupanje visokočislanega carja. To dnevno povelje naj se prebere v vseh oddelkih, švadronih, sotnijah, baterijah, poveljstvih, ladjah in obrežnih poveljstvih." Proti Enquistu. B e r o 1 i n , 18. julija. Iz Peterburga poročajo: Prihodnje dni odpotuje odtod v Manilo posebna sekcija pomorskega sodišča, da ondi dvigne obtožbo proti admiralu En-q u i s t u vsled njegovega bega iz cušimske bitke. Senzacijelno odkritje. Peterburg, 18. julija. „Birž. Vjed." poročajo več škandaloznih stvari iz vojne zgodovine ruske mornarice. Tako se je se daj dognalo, da so se na bojni ladji „Pe-resvjet" admirala Uhtomskega nahajale dame, ki jih kavalirski admiral ni hotel izpostavljati nevarnostim pomorske bitke, Zato je dal povelje, ko so se pokazale japonske ladje, 7a umikanje v Part Artur. Mirovno vprašanje. F r a n k f u r t, 18 julija. „Frankfur terzeitung" poroča, da bi izmed japonskih zahtev delali težavo le dve. Ti dve izvirata iz skrbi Japonske, da ne bi Rusija, ko bi se ojačila, čez nekaj let zopet ne poizkusila morda z ve jim uspehom, pridobiti si izgub ljene postojanke v vzhodni Aziji. Vsled tega želi Japonska zagotovila, da Rusija na sibirski železnici ne bo položila drugega tira in da v Tihem morju ne bo imela bojnega brodnvja. London, 18 julija. List „Azahi" poroča, da je kitajski poslanik v Tokiu naznanil svoji vladi, da Japonska hoče svoje čete odpoklicati iz Mandžurije, kakor hitro ! bodo iz nje potisnjeni Rusi. Vrhu tega je 1 jasno, da namerava Japonska reorganizirati skupaj s Kitajsko vse dežele Daljnega Vzhoda. — Japonska bo zahtevala zase v Mandžuriji iste pravice, ki jih je imela Rusija. V tistem trenutku se mora Kitajska varovati, da ne stori prehitrega koraka, ki bi imel za posledice, da posežejo vmes ve-levlasti in bi se potem zgodilo isto, kakor z Ljaotunom. Pariz, 18. julija. Sestavlja se a m e -rišk o - j a p onska družba za iz-koriščevanjenaravnih zakladov Sahalina. Japonska vlada, bo tako se glasi, dobivala vsako leto od družbe že določene vsote. Japonska bi se vsled tega odrekla delu vojne odškodnine, seveda pod pogojem, da se podro zunanje utrdbe Vla-divostoka, ker hoče Japonska, da njeno novo ozemlje ni v nevarnosti. V tem smislu so sestavljena tudi poročila iz Washingtona. General Miššenko na delu. London, 18 julija. General M i -š č e n k o podvzema pojezde v notranjost Mongolije ter pleni na dolgo in široko. Zdi se, da hoče priti za hrbet japonskemu levemu krilu. Kapitan Klado bo imenovan, kakor poročajo iz Peterburga za adjutanta mornariškega ministra, vicead-mirala B i r i 1 e v a. Poziv. Z nekim neprijetnim čutom se vračajo letos slovanski sosebno slovenski dijaki v domovino. Bojijo se, da jim bo začenši s prihodnjim zimskim tečajem že itak siromašno življenje v tujem vseučiliškem mestu še bolj otežkočeno, da ostanejo sosebno v slučaju bolezni osamljeni in zapuščeni, kajti oni zavod, ki priskoči slov. dijaku na po moč v skrajni sili, ki ga podpira in neguje, kadar se mu približa največja sovražnica — bolezen, propada, ter bo v prihodnjem letu ustavil svoje humanitarno delovanje — ker mu manjka podpor. „Bolniško društvo za slovenske visokošolce v Gradcu" se je ustanovilo v začetku z. t. 1896/97 z name nom, da preskrbi svojim članom v slučaju bolezni brezplačno zdravnika, zdravila in po potrebi bolniško oskrb, siromašnim dijakom v slučaju smrti tudi brezplačen dostojen pogreb. To naloge je „boIniško društvo" zvesto izvrševalo. Dobilo si je naj znamenitejših medicinskih strokovnjakov, ki večinoma brezplačno opravljajo službo društvenih zdravnikov, sklenilo je pogodbe z lekarnami, ter pridobilo olajšav na „splošni bolnici". Na stotine slovanskih dijakov je že vživalo udobnosti, katere nudi »bolniško društvo" svojim članom; marsikateremu je ohranilo zdravje ter ga obvarovalo bednega bolnega življenja in nekaterim nesrečnim je tudi pripravilo dostojno zadnjo posteljo v tuji zemlji. — Ni se toraj čuditi, da je izdalo „bolniško društvo", ki šteje med svojimi člani dobrih 50 % Slovencev v 8 letih svojega obs'anka skoraj K 8500 — v svoje namene, vsota, katera vsako leto neprimerno raste, tako da je „bolniško društvo" letos n. pr. plačalo samih bolniških stroškov okoli K 900 — in približno ravno tako visoko vsoto v lekarnah. Rastočim izdajam pa ne odgovarjajo podpore. V prvih letih svojega obstanka je društvo prejelo precej podpor, različni dobrotniki, pred vsem slovenske posojilnice, so mu pomagali pripraviti kapital — a te podpore so z malimi častnimi izjemami izostale in danes je društvo navezano na članarino svojih 120 članov (po 3 K na semester) in pa na pičlo glavnico ki se je baš letos tako skrčila, da bo preostalo začetkom prihodnjega leta borih 600-700 K s katero vsoto pa društvo nikakor ne more naprej poslovati. 2ato se obračajo slovenski akademiki v Gradcu do svojih prijateljev in dobrotni-nikov, obračajo se do vseh onih, ki so izku- , sili bedo in poznajo neznosni položaj bolnega dijaka, obračajo se tudi do onih, ki so nekdaj kot člani „boln. društva" vživali njega udobnosti in dobrote z n u j n o j prošnjo, da z denarnimi prispevki reši j o ta velepomem-i b n i zavod propada ter mu opomorejo, da lahko i zanaprej deluje v prospeh in blagor slovenskega dijaštva vGradcu! V imenu slovenskih graških akademikov : j phil. Albert Kramer Trbovlje phil. France Kotnik Guštanj (Gutenstein Koroško). Odjovor »Slov. narodu" iz Št. Lam-! berta. Nekdo — ali je on ali ona — se v .Narodu" huduje, da župnik v St. Lambertu, kar nič več neče maševati ob 10. uri; ampak največkrat ob 6. uri zjutraj, akoravno mu vsak gruntar plačuje po 80 kr. na leto, da bi maševal ob 10 uri. — To je res, da I se od novega leta 1905. dalje vrsteč se s 1 sosedno Sv. Goro sv. maša daruje eno nedeljo ob 10 uri, drugo ob 6. uri. Ta boga- i službeni red se je na željo višjih vpeljal zato, da bi ljudem bilo ložje, prejemati sv zakramente, kar je zelo težko, ako je služba božja ob 10. uri. To se je ljudem tudi p0. jasnilo. In kdor ni samo po imenu kristijan ta uzrok tudi upošteva in nič ne ugovarja' Dopisnik mi torej po krivici podtikuje „ko-modnost" in sebičnost. Da mi vsak gruntar plačuje na leto 80 kr. pod naslovom „za maše", to je res. Ta davščina je tako stara, kakor fara. Vsaj naj. starejši ljudje se ne spominjajo, kdaj je bila vpeljana. Zapisanega pa o tem ni nič Tudi ne ve nihče za gotovo, zakaj se je ta davščina vpeljala. Domneva se, da zato, da bi bila sv. maša ob 10. uri Torej je laž, da bi bil jaz kdaj rekel: »Ce hočete, da bom do 10 ure tešč, zahtevam plačilo." Zato pokli-čem na pričo vse župljane, ki so bili pri velikonočnem izpraševanju. Ceima dopisnik kaj zahtevati, naj se podpiše! Dopisnik mi očita, da sem napravil lju. dem nov davek, ker sem dal hlev obokati. A kdor ne popravlja poslopja, spada med zanikrne gospodarje, katerih jaz ne bom nikdar posnemal — V župnijskem hlevu je bil strop tako slab in preperel, da se je deloma že udajal pod nogo in je bila nevarnost, da bi si kdo noge ne zlomil. Treba je bilo torej poprave. In namesto napraviti nov lesen strop, sem se pa odločil, hlev obokati, kar je boljše in trdnejše. Saj svet dandanes napreduje na vseh poljih, zakaj bi pa v žup. hlevu ne bilo nič napredka ? — Odobrili so mojo misel tudi posestniki, ki sem jih sklical k posvetovanju. Pa bi bil vender prišel in oporekal! Ali pa bi bil zbral vse svoje somišljenike in bi bil pozneje protestiral, saj je imel vender par mesecev časa za to. Dopisnik omenja moje letošnje nesreče pri živini, ki je bila res občutna, in meni, da je bila to kazen božja za mojo „požreš-nost". Ali je bila res kazen božja, ali pa le posledica neracijonalnega oskrbovanja živine, ne vem. Dopisnik naj prosi Boga, da mu dolgega jezika ne odstriže še s hujšo nesrečo, kakor je zadela mene. Očita mi dalje, da jaz sprejemam za oznanjeno mašo 1 gld. 10 kr. darila, dočim je bilo treba dajati mojim prednikom samo po 60 kr. — Kdaj sem pi še koga prosil za mašna darila ? Nikdar. Pač pa sem se jih večkrat že branil. Vprašam pa: Zakaj pa se mora sedaj plačevati hlapcu 80 gld ali še več na leto, dekli pa 50 do 60 in tudi še več, ko je vender pred kakimi 25 leti dobival hlapec k večjemu 40 dekla pa okolu 25 gld.? In zakaj se mora dninarjem plačevati 1 krono na dan poleg hrane, ko še jaz pomnim, ki nimam še sivih las, da so moj oče plačevali moškim po 25 kr., ženskam pa samo po 20 kr. na dan? Na vseh poljih je napredek, in zato dopisnik laže, če pravi, da je naprednjak. Dopisnik mi očita požrešnost, pohlepnost po denarju; zakaj ? Ali zato. ker ne hodim v gostilno ? Ali zato, ker pišem kmetom, razne prošnje, nemška pisma i. t. d. — in to brezplačno, dasi se s takimi pisa-rijami zamudim po cele poldneve? Ali mi morda očita požrešnost zato, ker skrbim za lepoto hiše božje in za dobro stanje gospodarskega poslopja, tako, da se v tem oziru smemo kosati z marsikatero drugo župnijo? In če je cerkev in gospodarsko poslopje v lepem redu, ali ni to v čast župljanom, ki so po veliki večini drugačnega mnenja, kakor „Narodov" dopisnik? Vedno so radi prispevali po svojih močeh, kadar je bilo potreba kakega popravila. Čast jim! — Dopisnik govori, da ne morem dobiti delavcev, ki bi pokosili mrvo. In vendar sem jo jaz prvi pokosil in spravil. — Dalje pravi, da so farovška vrata zaprta vsakemu beraču. Kako pa naredite pri vas, kadar greste vsi z doma? Ali ne zaklenete vrat? Sicer pa mi povej dopisnik samo en slučaj, da je berač šel iz firovža neobdarovan ; pa dobi, če to dokaže 100 K. Tudi on bo dobil dar, kadar pride beračit. Četudi očita kuharici skopost, pa je vendar že premnogokrat nalašč za berača šla kuhat, ako slučajno ni bilo nič pripravljenega. Pa naj pove, če tudi on tako siori! In konečno se obrekovalec prisvaja še pri-digarsko oblast, ko pravi: „Župnik in kuharica, poboljšajta se, če ne, bomo še nekaj povedali." Tega pa zlobnež ne pove, da je kuharica moja sestra. Kar pa ima še povedati, naj le pove, saj „Slov Narod" ima vedno prostora za laži; pod svoje laži se naj pa tudi podpiše, če ima dobro vest, kakor se podpišem jaz. V Št Lambertu, meseca julija 1905. Jo s. Plantarič, župnik. Štajerske novice. š Promoviran bo jutri v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča gosp. cand. theol. Matija Slavič, ud Frintaneja, duhovnik lavantinske škofije, doktorjem bogoslovij. Iskreno čestitamo ! š Čitalnica v Brežicah priredi vnedeljo, dne 1 3. a v g u s t a t. 1. na vrtu „Nar. doma" v prid „D r u ž L e sv. Cirila in Metoda" veliki koncert z godbo c. kr. pešpolka št. 16 iz Zagreba, in petjem svojega pevskega zbora. Natančnejši spored se bo pravočasno objavil. š ,,Brežiški Sokol" priredi dne 3 0. julija t. 1. na vrtu »Narod. doma" j. javno telovadbo. Po telovadbi godba, petje ia srečelov. Čisti dobiček je namenjen sokolski zastavi. š Nov slovenski brivec v Celju. V Celju se naseli z dnem 29. t. m. slovenski brivec iz Ljubljane, g. Rudolf Anderwald. Svojo brivnico ba imel v Graški ulici št. 22, v biši g. Kolenca. Pri poročamo ! š Napad. Na cesti od Celja v So-vodnje ]e napadel 21 letni rudar Jernej Vrečko, ki je bil še le nedavno izpuščen iz zapora, zidarskega pomočnika Kešica ter ga nevarno rantl. Napadalca so zaprli š Slovenskim abiturijentom! „Grazer Tagblatt" opozarja nemške abitu rijente, da se posvetijo juridičnim in medicinskim študijam, da ne bodo Čehi in judje jedli »nemškega" kruha ! Isto, kar priporoča nemški list, bi priporočali i mi slovenskim dijakom, da se v mnogo večjem številu posvetijo jusu in medicini, ko zadnja leta, sicer bo čez nekaj let dobil marsikateri slovenski trg in slovenska vas nemškega zdravnika, kjer bi lahko lep« izhajal Slovenec, in mesta pri sodniji bodo obdr žali tuici. ker ne bo naših ljudij dovoli. š Šolsko leto na gimnaziji v Celju se je končalo v soboto, dne 15. t. m. z ooičajno šolsko mašo in razdeljenjem spričeval. Na samostojnih s 1 o -vensko-nemških gimnazijskih razredih v Celju je bilo koncem šolskega leta 199 dijakov; od teh so vsi Slovenci. Iz Celja je obiskovalo ta zavod 35 dijakov, drugi so iz drugih krajev. Izdelalo je z odliko 28, s prvim redom 134 učencev. Ponavljalni izpit je dobilo 14, drugi red 19 in tretji red 3 učenci. Šolnine so plačali dijaki oba poluletja 3210 kron, ustanove je uživalo 18 dijakov v skupnem zne sku 3232 kron. — Na c. k r. državni gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 330 rednih učencev in 16 privatistov ; od teh je bilo rojenih na Štajerskem 254 dijakov, Nemcev 251, Slovencev 92, en Ceh, dva Italijana. Spričevalo z odliko je dobilo 37, s prvim redom 245, drugim redom 29 in tretjim redom 7 dijakov. Ponavljalo bo izkušnjo iz enega predmeta 25 dijakov. Šolnine je bilo izplačane 9883 kron, ustanov so dijaki uživali v znesku 8780 40 kron.— Na slovensko nemških sam. gimn. razredih je poučevalo 9 učnih moči, na c. kr. gimnaziji 15, med zadnjimi samo dva Slovenca ! š V Zagrebu se je obesil 63 let stari delavec Jožef S t e r m š e k , rodom iz Bizelja, okraj Brežice. Vzrok: alkohol. š Trbovlje. Ob krasnem vremenu in obilni udeležbi domačinov, okoličanov in tujih gostov se je vršila v nedeljo Ciril-Metodova slavnost, katero sta priredili obe podružnici v prid družbi Gospod organist Ličar je s svojim mešanim zborom mojstrsko rešil vse pevske točke. Tamburaši pod vodstvom gospoda Pavliča so zopet pokazali, da so kos vsem zahtevam svoje umetnosti. Gospica Kramerjeva je v lepi dekla-maciji »Blagovestnikom" proslavila zasluge svetih bratov Cirila in Metoda za vero in omiko med Slovani. Slavnostni govornik pa je povdarjal trojni namen slavnosti: Prvič, da podružnici kot vrli hčerki proslavite 20 letnico svoje matere, družbe v Ljubljani; drugič, da družbi gmotno pomorete ter se tako odzovete prošnji družbinega vodstva z dne 15. maja; tretjič, da se Trbovlje zopet pokažejo v slovenski luči. Po slovenskih krajih uganjajo „schulvereinske" komedije, naš laški okrajni zastop je dovolil »Schul-vereinu" podporo itd. Najboljši odgovor na vse to je, da se zganejo vse podružnice ter prirejajo slavnosti družbi v korist. Pri živahni prosti zabavi se je razprodalo veliko zalepk za šaljivo pošto, mnogo razglednic, Ciril Metodovih brož za ženske, svetinj na lepem slovenskem traku za moške, Prešernovih in Jurčičevih slik, vse v prid družbi. Čisti dohodek, odposlan v Ljubljano, znaša 80 kron. Slavnosti se je udeležil tudi naš deželni poslanec in župan gospod Roš — Le tako naprej za domovin« ia slovensko mladino! Dnevne novice. Velikanski apetit na denar ima »Društvo slovenskih časnikarjev in književnikov", ki je nekaka dependence »Narodovega" uredništva in berači denar v prvi vrsti za to, da ne bi bilo treba »Narodni tiskarni" skrbeti za svoje »pisateljske" uslužbeice, kadar se ji zljubi jih vreči na cesto ! Omenili smo že, da izkuša to društvo dobiti v roke denar »Pisateljskega podpornega društva", to se pa seveda brani. Zdaj pa je „Društvo časnikarjev in književnikov" denunciralo »Pisateljsko pod porno društvo" pri deželni vladi, češ, da ni po pravilih poslovalo. Denunciantje zdaj zahtevajo od vlade, da naj s policijsko silo poseže v podporno društvo, da bi mogli »ni doseči svoj namen. Zdaj nam je jasno, zakaj je bila prva pot predsedstva tega društva »časnikarjev« in »književnikov", da so se šli poklanjat baronu Heinu, mu izrekat svojo neomejeno uda-nost in ga prosit njegove pomoči! »Društvo slovenskih književnikov, časnikarjev in detektivov" kaže torej res — nova pota slovenski literaturi ! Povsod — klerikalizem I Schwe-glovi hlapci so predrzni in surovi. Kjer zavohajo kaj »klerikalizma", začno rohneti, kakor bi jih kdo iz kože deval. In »kleri-kalizma" je vedno več! Včerajšnji »Narod" je proglasil poslanca Spinčiča za klerikalca, dr. Laginja kar za enega najožjih zaveznikov kranjskih klerikalcev, kar je gotovo vrhunec »klerikalizma". Konstatiral je, da je »Edinost" vsa klerikalna in slednjič sklepa, da je sploh vsa hrvaško-slovenska stranka v Istri od začetka do konca popolnoma klerikalna. Nato pa jim grozi, da če takoj ne odpadejo od svojega »klerikalizma", bo pa on zanesel v Istro agitacijo proti njim, bo podpiral »svobodomiselne in narodne elemente" in strmoglavil te »klerikalce". Strašno! A gospodje v Istri se lahko smejejo tem tiradam. Izdajalska klika, ki služi najhujšim našim narodnim nasprotnikom, ki je prodana za to, da škoduje svojim rodnim bratom, nima niti toliko moči, da bi sama sebe kaj pomladila in okrepila. Ona živi samo še od tuje podpore. Grožnje takih ljudi niso vredne druzega, kakor pomilovalnega nasmeha. Nemški strah. Nemški listi vpijejo, da se mora v kali zatreti namere Slovencev ustanoviti v Mariboru slovensko ljudsko šolo in v Gradcu slovenski otroški vrtec. Slovenci naj na to odgovore s številnimi podporami »Družbi sv. Cirila in Metoda", da bo res kmalu mogoče izvršiti ono, kar s strahom preletava nemške kosti. Pobalinska nesramnost. V včerajšnjam »Narodu" neki nesramen po-balin prav po istem frivolnem načinu, kakor je postal običajen v vrstah naših liberalnih junakov, piše o postopanju cerkvenih sodišč v zakonskih stvareh. Sram je lahko vso liberalno stranko, od »narodnih dam" doli do Zaneta iz Iblane, da je njihovo glasilo tako svinjsko. Ni nam treba razlagati, da je stvar, kar se tiče »prečastitih prelatov sodnikov" popolnoma zlagana. — Novomeške novice. Letno poročilo c. kr. državne gimnazije v Novem mestu za ravnokar končano šolsko leto prinaša na čelu nadaljevanje dr. K. Pamerjevega nemškega spisa „Das k. k. Staats-Obergymnasium zu Rudolfswert". Učiteljskih moči je bilo na zavodu 16 Odliko ima 18 dijakov, prvi red 146, ponavljalni izpit 30, drugi red 18, tretji red 6, dopolnilni izpit 1 dijak. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji torej 219 dijakov, od katerih je bilo Slovencev 213, Nemcev6—Letno poročilo štiri-razredne deške ljudske šole v Novem mestu izkazuje koncom šolskega leta 236 učencev; med njimi je bilo sposobnih za višji razred 42, sposobnih 139, nesposobnih 53, neizprašanih 1, privatist 1. — O požaru na Grmu poročamo še to le: Zgorelo je poslopje pred gradom, v katerem se je nahajala »žehtnica" alj kuhinja za perilo. Kako je ogenj nastal v podstrešju, se ne more dognati, ker se ni tisti dan nič kurilo. Vodovod ni imel toliko moči, da bi se zamoglo brez brizgalne gasiti, ker je le malo višji rezervoar. Kritični čas je bil gosp. Mih. Podbevšek na pošti, kamor ga je gospod vodja zadnji trenutek ob pol 11. uri poslal. - Pasja nadloga postala je tako velika, da se je izdal sledeči »Tagesbefehl" za pse: »Vi psi morate biti točno ob 9. uri zvečer doma, zjutraj pred 7. uro se nimate ganiti na trg, sicer vas pobaše in ubije konjederec." — Res pameten odlok, kajti bolniki radi lajanja in rjovenja niso imeli miru. Psov je pa tu toliko, kot v Carigradu. — Nova mestna hiša bode kmalu popolno dovršena Lepa bode, kras Novega mesta, pravi pa se, da je obok v dvorani počil. Mogoče zato, ker so delali samo tujci. Vse slikarije oddale so se „heilovcem". In to se je godilo pod vodstvom strogega g. Roz mana! — Pogreb gospoda profesorja Trdina je bil veličasten, dasi se ga niso udeležili akademiki Prišlo je tako daleč, da je morala priskočiti osma šola, kajti akademiki so se sramovali nositi — sveče. — S t r e i a v uradu. Poročilo v št. 158. »Slovenca" pod tem naslo- vom izpopolnjujemo: Strela je udarila ob 2. uri ponoči, službo je opravljal magaciner gospod Š i f r e r, kateremu se ima želez-nična uprava zahvaliti za njegove vestno službovanje, ker je bil v službi izven svoje dolžnosti. Tako je preprečil, da se ni zgodila večja nesreča. — Novomeškega pokopališča eden vogal so te dni porušili v razširjenje nove ceste. Izkopali so več mrličev, ki so ležali ondi po šest, sedem in celo 20 let, kakor se trdi, ki so pa še večinoma nestrohnjeni. Ker je pre-maščena zemlja, ne morejo o pravem času trupla strohneti, torej je pač potreba, da se premesti pokopališče, če bi že druge okol-ščine tega ne zahtevale. Glavni vzrok za premestitev je pač ta, ker se sedaj nahaja tako v sredini med poslopji. Š i je na pokopališču nekaj prostora, ki ni tako pre nasičen, je pa zelo skalovit, da mora grobar večkrat streljati skale, da pride vsaj za silo do določene globine. — Nevarna cigareta. V Far i, blizu Gradišča, je prižgal te dni neki Viljem Castellan takozvano ogrsko cigareto. Ko jo je popušil do polovice, razstrelila se je cigareta z močnim pekom, in je bil castellan še precej poškodovan na ustih. — Iz Zirov. V žirovski fm je pretečem petek t. j. 14. t. m. toča uničija vse poljedelske pridelke v vaseh Račeva, Ž rov-ski vrh, en del Dobračeve, en del Nove vasi, potem vasi Log, Krog in Opale. Tudi vasi Ziiri in Dobračeva sta zelo prizadeti. Nesrečneži se zaupljivo obračajo do svojih državnih poslancev in jih milo prosijo za posredovanje kake državne podpore. — Milarija. Od dne 3. t. m. ni na Dolenjskem nobenega novega slučaja mi-larije. — Hrvaške novice. Katoliška organizacija. C g Milan H o k , urednik »Hrvatstva" je razposlal po Hrvaškem poziv, da se katoliki v hrvaških zemljah zbero v trdnejše vrste in da se zbero kakor združena armada v boj proti onim, ki so pričeli boj proti veri. Vrlo in odločno naprej, pa se bodo pokazali krasni uspehi! — Poizkušen samoumor V Zagrebu je streljal nase trg. pomočnik Vekoslav Resnik, rodom iz Kar-lovca, a se je le lahko ranil. — »Slovenec i Hrvat". Pod tem naslovom je izdal kapelnik godbe dež. brambovcev v Zagrebu Ivan Muhovič nov potpouri najpriljubnejših slovenskih in hrvaških pesmi. — Vol ukraden. Na Grosupljem je b 1 ukraden nekemu trgovcu vol švicarske pasme rdeče lisast z nazaj upognenimi rogovi. — Umrl je v Pragi češki časnikar Patrik Blaže k, član uredništva »Politike". N. v m. p.! — Novice iz Amerike. Ustrelil se je v Puebli Slovenec Janez O r a -ž e m iz Strug. — Okradeni Slovenec. Slovenec Jernej Francelj iz Ponikev je na poti v stare domovino predno je prišel v New York zaspal v železniškem vozu. Med spanjem mu je neznan tat odnesel 347 dolarjev denarja. — Nesreča V Da-mondville Wyo je ubilo Slovenca Ivana Jaksa iz Semiča. — Radi ponarejanja avstrijskega denarja so prijeli v Clevelandu Slovenca gostilničarja Josipa Dragoviča in Nežo K e r k o -v i č , oba z Dolenjskega. — Prememba pri armadi. Pri častnikih v Gradcu so vpeljali nove plašče, kakor jih imajo tudi nemški častniki. Pri paradi bodo še v rabi dosedanji plašči, pač pa morajo že pri sedanjih vajah rabiti nove. Sploh bodo premenili vso, doslej precej nepraktično vojaško obleko in opremo. Vojaški kapelniki dobijo mesto srebrnega traku okoli kape zlatega. Polkovne godbe nameravajo odpraviti in uvesti divizijske štabne godbe Vojaški kapelniki, ki so bili sedaj le nastavljeni od častniškega zbora, postanejo vojaški uradniki. Imenovali bodo tudi vojaškega godbinega ravnatelja, ki bo v osmem činovnem razredu in prideljen vojnemu ministrstvu. — Iz morja potegnili so v Trstu 42 letnega trgovca z ogljem Ivana Brun. Privezal je nase železni utež za 5 kg in se utopil. — Smrt vsled solnčarice. Vsled solnčarice je umrl posestnik Josip S v a g e 1 j v Štanjelu. — Muha povzročila zastrup-Ijenje. Učitelju gospodu Leonu Pibrovcu povzročila je muha zastrupljenje na nosu. Prekiniti je moral šolski pouk in hiteti v deželno bolnišnico po pomoč. Počasi se je otel smrtne nevarnosti in preteklo bo še teden dni, da bo zopet zmožen za pouče vanje. — Nevarno ranjen je bil te dni pri tepežu v blejski okolici 221etni fant Marko Janša. Prepeljali so ga v dež. bolnišnico. — Boga preklinjal. Janez Flegar iz Radovljice je občinski revež in stanuje v mestni hiši. Kadar se opije prav rad preklinja in govori grde besede, katerih so se že otroci poprijeh. Tako je dne 25. majnika na javni poti v pričo več ljudi Boga pre- klinjal. Zagovarja se, da je bil do nezavesti pijan Flegar je bil obsojen na tri tedne zapora. — Učiteljske službe so razpisane: na Koprivniku, v Begunjah in na Breznici. — Novo godalo. Od 1.—4. junija je trajala velika glasbena slavnost v Gradcu Pri njej se je rabilo novo godalo v i o 1 e t a , ki je je iznašel dr Stelzer v Draždanih. Ima obliko srednje velike viole in štiri strune ter je uglašena v kvintah, za oktavo nižje od violine. Po zvočni barvi stoji ta instrument med čelom in violo. — Beda v Istri je velika. Lansko leto je suša vse pokončala, letos pa uničuje ves pridelek na vinu trtna uš, toča pa je po nekaterih krajih do mala vse pobila. Vlada je sicer dala nekaj vsot za javna dela in naprave, toda deželni zbor in odbor gre svoje staro pot Tu sedijo po uradih mladi laški uradniki, ki jim je vse kaj drugega mar kot ravno delo: bratijo se z laško gospodo in hrulijo na kmeta; kadar bi bilo treba nujne pomoči, pa pošiljajo cel mesec morda po dvakrat na dan komisije po deželi, pišejo referate, pišejo in pišejo, storjenega pa nikoli nič ni. Kako nam manjka potrebnih cest! Okoli Pulja ni ne ene poštene ceste, ne v Alturo, ne v Kavrano, ne v Promontur, ne v Vinkuran! Starih cest nikoli ne popravljajo, kupi kamenja leže po njih in kdor se pdje po njih, si mora preje zavarovati vse svoje kosti. Tako morajo po njih voli voziti vino pol dne in kmet izgubi s tem svoj dragi čas in svoj denar. Vode tudi povsod primanjkuje, tako je gospodarstvo po Istri. Ljubljanske noulce. lj Odkritje Prešernovega spomenika v Ljubljani bo dne 10 septembra. Dne 23. septembra bo slavnost za srednje šole. lj Slovenska zmaga v trgovskem gremiju je bila včeraj popoldne pop«lna. Po izvolitvi novega predsednika g. Kneza, ki je takoj pozdravil občni zbor v slovenščini, so Nemci pobiti odšli. Nemško trgovstvo se občnega zbora sploh ni udeležilo v velikem številu, ker je vedelo za posledice. Izmed nemškega trgovstva so se udeležili občnega zbora le taki najzagri-zenejši nemški trgovci, ki menijo, da smejo nekaznovani sramotiti in zaničevati slovenski značaj Ljubljane in sicer med drugimi urar S o m n i t z , zlatar M e i s e t z , ki živi samo od slovenskih strank, trgovec z železnino N a g y , Mayerjev sodrug S z a -1 a y, trgovci Terdina, Kordin, Supan, Kantoni, Hudovernik. Po volitvah je občni zbor odobril proračun za leto 1905. Stroški so proračunjeni na 5890 K, take da je nedostatka 2282 kron. Udnina bo za letošnje leto znašala skoro gotovo 15 kron. Po občnem zboru je imel odbor sejo. Na čelu novega odbora so: predsednik g. Knez, podpredsednik gosp. F. S o u v a n ml., blagajnik gosp. Josip P e r d a n. Naloga novega odbora bo v prvi vrsti preurediti razmere v gremialni trgovski šoli ter od g. Mahra zahtevati, da dd tudi slovenskemu pouku časten prost< r. lj Zabjek na prodaj. Jutri ob 10. uri dopoldne bo pri finančnem ravnateljstvu prostovoljna dražba v Hrenovih ulicah ležečih hiš štev. 17 in štev. 19. nekdanje jetaišnice na Zabjeku Za prvo hišo je vsklicna cena 25 000 kron, za drugo 12.200 kron. lj O pravdi filharmoničnega društva in trgovca Otona Fischerja pioti mestni občini ljubljanski radi motenja posesti čujemo sledeče: G. Oton Fischer baje nikakor ni bil voljen podpisati pooblastila za to pravdo; šele potem ko se mu je zagrozilo, da se mu, če ne privoli tudi v lastnem imenu v te pravdo, odpove lokal — ker njegova pogodba s filharmoničnim društvom v kratkem poteče — in ke se mu je pokazala neka brezpomembna izjava mestne občine z dne 4. julija 1903, je podpisal pooblastilo. Dotična izjava je pa, kakor rečeno brezpomembna, ker se v nji filharmoničnemu društvu niti trohice ne koncedira Cujemo, da je g. Fischer ves obupan radi te ponesrečene tožbe in da se boji, da postane on žrtev nemške nestrpnosti; to je vsekakor mogoče, ker se čuje, da mu je že mnogo stalnih slovenskih odjemalcev odpovedalo svoj conto, ter si bodo odslej vse potrebne knjige naročevali v slovenskih knjigotrž-nicah. lj Falzifikati po 20 K v prometu. Falzifisati imajo rnečno temno/.e-leno polje. Perutnica angelja na nemški strani ne sega do okvira, ampak se že konča s številko 20 Besedil« »Die Nach-machung der Banknoten wtrd gesetzlich bestraft" ni prečno, kakor pri pravih, ampak navpično. Na ogrski strani bankovca nima črka „a" pri besedilu »Husz Korona" nobenega akcenta, v tem ko je na pravem bankovcu ostrivec Falzifikat se lahko pozna po angelju po barvi in po ogrskem napisu. lj Vojaške vesti. 1. bataljon 17. pešpolka vrnil se je danes dopoldne iz Unca skozi Vrhniko, kjer je prenočeval, v Ljubljano. — 2 7. pešpolk odšel je danes zjutraj k vajam na Notranjske; polk se vrne v Ljubljano šele po končanih vajah meseca septembra. — E k s -celenca fmlt. baron Malovetz se pripelje danes zvečer ob 8 uri 6 minut iz Trbiža v Ljubljane nadzorovat tukajšnji bataljon 17. pešpolka. — Da se preprečijo nalezljive spolne bolezni med vojaštvom, izdalo je tukajšnje vojaško poveljstvo primerne ukaze. lj Nezgoda ob Ljubljanici. Včeraj se je igral eb hiši .Ljudske posojilnice" pri prisilni delavnici kup otrok. Po Ljubljanici pa je neki hlapec kopal dva konja. Ko je zapustil vodo, splašita se konja in hitita proti igrajočim otrokom, ki pa radi premale distance pred dirjajočima konjema niso mogli uteči. Konja sta se zagnala med otročad. Nekaj otrok se je prevrnilo, Evge-niji Susteršič pa je stopil en konj na roko in jo precej poškodoval. Treba je bilo nagle zdravniške pomoči pri triletnem otroku. Hlapcem se v nadalje pri kopanju priporoča večje pazljivosti. lj Pfomoviran bo 24. julija g. Bela S e š a r e k za doktorja vsega zdravilstva. lj Koncert ljubljanske društvene godbe se vrši jutri v četrtek na vrtu hotela .Lloyd" v prid pogorelcem v Horjulu. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop nina 40 h. lj Gostilničarji! Prijateljski sestanek priredi .Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd" svojim članom v četrtek, dne 20. julija ob 3 uri popoldne v prostorih gostilne Triglav pri g. Vinku V o j e v i č u , Tržaška cesta 13 Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Volitev predsednika sestanku. 3. Volitev zapisnikarja. 4 Razgovor o zadružni posredovalnici in o organizaciji članov ter o vpeljavi vajenške šole. 5 Raznoterosti. Ker so na dnevnem redu jako važne točke se prosi gotove udeležbe. Ivan T o s t i, načelnik. lj Dve psici, vredni 40 kron, bili sta ukradeni Frideriku Kollmanu. lj S ceste. Včeraj je na sv. Petra cesti pred Bončarjevo hišo zadel neki voznik v ročni voziček Marije Kebrove, po-sestnice iz Sneberjev št 29, ga ji prevrnil in tudi njo podrl na tla. Kebrova se je na desni roki poškodovala in ima zraven še okoli 3 K škode pri zelenjavi, ki jo je imela na vozu. Koroške novice. k Slovenščina in sodnija v St. Pavlu v Labudski dolini. V ponedeljek dne 17. t. m. je bila eksekutivna dražba v St. Pavlu v Labudski dolini Ker sta bila pri dražbi navzoča tudi 2 Slovenca, nevešča nemškega jezika, se je zahtevi takoj ugodilo in izklicevalo slovenski. Zanimivo je, da so v St. Pavlu vedno sprejemajo vsa pisma, ki jih pošilja tja slovenska posojilnica v Spodnjem Dravogradu vedno v slo venskem jeziku. Zakaj se ne zgodi to tudi drugod po Koroškem, kjer prebivajo izve čine le Slovenci? k Prevalje. Kršč. kat. delavsko društvo je imelo svoje mesečno zborovanje v nedeljo dne 16. m. v Stoilnovi gostilni. Govoril je g. Vinko Rožič, modroslovec in član kat. akademičnega društva „Zarja" v Gradcu. Gosp. govornik je nam res prav zanimivo in poljudno povedal nekaj črtic iz življenja starih Slevanov in le škoda je bila, da se ni zbralo več poslušalcev. Bil je namreč baš to nedeljo tudi cerkveni shod pri podružnici, oddaljeni kakih 2 ur in tja je odšlo vse. Nato je prečital tajnik društva č g. Lavrinc resolucijo, ki jo je sestavila »Zveza" kat. delavskih društev na shoda v Devici Mariji na Polju, kojo so vsi soglasno odobrili. Zlasti vzradostilo je delavce iz „tužnega" Korotana, naročilo tajnikovo, ki nam je prinesel iz Kranjske toliko prisrčnih pozdravov. V nedeljo dne 23. t. m. pa praznuje naše društvo desetletnico svojega ob Stanka. Radi tega priredi društvo veselico na vrto g. Sto^la. Pričetek ob 3. uri popoldne. Natančnejši vspored sledi. k Za provizorja v Timenico je prestavljen g. Ivan Serajnik, provizor v Koprivni. k Matura na celovški gimnaziji. Zrelostni izpit je delalo letos na celovški gimnaziji 44 dijakov, jn sicer 7 Slovencev in 37 Nemcev. Z odliko jih je izdelalo 6 (med temi 2 Slovenca), 33 jih je dobilo I. red, 4 so padli popolnoma (tudi 1 Slovenec). 7 pa lih ponavlja izpit v jeseni. k Kako daleč je iz Ljubljane na Koroško? Vsepovsodi je znano, kakšne da so naše slavne c. kr. pošte. Evo zopet en slučaj. Dne 3. maja je bilo oddano pismo v Ljubljani z natančnim naslovom na nekoga na Spodnjem Koroškem. Dotičnik pa je sprejel pismo šele 7. julija. Torej je pismo rabiio semkaj več kot dva doiga me seca. Kako si naj to razlagamo ? Pač dnhro bi bilo, če bi se slavno c. kr, poštno ravnateljstvo v Gradcu zato malo pobrigalo. Razne stvari. Najnovejše. General Klobučar. Vojaški naredbini list poroča, da je bilo generalu konjeništva, Viljemu Klobučarja, poverjeno provizorično vodstvo poslov kralj, ogrskega poveljnika deželne brambe. Zdravnik umeril svojo ženo. V Monakovem so aretirali zdravnika dr. Retha, ker ga dolže, da je zastrupil svojo ženo. Ponesrečeni anarhist. V Milanu se je ponesrečil anarhist Bernadeni, ko je izdeloval bombe. Bernadoni je težko ranjen. Hude delavke. V tobačni tovarni v Rovinju je delavka Antonija Jopirovic v prepiru zasadila nož delavki Mariji Mugiji, ter jo nevarno ranila. Velika tatvina. S kipa Matere Božje v milanski stolnici je ukradena zlata kron« in verižica v skupni vrednosti 20000 lir. Židje na begu. V Budimpešto se je včeraj pripeljalo 150 ruskih Židov, pobeglih iz Varšave in Odese. Hoteli so ostati v Budimpešti, a policija jih je prisila, da so se morali odpeljati na Dunaj. T o v arna p onarejeni h železniških voznih listkov za vožnjo Pariz—Lyon je odkrila policija v Lyonu v stanovanju nekega Pagesa, ki je razvijal s takimi listki obširno trgovino. P o b e g n i l je iz Bistrice na Morav-skem odvetnik dr. B u d i k. Poneveril je večje vsete. Velika stavka je v Stolnem Belemgradu. Stavkajo vsi sobni slikarji, pleskarji in pekovski pomočniki. Minister, ki opravlja delo težakov. Iz Monakovega poročajo: Nedavno se je moral severojužni ekspresni vlak ustaviti pri Schleissheimu na progi, ker je zaviral pot neki voz, naložen s po hištvom. Treba je bilo voz izprazniti in ga poriniti naprej do kolodvora. Potniki na ekspresnem vlaku so se lotili dela. Med njimi pa je b>l tudi železniški minister, ki je zavihal rokava in jel skladati voz. Navzoči zatrjujejo, da je minister marljivo delal in porisal vc z naprej. Koliko žrtvujejo ameriški milijonarji za šolstvo. Iz New Yorka poročajo: John Rockefeller je da roval naučnemu ministrstvu za povzdigo visokih in srednjih šel deset milijonov dolarjev S čim si preganja pariška aristokracija dolgčas ? V Parizu so aristokratje pod predsedstvom vojvodinje Uzes ustanovili v dobrodelne svrhe cirkus. — CIani pripadajo vsi aristokraciji in bodo uprizarjali dvakrat ali trikrat na leto pred stave. Motier poučuje visoke člane v umetnem jahanju in v žonglerstvu. Prva predstava se je že vršila, seveda je bilo mnogo radovednih gledalcev, ki so občudovali gospodo v trikeju Visoka aristokratinja Yolla de Nyss je plesala na vrvi, med akrobati je bil p»k pomorski častnik in nek doktor. časnik za norce. V poljski norišnici v Tvorkiju so ustanovili list za umo bolne, ki so ga krstili .Resnica". Tiskajo g;a s hektografom. Na čelu lista so objavljena imenu sotrudnikov, ki se dele v dve vrsti, v dopisnike iz kroga bolnih in v zdrave dopisnike. K tem spadajo zdravniki, bolniški strežaji in duhovniki. L;st ima tudi šaljivo prilogo in več slik Značilno je, da zdravniki dopuščajo umobolnim, da se zanimajo za politiko in pišejo o njej, a se bojč, da ne bi na bolnike slabo vplival vozni red iz Tvorkija v Varšavo. To bi znalo kakega umobolnega napotiti, da bi jo popihal iz norišnice. Iz življenja generala Drago-mirova. V Peterburgu in Kijevu so nastali dijaški nemiri. Kleigels, peterburški poveljnik, je s krvjo zadušil demonstracije. Mestni guverner kijevski pa, general Č e s t • kov, se je pritožil v Peterburg, da je prosil Dragomirova, ki je bil vojaški poveljnik kijevskega okrožja, naj mu pomaga s četami, kar pa Dragomirov ni hotel storiti. Opisa val je v pritožbi Kijev kot poln krvi ter ožigosal Dragomirovo nedelavnost. Lar je takoj brzojavil Dragomirovu, naj poseže vmes s svojimi četami. Stari lisjak dal je zatrobiti alarm še isto noč v vseh vojaš-nieah obeh kijevskih zborov. Zjutraj je bil Kijev izpremenjen v vojaško šotorišče; po glavnih cestah je bilo nastavljenega vse polno topništa ; velikanske množice pehote so se koncentrirale v središču mesta. Ob 11. uri je presenečeno prebivalstvo izbuljenih oči gledalo to armado 45 000 mož okrog sebe Tu se pripelje Dragomirov ; vojaštvo in občinstvo ga pozdravi s »hura"-klici. Ko je dal povelje za razhod, se je odpeljal nazaj v palačo, kjer je poslal carju sledečo brzojavko : »Svoje čete sem koncentriral. Na sovražnika nisem zadel. Dal sem povelje za razhod svojih čet Stroškov: 140.000 rubljev. Dragomirov." Lar in Kleigels sta zbesnela. Dragomirov je moral v Peterburg. Na kolodvoru ga je sprejel Klei- gels, ki je ravno izvršil dijaško klanje. Dragomirov se zadere nanj: .Kleigels, jaz sem Tvoj predstojnik. Ti me moraš sprejeti v veliki uniformi." — .Saj jo vendar imam !" je stokal oni. „Kaj! Pasja duša !" je grmel starec, .Glavno stvar si pozabil! Kje imaš svoj bič?" Se isti večer se je Dragomirov silno spri s carjem, ki mu je očital, da ga noče ščititi. Razjarjen se je ločil. »Nikogar ni mogoče ščititi, ki se boji vsake fige !" je grmel stari general, ko je odhajal in se mirno odpeljal nazaj v Kijev. Nikolaj s| ni upal kaj storiti ljubljencu vojakov, a mu ni več zaupal. Japonska vojna pesen. Dostavno prevedena japonska vojna himna, ki jo pojo vojaki, ko gredo v boj se glasi: »Na lepem svetu — stoji japonska domovina — v sijaju vstočnega solnca — se blišči njena svetla obal. — Njen veliki vladar — potomec prastarega roda — vlada nad nebrojem vernih podanikov. — Njegova država se opira — na ljubezni ljudski in pravičnosti. — V hrabrosti — in spoštovanju postav — je njegov narod prvi. — Naprej junaki! Žive in smelo — že rezgečejo konji v poletnem vzduhu."--— Higiena v rodbini. Vesela resnica je, da občinstvo čimdalje bolj vpošteva svarila, ki izhajajo od najznamenitejših zdravnikov proti alkoholu in vsem pijačam, dra-žečim živce. K poslednjim je šteti, kakor znano, zrnata kava, ki se ne bi je smela navaditi zlasti naša dorastajoča mladina V prid vsake rodbine se je tudi v poslednjem desetletju izvršila nekakšna izpremba v navadi in provzročila jo je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, ki ji posebno Ka-threiner-Kneippove proizvajanje daje okus in vonj zrnate kave. Zaradi te prednosti v okusu, vzorno združene s tako dragocenimi, zdravstvenimi lastnostmi sladovimi, je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava že izza petnajst let najbolj priljubljena kavina pijača. Da si pa vsakdo zagotovi prednosti te rodbinske kave, ki speši zdravje, opozarjamo na to, da se pristna Kathreinerjeva Kneip pova sladna kava prodaja samo v izvirnih zavojih z imenom »Kathreiner" in s sliko župnika Kneippa kot z varstveno znamko. Vsi posnemki, ki jih pogostoma odtehtavajo odprto, so vedno le preprosto opražen ječmen ali celo opražena rž ; to dvoje pa gledč okusa ne more nikoli ustrezati zahtevam, ki jih upravičeno imamo do nadomestka kavine pijače Železnico čez morje gradijo v Ameriki in sicer iz mesta Miama na vstočni obali Floride do mest Key-Vest, ki leži na nekem otoku med Florido in Kubo. Proga je dolga 154 angleških milj. Železniški nasip se dviga visoke nad morjem. Vsa zgradba sloni na cementnih stolpih. Zrakoplov bratov Lebaudy v Parizu je plul 3 in pol ure po zraku. Hitrost znaša 18 do 42 kilometrov. Italijanski „nadmoderni" pisatelj Gabriele d'Annunzio je iz-umel novo esenco za kopanje. Esenca je sestavljena iz eksotičnih cvetlic in trav in podeljuje vodi fini vonj. Angleški listi hudomušno pravijo, da bodo odslej čitatelji d'An-nunzijevih romanov lahko takoj šli pod njegov „parfumovani tuš". Šaljivi napisi po hotelih in gostilnah niso redki. V nekem hotelu v Cikagu se blišči na steni napis: »Prenoči šča za eno noč, teden ali mesec, tistega, ki noče plačati, se vrže vun". V neki mali go-stilnici v Švici pa je napisal gostilničar na desko v gostilniški sebi sledeče: »Gospode uljudno prosim, naj ne pridejo v salonski obleki, ker to moti natakarice pri delu." Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 19. julija. Trgovski potnik Avgust Dure, ki je izvrševal ogleduštvo na korist Rusije, je obsojen na osemnajstme-sečno ječo. Dunaj, 19. julija. V prihodnjem zasedanju delegacij bo vojno ministrstvo predložilo predlogo za zgradbo vojne luke v S i b e n i k u. Trst, 19. julija. Nocoj se zbero v Trstu zastopniki vseh italijanskih mest v Avstriji, da sklepajo o italijanski fakulteti. Pulj, 19. julija. Vlada namerava pe-državiti policijo v Pulju. Predložila je že magistratu tozadevni načrt. Vlada je zahtevala odgovor v osmih dneh. Sarajevo, 19. julija. Srbsko pravoslavno cerkveno upravo v Bosni bodo v kratkem preustrojili. V več zadevah bo dovoljen apel na carigrajskega patriarha. Važno je to, da odpravijo biro za duhovnike in uredijo kongruo. Djeddah, 19. julija. Preteklo noč je umrl veliki šerif v Meki. Pariz, 19. julija. Tu je v klavnici izbruhnil ogenj. Škode je nad 300.000 frankov. Zaprii so nad dvajset sumljivih oseb. Draždane, 19. julija. Tukajšnji socialisti so poslali ruskim revolucijonarjem 50 000 mark. London, 19. julija. Kitajski princ Tsiu-tsu se poda s sedmimi podkralji na povelje cesarjevo v inozemstvo, da proučuje ustave tujih držav. London, 19. julija. Kitajska namerava nemudoma graditi železnico iz Sinmin ■ tina v Mukden. Bukarešt, 19. julija. Soglasna poročila zatrjujejo, da so ruske meje zaprte židovskim potnikom. Na vse obmejne točke so dospeli strogi ukazi, da se sme dovoliti vstop samo takim Zidom, ki imajo ruske potne liste. Peterburg, 19 julija. Ruski listi izjavljajo, da je revolucionarni pokret večinoma delo židov, dočim se Rusi zbirajo okolu pokreta zemstev. Peterburg, 19. julija. Sedemdeset odposlancev finlandske zveze je sklenilo nastopiti proti vladnemu ustavnemu načrtu z Tsemi sredstvi, s shedi, pasivnim odporom, stavkami, organizacijo in splošno oborožene revolucijo. Berolin, 19. julija. .Vossische Z t g." poroča iz Moskve: Na shod zemstev je do-šle dosedaj 200 eseb. Spor med zemstvom in vlade je jako oster, ker nobeden noče odnehati. Zemstvo namerava v slučaju, da ga razpustč, pozvati okrajna zemstva po vsej Rusiji, naj posamič zborujejo in dopo-šljejo odboru svoje sklepe. Policijski minister Trepov pa je v Moskvi organiziral posebno policije, ki nadzira vse člane zemstva. Peterburg, 19. julija. Po carjevem nalogu so odpeljali v Stavropol na Kavkazu velikega kneza Nikolaja Konstanti-n o v i č a , ki že nad 20 let živi v pregnanstvu od dvora. Oje se, da je zadnji čas zopet pričel dopisovanje z nihilisti, kar je razlog deportaciji. Odesa, 19. julija. Sem so včeraj prišli zadnji ostanki ruske posadke iz Port Arturja, ki pripovedujejo, da so Japonci takoj popravili vse poškodovane trdnjave. Na hišo pokojnega generala Kondratenka so napisali: »Tu je živel ruski junak general Kondratenko". Peterburg, 19. julija. Upanje na Wittejev uspeh je upadlo, odkar so Japonci zasedli Sahalin. Vojna stranka zopet zmaguje. v,arja prepričuje, da bo Linevič porazil Japonce. Berolin, 19. julija. .Post" poroča, da je malo upanja za mir. To je sklepati tudi iz tega, ker imajo japonski pooblaščenci zelo omejena pooblastila. Izogibati se morajo razgovoru o kakem ruskem predlogu ter vztrajati v mejah japonskih predlogov. Glasi se, da hečejo Japonci po začetku pogajanj emrgično pričeti oblegati Vladivostok in prisiliti Lineviča v bitko. London, 19. julija. Japonske sile v Mandžuriji znašajo po ruskih virih sedaj 429 000 mož (334 000 bajonetov, 20.000 sabelj in 1050 topov.) Ako se prištejejo še druge čete v Port Arturju, Inkavu itd., se more reči, da imajo Japonci na bojišču pol milijona vojakov. Hamburg, 19. julija. Ruski minister za promet, ki se sedaj nahaja v Hamburgu, je sklenil pogodbe z ladjedelniškimi družbami, ki naj zgradijo ladje v skupni vrednosti 40 milijonov. Rusija namerava zgrabiti novo baltiško brodovje. London, 19. julija. Witte je dejal, da bo Rusija sklenila mir, če so pogoji častni zanje. Usoda Rusije leži v carjevih rokah. Car želi miru, toda japonske zahteve bodo najbrž take, da jih Rusija ne bo sprejela, ampak nadaljevala vojsko. Pariz, 19. julija. »Liberte" poroča, da je general Smirnov, bivši portarturski poveljnik v Pert Arturju, podal carju težko obtožnico proti Steslju ter jo podkrepil s številnimi podatki. Peterburg, 19. julija. Sem je prišlo mnogo brzojavk iz Mandžurije, v katerih se poziva vlada, naj ne sklene miru pred velikim bojem, ker Linevič upa, da bo preme-nil situacijo. Tokio, 19. julija. Japonci so izkrcali čete severno od Vladivostoka in obkoljujeje trdnjavo. Moskva, 19. julija. Kongres zemstev je dovoljen. Razpravlja notranja drž. vprašanja. IcdaJateU in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk .Katoliške tiskarne" v Ljubljani. Priloga 163. Stev. „Slovenca" dne 19. Julija 1905. Po svetu. Sčim se bavijo ženske v Ameriki. Statistiški delavski urad v Wa-shingtonu objavlja vse stroke, v katerih de • lujejo ženske in navaja med drugimi navad nimi posli tudi za ženske zelo nenavadne. Po tem izkazu opravljajo ženske tudi sledeča dela: nosijo prtljago, so nastavljene po železnicah kot zaviralke, vlakovodje, bavijo se z mesarstvom, mizarstvom in tesarstvom, so »gljarice, inženerke, kondukterke pri elektriških železnicah, vodijo stroje in opravljajo kurjaška dela, so težakinje po pristaniščih, sekajo drva, kopljejo rude, izvršujejo slikarsko, pleskarsko, opekarsko, in svinčeno obrt, celo za mornarje so. Ženske se odlikujejo po natančnosti in vestnosti, niso pa sposobne za taka dela, ki zahtevajo lastne inicijative. Tako je v Ameriki malo žena ki bi vodile velike obrtne in denarne zavode, večina jih je nastavljenih po birojih druge pa vodijo male trgovine. Le v rudarski stroki se ženske odlikujejo po pogumu v zasledovanju novih rudnikov. Tu celo nadzorujejo stroje. Dobro se obnesejo ženske tudi pri gospodinjstvu in upravljanju velikih posestev in živinoreji. Po mestih otvarjajo in spretno vodijo trgovine, kjer m odajajo redkejših stvari: galanterijska dela, cvetlice in čipke. Nikjer pa ni v Ameriki natakaric. Američanom se ne zdi čudno, če je ženska nastavljena v kaki brivnici za pomočnico ali pa če služi za kočjaža, zdi se jim pa zelo nedostojno, če je ženska nastavljena v gostilni ali pa kavarni. Vladarji izkazujejo svojo naklonjanost na različen način. Vita liji nagovarja kralj viteza Anunciatinega reda z imenom »bratje", Španski velikaši, kortezi smejo biti v navzočnosti kraljevi pokriti. Nemški cesar pa tika osebe, katerim je posebno naklonjen. Med drugimi tika vse svoje nekdanje tovariše iz univerze, ki so ž njim vred bili člani dijaškega društva .Borussia" v Bonnu. v sešitku okoli 50 tekstnih slik, med njimi ena celostranska. Cena K 1.20. Celotno delo bo tvorilo 40 sešitkov, katerih vsak ie glede na ilustracije enako bogat. Kdor pregleda sešitke, se vsak čudi dovršenosti in krasoti tega dela, ki ima tudi to prednost, da mu je cena izredno nizka. »Katoliška BuRum" u Ljubljani. Izjava. Podpisana izjavlja tem potem, da je bil njegov ( potnik Maks Černak odpuščen, in da je bil isti le . proti izkazu mojega pooblastila pooblaščen denar za mojo firmo vsprejemati. 1440 2 — 2 A. Sušnik trgovina v Ljubljani. TrflousRi učenec s primerno šolsko izobrazbo, zdrav, lepega vedenja, dobro vzgojen, poštenih roditeljev se sprejme v trgovino z raznovrstnim blagom. Andrej Grampovčan, Vrhnika. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 13 F. H I T I Pred škofijo št. 20. S0- Zunanja naročila se točno izvršujejo Odlikovan zzlalo kolajno In častno diplomo v Parizu. 603 104—27 Anton Presker 1447 3—1 Proda se sedlarsko in tapetniško orodje. I Vsled smrti svojega moža Ivana Damjan, j sedlarskega in tapet, mojstra v Litiji, prodam ! vse sedlarsko in tapet, orodje in druge , potrebščine. — Te vrste obrtnik lahko tudi 1 v Litiji otvori obrt, ker sedaj tu ni nobe- 1 nega obrtnika te stroke. 1404 3-3 Litija, 12. julija 1905. Neža Damjan. krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovale vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železnlšfcHT.uradnlkov. flleteorologitno poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm a ■ Čm opazovan j a Stanje barometra v mm Temperatura Vetrovi Nebo i h Is* d. U Celzija 18 9. zveč. 733 7 +205 sl. jzah. obl. 20 19 7. zjutr. 7337 +170 si. svzh. del. obl. 2. pop. 734-4 +15-6 sl. jug del. jasno Srednja včerajšnja temp. +219«, norm. +19'8°. Književna poročila, Kovačič, Občna metafizika ali ontologija K 3.—, vezano K 3.60, — Marinko, Po desetih letih. (Spominska knjiga) K 2. , — Kosi, Vinogradniki, Čuvajte vinsko trto! Kratko navodilo, kako uspešno zatiravati najnavadnejse trsne škodljivce. K — 50, — Kosi Štirideset napevov za šolske pesmi K —.50, — Kosi, Zabavna knjižnica za slovensko mladino XI. XII. zvezek i 30 vin. Zeitler. Die Gamsbirsch & Anderes K 2.40, — Maier-Bode, Der praktische Landwirt. Handbuch fiir Landvvirte, Hausbe-sitzer, Gartner, Winzer" Vezano K 8.40. - Sertil-langes, Kunst und Moral K — 60, — Schraml, Sturzvvellen, die Grundwelle und Ober-wellen des Reformkatholicismus K —.60, — Perlen aus Ida GrSfin Hahn Hahns Werken K —.60, - Das Officium oder die Tagzeiten tttr die Abgestorbenen K - .60, — Borgmann-Krahne, Die Rotlederfabrika-tion II: Die Oberlederfabrikation. Prattisches Handbuch fiir die Herstellung samtlicher Oberledei -sorten K 9.60, — Singer's neuer vollstandiger Taschen-Atlas. 33 Haupt- und 16 Nebenkarten 82 Seiten Text. Vezano K 1.44, — Dennert, Vom Sterbelager des Darwinismus K 2.40, — Braess, Das heimische Vogelleben imKreis-lauf des Jahres. Vezano K 5 40, — Degener, Wer ist's ? Unsere Zeitgenossen. Zeitgenossen Lexikon enthaltend Biographien nebst Bibliographien An-gaben iiber die Herkunft, Familie Lebeoslauf, Werke, Lieblingsbeschaftigungen, Parteiangehorigkeit, Mit-gliedschaft bei Gesellschaften, Adresse. Mitteilungen von allgemeinen Interesse. Vez. no K 11.40, — * * * Widmann-Fischer-Felten, lllustrierte Welt-geschichte 4. Lieferung obsega naslednje celostranske podobe na kartonu: Andreas Ilofer. ~ FUrst Kari von Schvvarzenberg meldet den verbttn deten Monarchen die Niederlage Napoleons I. m der Schlacht bei Leipzig J(dvostransUa podoba); Der Wiencr Kongress im Jahre 1815. - Razun tega je NOVO! prejerneue ^ 7i0'0a posojilnice znaša A /,UZ4./10 Oy, 8Wg hran- K 7,651.915-41. 'promet K 32,039761*84. ^ST" K 120.878*15. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. PoStno-hranilničnega urada št. 828.406. —Telefon št. 185 ilostiva gospa! Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav 11941104-10 Prve ljubljanske velike pražarne za kavo? Razpis. 1423 3—2 Zo zgradbo uodouotia v uasi Hotederšica, polit okraj Logatec na 33 000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadujoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože mr do 30. julija t. I. ob 12 uri opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za vas Hoteder-šica." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudene cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti proračun, in stavbeni pogoji so na ogled v občinskem uradu Hotederšica. Občinski urad Hofederšlca, dne 14. julija 1905. 'S *em naznanjam slavnemu ob-činstvu občine Jesenice in okolice, da sem otvoril na Savi št. 8 H 1414 3— novi popolnoma moderni fotografski atelije kjer se bodo izdelavala vsa v to stroko spadajoča dela točno^in po nizki ceni. • • n- .—U—:....... .. Za obilni obisk se priporoča Andrej Cufer, fotograf. Gostilna Dobro znana gostilna, z lepim senčnatim vrtom, prijaznim razgledom, dobro obiskanim zaprtim kegljiščem v sredini mesta na Dolenjskem, se radi družinskih razmer odda takoj v najem eventuvalno se tudi proda. Ponudbe do 31. julija t. 1. pod št. 14 poste restante, Ljubljana. 1412 3—2 75i Pozor! Pozor! U Kafe-restavrantu „pri Žalcu" (na vogalu Rimske in Bleiweisove ceste) se bode postreglo vsaki dan poleg okusnih jedil in priznano najboljšimi vini, katerih izber je največja s posebno specijaliteto dolenjskih rakov in finim cvičkom iz Gadove peči! Toči se vedno sveže najbolj priljubljeno pivo. — Na razpolago je prijazen senčnat vrt. Priporočam se slavn. občinstvu za vsestransko blago naklonjenost 1318 5-4 z velespoštovanjem Avguštin Zajec, restavrater. J 920 PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. TELEFON 154. SLIKRRSKI PRPIR plrtno; Čopiče IN VSE DRUGE POTREBŠČINE NRJFINEJŠE BRRVE ZR UMETNIKE DRR. SChOENFELDR & KO. V DdSSELDORFCl FINE 0LJNRTE BRRVE ZR ŠTUDIJE DRn- SCMOENFELDR & KO. V DGSSELDORFU (PUŠICR 20 VIN.) - MEČILR, RPRRRTE, BRRVE IM PREDLOGE ZR Ž(5RLM0 SLIKANJE VELIKO IZBIRO LESENIH IZDELKOV ZR VŽIGRME IM POSLIKRtiJE \mm PPDTH CPPPI TOVRRMR OLmRTIH BRRV, Dlvrlin LDLIvL LRKOV IN FIRNEŽEV MIKLOŠlCEVR CESTR 6 LJUBLJRNR. ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM. M~ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arefik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka, — Promeie za vsako žrebanje. Kuiiuin: zvrSitev naročil s: borzi. fcte ijarična delniška družba „M iS tat C l R" i„ Wo!lzeile 10 in 13, Dunaj, L, Strebelgasse 2, Pojasnila v vseh goapodarakih in flnan6nlb atvaroh. potem o kurznih vrednostih vseh ftpekulaoljaklh vrednostnih papirjev in veatnl nasveti za dosego kolikor je mogočo visocega obreHtovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 18 150 7(5