POgled po svetu Ljudje radi pretiravamo, po- splošujemo. Tudi kadar govorimo o hipertehnizaciji in hipermeha- nizaciji, ki da jemlje svetu nje- govo pravo podobo. In vendar komaj 25 odstotkov zemeljskega prebivalstva ima nekaj od indu- strijske proizvodnje, ogromna večina ljudi je v sponah revšči- ne in celo pod pritiskom lakote. Toda to dejstvo ne vpliva odlo- čilno na svetovno politiko. Na- mesto, da bi ob njem človek najprej izbojeval svoj notraniji boj in se s suverenostjo svojega duha odločil za pametnejšo pot k izboljšanju življenja, ostaja suženj svojih strahov in strasti. Obe vodilni atomski sili SZ in ZDA ne najdeta nobenih osnov za sporazum. Svetu grozi obno- vitev atomskih poskusov, Carap- kin in Steel sta v Ženevi na tem, da opustita razgovoje o tem, da bi se atomska bojna sekira vsaj začasno zakopala. Steel je od- klonil, da bi se pogovarjali o odstranitvi atomskih oporišč na tujih ozemljih in o nenapadalni pogodbi med NATO in SEV. Kaj to pomeni? Ni vóTje za kompromis niti za razgovor o njem. Ko je Nero kanil pomoriti vse senatorje v skrbi za svojo oblast, mu je filozof Seneca re- kel: »Vse senatorje lahko pomo- riš, svojega naslednika pa le ne moreš«. Tako nekako je z me- galomansko mislijo »svobodnega sveta« o svetovni hegemoniji s pámocjo atomske pomorske strategije, ki jo ZDA danes na- slanjajo na multilateralnost. To je efekt skoraj dvajsetletnih na- porov za poenotenje zapadne Evrope, zelo skromen efekt, če- prav strateško trenutno odpira nove grožnje in ustvarja novo situacijo na planetu. Evropa nad to strategijo ni navdušena, ker se težko odpoveduje svoji zgo- dovini pa tudi svoji bodočnosti. Morebiti je v tem nekaj tistega Cezarja, ki po državnem udaru na nasvet prijateljev ni hotel ustanoviti svoje osebne straže, češ, raje danes iimrem, kakor pa da bi vsak dan pričakoval smrt. Življenje v atomskem strahu res ne bi bilo življenje. Plovba Kennedyjevih 4.000 atomskih la- dij po vseh morjih pa pomeni v resnici Damoklejev meč atom- ske smrti nad svetom. Ameriškemu diktatu se je v zadnjem času zelo energično uprla Brazilija, ki hoče ohraniti proste roke v zunanji politiki in v notranjem ekonomskem razvo- ju. ZDA pa so pokazale svoj na- men, da bi brazilske dolgove iz- rabile za start na brazilsko ne- odvisnost. A to je samo drobna stvar v primeri s tem, da je prišlo do izrednih naporen za okrepitev enotnosti svetovnega delavskega gibanja. 21. februarja je CK KP SZ poslal pismo CK KP Kitajske, ki govori o bilaterarnem sestan- ku in o prenehanju polemike med partijami. Cela vrsta partij zdaj javno prepričuje kitajske voditelje, da morajo v interesu socializma sprejeti pogovore in realno pogledati na vprašanje vojne in miru. Prav bi bilo, da bi prostovoljno sprejeli tako odločitev, ne pod pritiskom, in na ta način zaprli rudnik, ki ga je zadnja leta reakcionarni svet tako eksploatirah To se vidi tudi iz nedavnih razgovorov o Kaš- miru med Indijo in Pakistanom. Asistenca poslanikov ZDA in Ve- like Britanije je bila tu pred- vsem v znamenju trenja med dvema azijskima podkontinen- toma, Indijo in Kitajsko. Na srednjem vzhodu stojimo pred tesnim sodelovanjem petih odvisnih arabskih držav. Ne gre za formalno enotnost, ampak za enotno akcijo z istimi cilji. To seveda ne more iti v račun Angli- ji, ki se boji, da pride za Irakom, Jemenom in Sirijo na vrsto še Saudska Arabija in Jordanija. Panarabske sile, ki jih vodi Na- ser, postavljajo Anglijo pred nov položaj, ki mu najbrže ne bodo kos stare zveze z fevdalnimi šej- kati in kraljevinami, sloneče na sporazumih ali tradicionalnih ču- stvenih vezah, »Enotnost, svobo- da, socializem«, to so gesla, ki neté arabske revolucije, ta ogenj ni mogoče pogasiti, plamenica napredka je vodnica človeštva: upor fevdalcev v Iranu je kakor posmeh tej veljavni resnici, ki jo uči zgodovina — magistra. Zveza med arabskimi državami bo, tako pravijo v Kairu, po- enotila zunanjo politiko in jam- čila za vzajemno vojaško pomoč, če bi kdo hotel vreči napredne vlade. VSAK DAN 4000 ljudi manj na delu Primanjkljaj bivšega okrajne- zavoda za socialno zavarovanje v Celju, ki je znašal nekaj mesecev pred sestavo bilance za 1962. leto še nad dve sto milijonov dinar- jev, je izravnan, deloma tudi na račun presežka iz prejšnjih let. S tem je stvar urejena vsaj s fi- nančne strani. Drugače pa je, če pri vsej zadevi ugotovimo, da se je nekje vendarle nabralo nad dve sto milijonov dinarjev za kritje primanjkljaja in če na koncu ana- liziramo še vzroke, zakaj je do ta- kega nesorazmerja med izdatki in dohodki sploh prišlo. Ce pri tej kratki analizi povza- memo besede, ki jih je v debati na tretjem zasedanju skupščine komunalne skupnosti zavarovan- cev Celje izrekel tovariš Franc Kleč, potem je prav, da vso to problematiko ocenjujemo s širše- ga stališča in ne samo s stališča dinarja. Gre namreč za ugotovitev, da je ta primanjkljaj nastal predvsem zaradi preštevilnih izostankov od dela, pa n^ bo njihov izvor v ne- srečah pri delu ali z dela domov oziroma pri boleznih. Naj ilustri- ramo to trditev s številkami: za- radi nesreč pri delu, bolezni itd. je bilo lani v celjskem okraju iz- gubljenih okoli en milijon 114000 delovnih dni. To hkrati pomeni, da je v povprečju vsak dan izosta- lo od dela po približno štiri tisoč ljudi! In če bi zdaj ta izostanek spremenili v dinarje narodnega dohodka, bi dobili številko okoli štirih milijard. To pa sb sredstva, na katera je treba računati, pa tu- di o njih govoriti. To so številke, ki so narekova- le, da so člani skupščine komu- nalne skupnosti socialnih zavaro- vancev v Celju sprejeli posebno resolucijo in jo naslovili na ljud- ske odbore. Resolucijo bi lahko smatrali tudi kot resen poziv vsem družbenim činiteljem, de- lovnim kolektivom in zavarovan- cem, da resno presodijo položaj, analizirajo vzroke preštevilnih izostankov od dela in napovejo stalen, ne kampanjski boj vsake- mu nepotrebnemu koriščenju skupnih sredstev. Da se tudi na tem izredno težkem področju da nekaj napraviti, so pokazali re- zultati v oktobru lanskega leta. Tedaj se je namreč povprečje izo- stankov od dela precej znižalo in doseglo stopnjo, ki bi pomenila precejšen napredek s sedanjim stanjem, če bi seveda držala. 2al pa se stanje iz oktobra lanskega letj pozneje ni ponovilo. Število izostankov od dela se je po tem mesecu začelo ponovno zviševati. Letos pa se je zgodilo še nekaj — število poškodb izven dela je preraslo število nesreč pri delu. Tudi to je pokazatelj, ki daje mi- sliti in ob katerem bi ne smeli ostati ravnodušni. Tako se navzlic izravnani bilan- ci iz lanskega leta še zmeraj po- javljajo naloge, ki niso nove, tem- več stare in znane, a nič manj pereče. To pa so tudi naloge, ki bi morale prizadeti slehernega za- varovanca in povzročiti v vsakem delovnem kolektivu temeljite raz- prave ter še določnejše sklepe. -m USPESNO DELO Okrajiega sodiica v Slov. Kiijicah v primerjavi z 1961. letom je okrajno sodišče v Slovenskih Ko- njički lani sprejelo 110 zadev več kot v prvem letu svojega obstoja. Zanimiva je ugotovitev, da je lani poraslo âtevilo vseh zadev razen kazenskih. Od 3303 skupnih zadev jih je sodišče lani rešilo 3133, kar pomeni, da je ostalo nerešenih dosti manj, kot pa znaša mesečni pripad. V kazenskem postopku je konji- ško okrajno sodišče obravnavalo 190 storilcev, med njimi največ ta- kih, ki so se pregrešili zoper čast. Zanimiv po svoje je podatek, da je bilo med 190 storilci 120 mo- ških in 70 žensk. Najhujša zapor- na kazen, ki jo je izreklo to so- dišče, je znašala eno leto. Mi- mo tega pa je bilo izrečenih 38 pogojnih kazni. Med pravdnimi zadevami stojijo na prvem mestu fakturne tožbe; tem sledijo preživninske, ki jih je bdlo lani toliko, da so zavzele če- trtino vseh civilnih tožb. Zelo po- goste so tudi tožbe zaradi mote- nja posesti, pa ne samo pogoste, temveč tudi žalostne, saj kažejo na težnjo po uveljavljanju ma- lenkostne pravice za vsako ceno. Značilen je primer tožbe za neko bukovo drevo, ki je v najboljšem primeru vredno 15.000 dinarjev; stroški tožbe pa bodo bržčas na- rasli na preko 60.000 dinarjev. Gk)tovo je, da bi bdlo pravd še dosti več, če ne bi člani kolektiva okrajnega sodišča v pravdnih na- svetih, ki jih dajejo državljanom, odvračali ljudi od reševanja takih nesporazumov pred sodiščem in jim svetujejo mimo poravnavo med seboj. B. Pismo iz Strmci iz strmca smo prejeli pismo, v kate- rem nam tov. Viktor Stokojnik piše, da prosvetno delo v tem kraju ne spi, da pa je spalo dve leti. Da se v Strmcu že prebuja pomlad na kulturno prosvetnem področju, potrjuje dejstvo, da so mla- dinci, pevski zbor, strmški muzikantje in drugi priredili v nedeljo, 24, februar- ja »veselo popoldne«, ki je lepo uspelo. Je pa nekaj, kar močno ovira delo, pi- še nadalje tov. Stokojnik, in slabi elan, predvsem mladine pri kulturno prosvet- nem delu, namreč da manjka tistih, ki bi morali povezati vse to delo. Tako na- vaja primer, ko je mladinsik aktiv pri- pravil za 29. november lani proslavo s pestrim sporedom, pa ni bilo nikogar, ki bi to prireditev objavil, niti ni bilo na njej najvidnejših predstavnikov or- ganizacij Keri se je v dvorani zbralo le 18 ljudi, povečini staršev nastopajočih, mladinci niso nastopili. Kot rečeno so v Strmcu pripravili 24. februarja »veselo popoldne«. Prireditev je bila v dvorani zadružne sušilnice, v kateri je ves inventar last prosvetnega društva Strmec. Navzlic temu je uprav- nik zadruge zaračunal več kot 10 % od vstopnine za uporabo dvorane, oziroma za prireditev, ki je trajala uro in pol. Tudi to ni v skladu s tistimi amaterski- mi prizadevanji, ko ljudje, ki^so pove- čini zdoma tudi po 16 ur žrtvujejo osta- li prosti čas brez kakršnihkoli honorar- Vzgoja pravilnega odnosa do dela v mesecu poklicnega usmerja- nja prikazujejo mladini in odra- slim film «-Izbiram si poklic-«. V filmu vidimo tale prizor: na kav- ču leži, seveda pri belem dnevu, nalepotičena šestnajst do^ sedem- najst letna mladenka in si mani- kira nohte, medtem ko ob njej izčrpana, osivela, zgrbljena mati riba tla... Gledalci se ob tem pri- zoru nasmehnejo, nekateri zami- slijo, tretji pa poglabljajo v lastne razmere... Na kaj smo hoteli opo- zoriti s tem prizorom? Ce neprestno poudarjarno, da je človekova vzgojenoet rezultat dol- goletnih vzgojnih prizadevanj ro- diteljev, drugih vzgojiteljev in okolja od človekovega rojstva da- lje, potem je tudi otrokov ali v tem primeru pubertetnikov odnos do dela posledica našega pravilne- ga aH nepravilnega ravnanja z otrokom. S tem ko imamo otroke, smo si naložili tudi določene dolž- nosti. Ce v naši družbi in tudi v naši dobi govorimo toliko o pome- nu dela, potem je treba posvečati prav delovni vzgoji otrok in mla- dine še večjo pozornost, in sicer s treh vidikov: — delo je stvar časti, slave, ju- naštva; — vsako delo je častno; — v delo je treba vložiti vse svoje sposobnosti, ali z drugimi besedami — ne kolikor moramo, marveč kolikor moremo napraviti! Delo je človekova dolžnost, pra- vica in sreča! Delo je poleg svo- bode največja moralna vrednota. Zato je nujno, da posvetimo otro- ku, kot bodočemu delovnemu člo- veku vso pozornost že v predšol- ski dobi. Zdrav predšolski otrok je poln dinamike; njegova dejavnost je igra. V njej izstopajo otrokovi prirojeni nagoni, kakor radoved- nost, dalje gibalni, posnemovalni in izraževalni nagon. Otroci spre- mljajo naše besede in dejanja, nas posnemajo; besede in dejanja prihajajo do izraza z govorom in dejanji — v igri. Pametni starši že ob prvih začetkih oblikovanja otrokove zavesti navajajo otroke nadelo, pri čemer ima spočetka več vloge mati, pozneje pa tudi oče. Prešolski otrok rad sodeluje, je aktiven, in to aktivnost mo- ramo izkoristiti, da bomo v otro- ka vsadili tudi tiste pomembnejše delovne lastnosti ki so za uspešno delo tako značilne: veselje do dela čeprav je tudi fizično napomejše ali manj estetsko, čut odgovorno- sti, prizadevnost in nepopustlji- vost pred večjimi napori. Cesto gre za navidez male reči, ki pa bodo imele velike posledice: otrok mora sam pospraviti za seboj raz- metane reči (koliko je primerov, ko pospravlja za njimi mamica); mora si, ob naši nenehni kontroli, sam urejati svoje predmete itd.; male usluge mora opravljati, ne da mu obljubljamo nagrado, svo- jim staršem ob vsaki priložnosti. Tako mu bomo privzgojili čut za izix>polnjevanje dolžnosti in tudi spoštovanje do dela. Otrok seveda ne sme doživljati dela kot breme- na, pač pa kot nekaj prijetnega, kot nekaj lepega. Razen tega mo- ramo biti pri delovni vzgoji nepo- pvistljivi, dosledni. prof. Albin Podjavoršek To ni kampanjska akcija (MISLI OB JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGRAH) V štiri ali petletnem obdobju Jugoslovanskih pionirskih iger poznamo zdaj že četrto etaipo. Medtem ko je bila prv aakcija jugoslovanskih pionirjev posvečena zadružništvu, druga spozna- vanju domačega kraja, tretja telesni kulturi, je zdaj v teku če- trta akcija, ki jo tudi imenujemo «-leto tehnične kulture mladih«. Že takrat, ko smo pisali o prvi pobudi pionirjev in jih hkrati navajali na organizacijo in delo šolskih zadrug in podobno, smo poudarjali, da Jugoslovanske pionirske igre nimajo in ne smejo imeti kampanjskega značaja, ampak da imajo namen spodbuditi zanimanje za določeno dejavnost in jo spraviti na pot rednega, sistematičnega in zlasti še trajnega dela. Zato bi bilo več kot napak, če bi pionirji na primer v letošnjem letu, ki je posvečeno tehnični vzgoji, povsem zanemarili recimo delo v šolskih zadrugi, da bi opustili zanimanje za spoznavanje domačega kraja, nje- govih ljudi, običajev, zgodovine in podobno in nazadnje, če bi rekli, telesna kiiltura za nas ni več pomembna, saj je akcija za nami in s tem je tudi konec vseh prizadevanj za množično in načrtno delo na polju telesne vzgoje. Se enkrat, če bi tako poj- movali posamezne akcije Jugoslovanskih pionirskih iger, bi rav- nali napak: zgrešili bi ipomen aktivnosti, ki zajema in vključuje vse jugoslovanske pionirje. Kot primer na navedemo minulo akcijo »-leto telesne kulture mladih-«, ki je navzlic temu, da je formalno zaključena in da je prepustila »-mesto-« tehnični kulturi, nadaljuje z nič manjšo prizadevnostjo in v nič manjšem obsegu ter pomenu. Akcija bo sla naprej, ne samo letos, marveč tudi prihodnje leto in tako naprej. Tu ni konca, kajti kakor hitro bi prekinili s telesnovzgoj- no aktivnostjo najmlajših, bi storili krivico in nepopravljivo napako, saj bi s tem zanikali splošno znano dejstvo, da je tudi telesna vzgoja sestavni del splošne kulturne in če hočete soci- alistične vzgoje. Elnako bi lahko zapisali za vse dosedanje aktiv- nosti pionirskih iger in za vse one, ki bodo iprišle na vrsto. Zato, Jugoslovanske pionirske igre nimajo kampanjski značaj, temveč je njihov pomen prav v tem, da vzbujajo pionirje k stalni aktiv- nosti na vseh področjih, jih navajajo na delo in nudijo razve- drilo ter dajejo spodbudo za spoznavanje domačega okolja, teh- nike in podobno. —mb Živahna politična alctivnost Na zadnjem zasedanju aktiva pri občinskem odboru SZDL v Slovenskih Konjicah so analizira- li delo te organizacije v zadnjih mesecih. Pri tem so ugotoviM, da so letne konference osnovnih orga- nizacij in razprave o osnutkih ustav sprožile na terenu izredno politično živahnost. Analize za- četnega dela novoizvoljenih odbo- rov krajevnih organizacij SZDL pa kažejo, da so z dokaj veliko odgovornostjo začeli ш-esničevati predvidene naloge. Člani aktiva so razpravljali tudi o nekaterih nalogah, ki jih bo SZDL morala opraviti v prihod- njih mesecih, zlasti v zvezi s pri- pravami na bližnje volitve. Menili so, da bo treba izdelati analizo do- sedanjega dela ljudskega odbora. Nadalje bo treba poskrbeti, da bodo pravočasno urejeni in pri- pravljeni volilni imeniki, ^idi no- vemu sestavu ljudskega odbora in obema zboroma bo treba posve- titi ustrezno skrb, saj mora v te organe priti več mladih ljudi, pa tudi žena. 2e te dni naj bi se za- čele razprave o osnutku občinske- ga statuta. Končno so predlagali naj bi predsedstvo občinskega od- bora SZDL izdelalo program po- litičnega dela za prihodnje mese- ce; za vsklajevanje in enotno us- merjanje ramih akcij na terenu pa naj bi imenovali poseben štab, v katerem bi bili predstavniki ob- činskih političnih in oblastnih or- ganov. V. L. Na križišča pred Ljudskim magazinom т Celju Načrti in težave DELOVNEGA KOLEKTIVA CELJSKE VELEBLAGOVNICE Poročilo predsednika Ivana La- ha ter razprave na sobotnem obč- nem zboru sindikalne podružnice trgovskega podjetja >»Tkanina-ga- lanterija, «-Ljudski magazin-« v Ce- lju sta opozorili ne samo na te- žave, s katerimi se ta kolektiv bo- ri v zadnjem obdobju, marveč na vsa tista pozitivna stremljenja, ju jih kolektiv hoče uresničiti, da bi v čim večji možni meri izpolnil naloge,, ki jih ima do sebe, po- trošnikov in družbe. Zdi se, da ni naključje, da je to- variš Lah že na začetku poročila načel vprašanje odnosov med pro- • dajalci in potrošniki, zlasti pa ti- stih, ki nastajajo tedaj, ko hoče katerikoli kupec vrniti kupljeno blago, pa čeprav ga je že nosil ali delno poškodoval. V kolikor so poslej v takih primerih popuš- саЈлГзо na zboru sklenili, da bodo odslej za take primere uveljavili stToižje merilo, vsekakor pa takšno, ki ne sme bremeniti kolektiva kot celote, zlasti še, če on ni kriv, da pride do zamenjave blaga. V načrtu kolektiva tega največ- jega trgovskega podjetja pri nas je modernizacija prostorov za ve- leblagovnico. S tem v zvezi pa je preselitev grosističnega skladišča iz Stanetove ulice. Slednje že za- radi prometnih razlogov ne bo moglo dolgo vzdrževati v središču mesta. Lokacija za novo skladišče je že odobrena; odprto je le vpra- šanje sredstev. Kolektiv se zave- da, da bo moral prvi in največji delež primakniti sam in šele za- tem iskati razumevanje drugod. S povečanjem veleblagovnice v prostore skladišča za grosistični promet, bodo lahko omilili stisko, ki vlada v sedanjih prostorih, hkrati pa mislili na večjo izbiro blaga, kar je sedaj velikokrat sko- raj nemogoče. ^Številke o poslovanju so potrdi- le, da so v kolektivu opravili do- sti hvaležnega in plodnega dela. Precej truda so vložili za splošno, politično in strokovno izobraževa- nje. Uspehi na tem področju bi lahko bili še večji, če bi se tudi mladi ljudje v kolektivu zavedali, da so te oblike izobraževanja na- menjene predvsem njim. Bolj kot doslej bodo morali analizirati vzroke prepogostih bolezenskih iz- ostankov od dela, saj podatek, da so zaradi tega izgubili 4,81 od- stotka delovnih dni, pove veliko. Nevzdržno je tudi razmerje med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki, saj je razpon 1:3 dovolj zgovoren dokaz, zakaj jim pri- manjkuje toliko visokokvalificira- nega kadra. Te odnose bo treba popraviti, zlasti pa zagotoviti pra- vilno stimulacijo visokokvalifid- ranemu kadru; kajti za ostalega so to že napravili. Uspešno delo sindikata in oeta- lih političnih organizacij v podjet- ju se vidi tudi v pobudi za usta- novitev mladinske organizacije, ki se počasi že uveljavlja in skuia zajeti v svoje vrste prav vse mla- dince oziroma mladinke. Teh pa v kolektivu ni malo. Misel za uvedbo neprekinjenega obratovalnega časa so zaenkrat še odložiU, saj bi morali na račun non-stop poslovanja ne samo znat- no povečati število, marveč tudi zmanjšati osebne prejemke veeati zaposlenim. To pa je trenutno ne- sprejemljiva zahteva. -mb Tehnični pouk ima na nekaterih šolah že določeno tradicijo. Zato tudi razstave izdelkov niso preveč redek pojav. Pripravljajo jih ob najrazličnejših priložnostih; v počastitev dneva pionirjev, pa tudi ob polletnih počitnicah ali zaključku šolskega leta. Naš posnetek posreduje detajl z razstave izdelkov tehničnega pouka na tretji os- novni šoli v Celju.