Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovenca^ (št. 236) z dne 14. X. 1928 Štev. 42 K osmi obletnici nesrečnega Koroškega plebiscita: Zgoraj: Slovenska Ziljska dolina, spredaj: Šmohor, v sredi Preseško jezero, v ozadju Dobrač. — Spodaj: Velikovec. 330 Z manevrov nemške armade ki so se vršili pred kratkim v Šleziji: v sredini stoji markantna postava državnegu predsednika, maršala Hindenburga, na levo od njega je prejšnji šef vojnega poveljstva, generalni polkovnik Seeckt, na desno v ospredju pa stoji sedanji poveljnik nemške armade general Heye. General Janky \rhovni poveljnik sedanje niadi^tuskc armade. Razstava sodobne kulture v Brnu Mesto Brno proslavlja desetletnico osvobojen j a z bogato razstavo, na katero niso upravičeno ponosni le prireditelji, temveč vsa Češkoslo-\ćška. Paviljoni zanjo so postavljeni na prostoru, kjer se je vršil pred petimi leti orlovski zlet. Vseli 1? pavilijonov tvori harmonično celoto, sama glavna rotunda pokriva 16.000'^ Razstavljeni so tu velczani-niivi ))redmeti, ki sijominjajo na l;oj Čehov in Slovakov za osvobo-jenje, pregled setlanjega stanja v državi ter velezanimivo gospodarsko, kulturno iu socialno gradivo. Svoje oddelke iuiajo higijena, pravosodje, javna \arnost, pošte, železnice, aerpnavtika, arheologija, kemija, cerkev, zgodovina, časnikarstvo, montanistika, melijoraci-je, razne panoge industrije in obrti, trgovina, umetnost itd. itd. Skratka: razstava nudi v polnem pqmenu besede pregled celokupne sodobne češkoslovaške kulture. Kdaj bomo mogli prirediti slično razstavo tudi Slovenci? Strašni požar v Madridu v nedeljo, dne 25. p. m. zvečer, je zadela Madrid strašna nesreča. V velikem gledališču »Novidades« so se namreč vnele med predstavo kulise. Naenkrat je bil v plamenili ves oder in odtod se. je širil ogenj z bliskovito naglico tudi na vse ostalo poslopje. Med občinstvom je zavladala strašna panika. Bežeče množice so hitro prenapolnile vsa stopnišča in izhode. Nastala je ' silna gneča, ki je onemogočala hitro izpraznitev gorečega poslopja. Z zgornjih sedežev so skakali ljudje v parter, tu jih je pa objemal dušljiv dim, da so padali v nezavest in zgoreli. Odigravali so se nepopisni prizori. Požar je zahteval nad 100 mrtvih žrtev in več sto lažje ali težje ranjenih. — Naša slika nam kaže pogled na pogorelo gledališče izviška. Z nje je dobro razvidno, v kaki nevarnosti so bila tudi vsa sosedna poslopja. 331 Iz političnega življenja in vrvenja v prestolnici -Dr. NUco Subotič inančni minister v sedanji Koroščevi vladi. Skupina zemljorodniških poslancev Od leve na desno: D. Vujić, Joca Jovanović (voditelj stranke), Čubrilović, Kokanovié in Šavlić. Uprava grada Belgrađa ali »Glavntača« Med nepoučenimi vlada naziranje, da je »glavnjača« del nekdanje stare belgrajske trdnjave z niokrotni-mi podzemskimi ječami itd. In vendar temu ni tako. »Glavnjača« se zove namreč skoro vili podobno poslopje v parku nasproti belgrajske univerze. Glavni njen nedosta-tek je, da je premajhna, ostali ne-dostatki gredo pa seveda na račun uradništva in orožnikov, ki v Srbiji s kaznjenci že od nekdaj niso ravnali z rokavicami. Dr. Korošec je bil prvi notr. minister, ki se je že pred več meseci osebno prepričal o razmerah v »glavnjači«. Že tedaj je stopil v stik z belgrajsko mestno občino, da zgradi ta za policijo novo, primernejše poslopje, razen tega je 3a nastopil tudi z vso strogostjo proti •crivcem na vsako upravičeno pritožbo, ki je zanjo zvedel. Nobenega dvoma ni, da bo tudi vse krivce pri zadnji aferi z ruskim polkovnikom Legatom zadela zaslužena kazen, v kolikor so te pritožbe upravičene. Velik del se jih je namreč že doslej menda izkazalo za — laž. Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu Jer.še Josip (* 1872), cerkveni govornik. Homaii Alojzij (1863—1922). zdravnik. Jainšek Franc (1840.....180.?). šolnik. 332 333 K otvoritvi novega muzeja v Ptuju Ptujsko Muzejsko društvo slavi te dni pomemben jubilej. Dne 5. avgusta t. 1. je preteklo petintrideset let, odkar se je vršil njegov ustanovni občni zbor in ko je bil izvoljen njegov prvi odbor: predsednik Josip Ornig, nreds. namestnik prof. Cilenšek, tajnik Maks Ott in blagajnik Josip Gspaltl in odborniki Kru-pička, R. Sadnik in W. Blanke. Temeljni kamen za .Muzejsko zbirko v Ptuju je položil prof. Fran Ferk (umrl 12. novembra 1925 v Gradcu), ki je bil izvoljen leta 1895. za predsednika in je poklonil muzeju svojo kulturno-historično zbirko, ki se je nahajala prej v Gamlicu pri Arvežu, Ferkovem rojstnem krajn. Kako velikega pomena je bila ta poklo-nitev, i/haja iz tega, da se še danes naziva muzej v Ptuju Mestni Ferkov muzej. Za Ferkovo zbirko so sestavili kataloge Felsner, prof. Pirchegger in dr. Brem. Numizmatično zbirko je uredil in katalagogiziral g. Gailhofer sen. Za ureditev rimskega oddelka pa imata največ zaslug notar g. Viktor Skrabar in dr. Abramič, ravnatelj splitskega muzeja, ki je spisal tudi Vodnik po muzeju in stavbnih ostankih rimskega mesta Poetovio (slovensko izdajo priredi! prof. Sovre 1925). Prva leta po ustanovitvi se je muzejsko društvo omejevalo na izsledovanje rimske naselbine na Gor. Bregu in na Hajdinu. Prof. Gurlitt je odkril leta 1899. prvi. 1902. pa drugi mitrej. Sistematična izkopavanja, ki so jih vodili od leta 1903.—1928. dr. M. Abramič, V. Skrabar, E. Riedel, K. Tragau, dr. W. Schmid, dr. R. Egger in dr. B. Saria, so pridobila za muzej mnogo dragocenih najdenin. Ugotovil se je 1913 rimski most preko Drave in odkril tretji mitrej, ki jih je odkopal V. Skrabar. Mitrej stoji na svojem mestu v stavbi, ki je last muzejskega društva. Vsa leta svojega obstoja je muzejsko društvo pridno in uspešno delovalo ter uživa velik sloves med sorodnimi institucijami ter v znanstvenem svetu tuzemstva in inozemstva. Številni poseli uglednih znanstvenikov od vseh strani Evrope to potrjujejo. Ves čas, zlasti pa zadnja leta, je imelo muzejsko društvo velike križe in težave z muzejskimi prostori. Zbirke so se množile leto za letom, tako da jih ni bilo mogoče pregledno in lepo razvrstiti, temveč so se morali rimski spomeniki hraniti v kleti gimnazijskega poslopja, ostalo pa je bilo natrpano kakor v kakem skladišču v dveh oziroma treh sobanah v nadstropjih. Pred petimi leti — ob tridesetletnici društva — je še v Abramič-Sovretovem ; Vodniku zapisal uvodničar: »Na žalost ' so zbirke na.šega muzeja spravljene do- ' silimal v kaj neprikladnih, na tri nad- ' stropja podeljeni i prostorih. Njih pre- ' selitev v drugo, pripravnejše poslopje je 1 za danes še zgolj skromna želja.« ' Leto 1928. je tedanjo skromno željo spremenilo v resnico, katere se ni nihče nadejal. Pod gerentstvom sedanjega magistralnega ravnatelja g. .M. Zavadlala v sporazumu z novim odborom in županom g. M. Brenčičem se je posrečilo mestni občini leta 1928., da je kupila nekdanji dominikanski samostan od g. dr. Čuliča, ki je bil pridobil stavbo od vojaškega erarja za nameravano tvornico za svilo. Obupna stanovanjska beda je dala povod za ta nakup, v načrtu pa je bilo tudi, da se preskrbe muzeju novi dostojni prostori v samostanski zgradbi. Dulce et utile je obveljalo tudi v tem slučaju. Pri adaptiranju stavbe, ki jc služila skoraj poldrugo stoletje (od leta 1786. večinoma vojaškim namenom, so se odkrili nepričakovano bogati in zanimivi zakladi in pomniki iz srednjega in začetka novega veka: okna, zidov je in vrata prvotne cerkve iz trinajstega stoletja, freske iz 14. stoletja in poznejše dobe, grbi, napisi, strukture itd. Znameniti križni hodnik z dvoriščem in prostori na levi od glavnega vhoda z refektorijem služijo sedaj muzeju in so sami po sebi izredno lepi in zanimivi. V njih so sedaj razvrščene pregledno in učinkovito vse muzejske zbirke, kakor so jih razvrstili med počitnicami pod vodstvom gg. Skrabarja in dr. Abramiča, prof. Bratanič, upr. Pcček, Gailhofer sen., gdč. Mervič, Smodič in Bratkovič. Slike v refektoriju in deloma tudi freske je restavriral g. Gailhofer ml. Lapidarij se je namestil v srednji del bivše dominikanske cerkve. Muzejsko društvo, ki ima sedaj za predsednika dr. Komljanca, podpredsednika V. Skrabarja, blagajnika prof. Aliča, tajnika Smodiča ter otibornike: Matev-žiča, Kanduča, Pečka, .Stiplovška, dr. Remca ter kot zastopnike mestne občine dr. Fermevca, Piricha in Frasa, in ki šteje 300 članov, je združilo proslavo petintri-desetletnice svojega obstoja z otvoritvijo novih prostorov v bivšem dominikanskem samostanu. Proslava je določena za 3., 4. in 5. novembra ter pomeni ta jubilej*"go-tovo pomemben mejnik v razvoju ptujskega muzejskega društva. Dr. A. R. Dvorišče bivšega dominikanskega samostana v 'Ptuju z gotskimi krogovičji iz 1. polovice XV. stol. V tém poslopju je nastanjen novi ptujski muzej. Na levi: Fasada bivše domini-kanske cerkve kjer se nahaja sedaj lapidarij rimskih kamenitih spomenikov. Spodaj: ViUtor SKrabar notarski koncipijent, ki vodi že 25 let ptujski muzej in je oskrboval tudi njegovo selitev v nove prostore. Vzhodni križni hodnik bivšega dominikanskega samostana, kjer je nameščen ptujski muzej. Na levi: Pogled od severne strani; na desni: Pogled od južne strani (v ozadju na steni slika Marijinega oznanenia iz Diirerjeve dobe). Ptujski muzej: Vrh romanskega okna iz 1. polovice 13. stol. in freske z napisi iz sredine 14. .stol. Na desni: Strop refektorija bivšega dominikanskega samostana s stukaturami iz začetka 18. stol.; tu je sedaj slavnostna dvorana ptujskega muzeja. Spodaj : Mihael Brenčlč ptujski župan, ki je jako pospešil preselitev muzeja v nove prostore. Južni križni hodnik s Ferkovo kulturno-historično zbirko. Severni križni hodnik z zbirkami iz rimske dobe. 334 Velika kanalizacijska dela v Mariboru Oh približni 25 letnici velike povodnji v Melju se je slednjič le pristopilo k definitivni regulaciji Počeliovskcga jotoka in k enotni kanalizaciji Meljskega prec inestja. Mnogo cestnih, še več pa hišnih kanalov se jc z vso svojo nesnago stekalo v Počehovski potok, tako da jc ob suši tekla v njem skoraj sama gnojnica. Večkrat se je že nameravalo te nedostatke odpraviti, toda nikoli ne na zadovoljiv način. Lansko leto se je pričelo v mestnem gradbenem uradu s pripravami za kanalizacijo Meljskega predmestja s posebnim ozirom na higijenični odvod Počehovskega potoka, ki ga že v Krčevini razni kanali močno onesnažijo. Bilo je takoj jasno, da se vprašanje za odprto strugo ne bo rešilo in da je treba vso vodo potoka odvesti v zaprtih kanalih v Dravo. Ker priteka Počehovski potok iz 4 km-^elikega padavinskega zaledja z močnim odtokom, je bilo treba pri računanju notranjega obsega kanala upoštevati maksimalni odtok 50 m' vode na sekundo tako, da bo tudi pri največjih nalivih vsaka nevarnost poplave popolnoma izključena, kar se jc pri zadnji poplavi tudi izkazalo. Zato ima kanal v prerezu 5 m^ kar mu daje značaj tunela. Kanal sam se izvrši v dveh oblikah. V strugi potoka med Einspielerjevo in Krempljcvo ulico se napravi v dolžini 550 m pravokoten, z železo-betonsko ploščo pokrit betoniran jarek, dočim se v Kraljeviča Marka ulici vsled velike obtežbe napravi v dolžini 500 m betoniran obok, ki ima razprtino 2.70 m in je 2.60 m visok. Samo pri tem obokanem kanalu je zaposlenih dnevno nad 200 delavcev. Poleg tega obsežnega glavnega kanala, ki služi edino le za odvod Počehovskega potoka in deževne vode s cest, se je napravilo še več cestnih kanalov v drugih ulicah, da se kanalizira j o nekatere na novo oziroma zveze jo med seboj že obstoječi kanali. Skupna dolžina teh kanalov znaša 1.400 m, dolžina raznih priklopov pa preko 500 m. Stroški celotne popisane kanalizacije znašajo približno 5,000.000 Din, kar predstavlja močno postavko izrednega proračuna mestne občine v korist Meljskega predmestja, od katere občina ne bo imela nobenih dohodkov, temveč le zavest, da jc napravljen zopet velik korak naprej k popolni, sanitarnim zahtevam odgovarjajoči kanalizaciji. Delo izvršujeta mariborski po