St£V. 343

V HMH, v
IJek 22.
Lstnlfc XIVI
Izhaja vsak dan, cđ ob jv. F ranči*a i •f5tvu. — ^ Izdajate!) In r edinosti. — Tttk leta L 18-— in celo Ido L
m premikih. ejvftef. — Sa L naAMropfc * DopM «4 M
Štefan Oodiaa. — LMbft . — NaroCnUs anh M BOK L 3*—w M • Telefon nređnUtva in a^m Stav. 11-57*
številke v Trstu In okoliet po 10 stotink. — Oglasi s« raftmajo f Brokoad ene kolone (72 «/«). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 itoLj osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot. oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema Inmialnl oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pofiljafo izključna up« a/t' Edinosti. Uprava in inaeraini oddelek se nahajata v Testu. uL sv. Frančiška As. 2&
Iz JugoslavlJe.
Volitve t narodno sknpsfinn.
BELGRAD, 19. Od 1. januarva nadalje, :akor poročajo, se narodnim poslancem ne bodo več izplačevale dnevnice ter so poslanci večinoma te odpotovali iz Belgrada domov. Ako do 15. februarja, do tega časa je namreč parlament odg od en, ne pride <k> sporazuma med vlado in opozicijskem blokom, se raz-pišero volitve, ki bodo v prvi polovici aprila. Te volitve ne bodo za ustavotvorno skupščino, temveč za navadno narodno predstavništvo, ki naj pripravlja tla za volitve v konstituanto. Ta bi se sestala na ta način šele naslednje leto.
Slovenska vladna kriza.
LJUBLJANA, 19. > Juscsteviji« se Iz Belgrada poroda: Rešitev krrze v slovenski deželni vladi se ie zavlekla, Ker le ministrstvo preobloženo z nujnimi, neodložljivimi tekočimi zadevami, zlasti pa. ker ie cela vrsta ministrov odsotna iz Bd-zrada, med njim* atesti tudi minister Kristan, ki ie v prvi vrsti mteresiran. Odločitev bo padla zato nabrž šele po božičnih praznikih, ko se ministri vrnejo.
Vladne odredbe za
ZAOREB, 19. »Riječ SHS« poroča H Belgrada: V naših pasivnih pokrajinah je zadnji čas pretita in še preti težka prehrambena kriza. Sedaj ie ministrski svet sto volil 150 milijono - kron kot prometni kapital, s katerim bo razpolagalo prehram-tano ministrstvo za potrebne kraje. — Minister za prehrano je osnoval odsek za preskrbovanje pasivnih krajev z moko, fci je ipodrejen neposredno njemu in k» naj se briga v prvi \TSti za preskrbo-van-e s kruSno brano, eventualno pa tudi z ostalimi potrebščinami. Gospod mina-ter za prehrano :e določa — kazkor smo izvedeli — 50 miKicnov kron da se razdele raznim aprovšzaciiam, organizacijam in kooperativam, ki se pečajo z nabavo živil na debsJo za te kraje. Da se orsafiizira <:Wo po-ipolnoma trgovski podlagi, se je ustanovil poseben sindikat trgovskih zavodov, ki bo vcnial trgovsko-Urtinično stran poslov po navodilu ki pod koi>trc!o odseka <ze- preskrbovanje pasivnih krajev. Gre za to. da se nabava za domače potrebe m za izvoz koncentrira v eni roki, t&r bo, kakor se govori, o.&ek za preskrbovanje vršil tudi tište nabave, ki jih potrebuje xcentra!na uprava« iz iz-<voz v Inozemstvo temeljem dosedaj sk'en!enib -dogovorov. Vsalk drug iz\cz življenskih potrebščin se — kakor smo poučeni — za nedoločen C is ustavi. V o drl bo oster boj proti tihotapstvu, ki sc je tako razširilo, da bi — ako H se take nadaljevalo — prišla v nevarnost prehrana v državi sami. Istodobno s to akcijo za preskrbo br ministrstvo izve lo drugo akcijo za pocenitev blaga. Po vrej priliki se določi maksim-um meščanskega dobička, 'ki ga bodo smeli trgovci v svoje korist zaračunavati. Proti skrivalcem živeža, k fcli je. kakor se tzdi. več, nego se Je misIHo. si bo vodil osler boj. Istotako kaže, da se v stočar u potrebe uvede prisilna poniKlba hrane državi it ako to ne bo zaleglo, se poseže po ostri rekviziciji pri vseh. ki se pozivu dr/.ave ne bi c-Jtzvali Dalje se bo vsem velikim mlinom prepovedalo, da saini nabavljajo pšenico za m-letev motke, ker je i>okaza4c. da ti mlini prodaiajo potem moko za ceno, ki ni v nlkakem razmer u s cenami pšenice. Pšenico iaa mline bo dajala drfciva in določali tnlinom poJeg mletve ceno, po kateri smero prodajati moko. Potrebno je. da se v očrgteri1 vsem tem odredbam za preskrbo pasivnih krajev popravi in zagotovi tudi promet. Potrebno je tud vsa} to.a da se transportom živeža da predpravi-ca pred vsemi drugimi transporti, v vsakem Času za vse kraje.
Valutno vprašanjew
ZAOREB, 19. S finančne etikete x Beogradu po-<ro&> »Jutarnji Listi: Reševanje valutnega vprašanja se nadaljuje. Večina navzočih finančnikov strekovnjakov je mnenja, da naj se zamena krone izvrši v razmerju 1 : 2*50 do 3, d očim finančni minister dr. Voja Veljkovič »n še nekateri zagovarjajo zameno krone <z dinarjem po 1 : 4. Nekateri so celo za to, "da se zamenja krona z dinarjem <al pari ali k večjemu z 1 : 2, ker bo na ta način današnji kroni v naših krajih izven Srbije ostala ista plačilna vrednost, toda r tem slučaju obstoja bojazen, da se vrednost na mednarodnih tržiščih pe bo povišata. Na drugi strani ie strah, da bodo po končni popolni odtegnitvi krone iz prometa cene blagu v kronah nasprotne onim v dinarjih kar se je bilo pokazalo in godilo v Be!gradu; do-ikler je namreč krona brla pk*čf!no sredstvo v Srbiji, so bile cene skoraj vsemu v kronah ravno iste kakor sedaj v dinarjih. Enketa za rešitev valutnega vprašanja bo trajala po priliki do konca tekočega meseca.
Devizna centrala za Slovenijo.
LJUBLJANA, 19. Pri deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani se Je ustanovila za testno območje Devizna centrala, ki naj bi odtpomogla nedostatkom Centrale za plačevanje v inozemstvu v Bel-(gradu, pod katerimi je do sedaj močno trpela izvozna trgovina. Novoustanovljena Devizna cen-trata v Ljubljani bo Izplačevala izvoznikom tujo vrednost v jugosJovanskih kronah takoj, ko bo dobila od za to določene banke obvestilo, da Je pri niej zadevni računski znesek vplačan in sicer po kupztt, ki ga bo "-oJočevaJa D. C. Na ta način bo izvoznikom izplačana izvozna vrednost lahko če par dni po plačilu inozemskega kupca* kar ie zelo važno, ker bo izvoznikom na ta način dana za kalkulacijo v tuji vrednosti trdna kur zna baza. /katere do sedaj niso imeli. Tudi bodo »prišH tako tako! do svojeg« -denarja, med tem ko se je d o seda i izplačilo včasih po več mesecev zavleklo. Ako odstopi izvoznik razpoJožjivo tujo vrednost D. C. v Ljubljani, je s tem oproščen veeh obveznosti napram ljubljanski ekspozituri centralo za pUttevunje v inozemstvu.
UradmSko vprašanje rešetko.
LJUBLJANA, 19. Ministrstvo za notranje zadeve je vse uradniške protestne shode, ki so sc nameravali za včeragSnji dan, prepovedala, ker je vlada že iz lastnega nađ&a z naporom
vseh finančnih moči ugoifiU nradhaititim Seljani. Vlada ima vzroka dovolj, da smatra, da so od iz vestne strani shodi aranžiram samo c name* nam, da se že sklenjen« stvari predstavljajo kot uspeh subverzivnih, zlasti komunističnih agitacij. Vlada smatra sbode kot nepotrebne in zaradi tega nedopustne, ker se nameravajo med uradnimi urami, kar ie -pač nedopustno v trenutku, ko ie jugo&lovensko uredništvo dobilo svoje priznanje in take poviike plač, kot nikdar ni pričakovalo.
LJUBLJANA, 19. Ob pol enajstih zvečer v sredo je došla na predsednika deželne vlade službena depeša ministrstva za notranje stvari, s katero se »javlja, da je menistrskd svet že 16. Jecembra opoldne konečno rešil vprašanje povišanja uradniških plač ▼ zmislu predstavke uradnikov. Publikacija ae je zakasnfla iz čisto tehničnih razlogov, ker so (mH spričo naglosti, s katero je ministrski svet stvar obravnaval, predlogi v mnogih podrobnostih neizdelani in so nastale naravnost nemogoča nasprotja v tem zmislu, da bodo nižje kategorije v nekaterih primerih imele .boljše prejemke od viSjćh. Po vsem tem je priredba protestnih shodov povsem nepotrebna, ker je vlada is lastnega nagiba, videč težki položaj uredništva, stvar uredila v zadnjih podrobnostih že v včerajšnji seji.
BELGRAD, 19. (Službeno.) Ministrski svet je v seji 16. t. m. definitivno sklepal o ureditvi uradniških prejemkov ter popolnoma sprejel zahteve javnih nameščencev vseh kategorij. Minister za konstituanto je poverjen, da odela besedilo naredbe, ki bo radi obsežnosti gradiva iz goto vijena v 2 do 3 dneh in potem takoj objavljena v službenih oovinah. Vsi ti .prejemki stopajo v veljavo s i. decembra i. I. Vsi javni nameščenci se opozarjajo, naj se nikakor ne oragresijo protf službenim predpisom, ker bi sc taki pregreški sedef ne mogli več spregledati. (Državni uradnaki v Ljubljani so nameravali v četrtek stavkati od 10 do 13.)
ZAOREB, 19. Ban je podrejenem uradom sporočil, da je ureditev uradniških plač izvedena po zahtevah javr»ih nameščencev in da tozadevna dela dosedaj niso dovršena zaradi tehničnih težkoč. Ban je zagrozil uradmštvu s ^rotiodredbami, atko bi se njihovo postopanje ne strinjalo več z zakonitimi odredbami.
Nov srbski Cst v Zagreta.
ZAGREB, 19. Novo izišlo glasilo dr. Meda-ko viče ve skupine »Novo delo«, proglaša kot svoj program: Hočemo edinstveno državo, jpravljano po načelih skupne suverenosti kro-ae in naroda, hočemo državno zavest, ki je ored strankarskimi interesi, hočemo vlado za larod in ne vlade, ki zastopa strankarske in-čerese.
Zaplemba nsnja.
LJUBLJANA, 18. Ljubljanski dopisni urad ->oroča iz uradnega vira? Neznosna draginja tsnja in usnjenih izdelkov na eni strani, po-nankarije in obupen klic vseh revnejših slo-ev, zlasti delavcev in stalnih nameščencev po obutvi, ko se zima bliža, ie deželno vlado za Slovenijo pristHl, da je sporazumno s centralno lado izdala naredbo z dne 7. novembra, s katero se denejo sirove kože, usnje in usnjeni iz-Jelki v Sloveniji pod zaporo. Obenem se je .udi prišlo na sled mnogim verižnikom, ki so im zaplenili usnje in jih deloma tudi zaprli. 7se zapljenjeno usnje in čevlji je še nedotaknjeno in se ni še nikomur ničesar dalo. Glede x>d zaporo danega usnja in čevljev se je pa obenem ukrenilo, da sinejo usnjarji in trgovci yd teh zaprtih zalog prodajati konaumentom, trgovcem z usnjem in čevljarjem nemoteno laprej le s pridržkom, da morajo o osebah, nnožini in ceni voditi natančne zapiske. S tem >e ni prav nič ukinil promet z usnjem in čevlji. Za promet s kožami, usnjem in čevlji po železnici in pošti so se dajala uradna potrdila. Tudi za izvoz izven Slovenije so se dala taka potrdila, toda le v primerih, ko je šlo za manj vredne usnje, ki se v Slovenji ne potrebuje, kakor svinjsko usnje in odpadki, in le deloma za boljše usnje, kadar je šlo za kompenzacijo s sirovimi kožami. Sirovih kož Slovenija nima toliko, da bi mogle usnjarne obratovati, zato smo navezani na uvoz iz južnih delov našega kraljestva, in Če smo hoteli dobiti kože, se je moralo v delno kompenzacijo dati nekoliko • tsnja, po večini svinjske in konjske ustrojene kože. Ker niso došli še natančni seznami, ko-!'ko kož, usnja in usnjenih izdelkov je pod zaporo, se Se ni moglo pričeti z razdeljevanjem tsnja in usnjenih izdelkov. Ustanovil se je pa *e državni urad »Obuvalnica«, ki bo posloval na Turjaškem trgu 3 in ima v evidenci vse zaloge usnja, katere bo, kakor tudi čevlje, razdeljeval pričenši najprej najpotrebnejšim. Z naredbo z dne 9. t. m., priobčeno v Uradnem listu«, so se obenem določile primerne cene za kože in usnje in na podlagi tega bo možno preskrbovati konsumente s ceno obutvijo. Nadafjne vesti o »Ofeuvalnici« in o načinu razdelitve, katero bo nadzorovala komisija, sestoječa is vseh vpoitev prihajajočih faktorjev, torej tudi kon-sumeotov, se objavijo ▼ časopisih.
Slabo inforarfran aietifjAi kancelar.
LJUBLJANA, 18. Z oziram na govor, Id ga je imel g. državni kancelar dr. Renner v 41. seji narodne skupščine dne 16. novembra L L ki se je doznal iele sedaj in kjer je državni kancelar odgovarjal na kritiko poslanca dr. Angererja, javlja ljubljanski dopisni urad: Gosped državni kancelar obžaluje baje trdo ravnanje z interniranci s Koroškega. Temu nasproti zadostuje ugotovitev, da so interniranci že dalje časa svobodni in da je ententna misija, v to svrho poslana v Ljubljano, svojčas ugotovila, da 3e bilo ravnanje z interniranci, zlasti njih oskrba, jako dobra. — Gospod drživni kancelar govori nadale o žalostnem položaju onih, ki so bili baje na Koroškem rekrutirani in kš morajo služiti v tuji armadi. Ta prtožba, predložena očitno na podstavi nezadostnih informacij, moča Audki začudenje, ker na
tem Koroškem ia ae Is v zoni, sa katero je mfcrevni pogodbi |usd»iilanu IjuiMni glasovanje, izza konca vojne sploh nI bilo nobene rekrutacije, in sicer sdmoie Is obzira na trpljenje m velike trto, katerim js bils ta dežela v poslednjem Ista ispostavljena. Naposled govori gospod državni kancelar o mnogo tisoč Korošcih, ki ss baje ns morejo vrniti domov. Deželna vlada as Slovenijo is izvršila o tem natančno preiskavo, Id js dognala, da se je z malo izjemami že tsuilo vse avtohtono prebivalstvo, ki js porodom vojnih dogodkov pomladi zapustilo svoje domnvs. Zunaj so ostali samo uradniki nemške narodnosti, ki so poslovali na slovenskem ozemlju Koroške in ki niso avtohtoni, poleg tega ljudje. In zlasti v domobrambuah offanizedjab opravljalo vojaško službo ns koroškem ozemlju, upravljanem po Avstriji, 'm končno osebe, Id so začetkom meseca msjs Ob prodiranju avstrijskih •čet na Korošksm zakrivile težke iagrede zoper življenje in imetje svojih političnih nasprotnikov in ki se ns upajo vrniti ss domu*, boječ se kazenskoeodnsfs zasledovanja. Spričo prizadevanj g. državnega kanceUrja dr. Rennerja, ustanoviti prijateljice odnošaje napram kraljestvu SHS, kar js v vseh jugoslovanskih krogih našlo toplo priznanje, sbuja začuđenost, da pomanjkljive m popačene informacije gotovih krogov, delujočih zoper približanje obeh držav, brez natančnejšega proučevanja dajejo povod tako pom rmfmiia in položaj le otežku-jočim tožbam.
Izvažasie Iasa Is Cshoslovatta.
PRAGA, ?a Z današnjim dnem se Je zopet dovolilo izvažanje lesa v Francijo. Italijo m Švico.
• •
DI2P V i
preds2dnik tntn i
RIM, 21. Zbornica je danes popoldne nada ljevala An zaključila razpravo o začasnem pro> računu. Seja se je otvorila ob 15. Po n 1 »poročilih je govoril prvi OOSL D'Alessi^ za njim pa, ob splošni
ndnistrsU pr ki je predvsem prodi a£rija>rfje in nasprotni ke, da naj se zedinijo na h<da se bo razprava nadaljevala mirno. NilieSne more ničesar pm dolbiti od nasilja, in dobro je, da se more o vseh mnenjih razpravljali pred očmi dežele. Govornik smatra danes bolj ko kedaj svoje nasprotnike za svoje sodelavce in nikakor ga ne navdaja niti najmanjša misel nespravljivosti. V svojem govoru se bo omejstal na točne izjave in tako tudi prosi poslance, ki so predlagali resolucije, da bi jih umoknih, ker ni mogoče danes razpravljati o vseh števftmh prevažnih vprašanjih, ki jih vsebuje 42 predlaganih resolucij in ki morajo tvoriti predmet zborničnih razprav in sklepanj. Potemtakem je v vsakem oziru oportuno, da ee tem važnim vprašanjem ne dela dmies kvar s raspravo, Id bi morala biti hrupna. V sedanjem položaju — kruti vojni _ pač naravno, da so sepojavili Številni ne-dosta tki «n da as ph mora pojaviti is mnogo drugih. Vlada pa ama v vsem te« eno prvo, bistveno dolžnost, da namreč vzdržuje red, in to je poizkušala izvrševati z največjo umerje-nostjo. Reklo se je, da nedoetaje vladi dotičnih smernic tudi v finančni, gospodarski in socijalni politiki. Govornik pa js opozarjal že ponovno, da potrebuje dežela zaupanja v Inozemstvu, in zato ji je treba miru in naucjsnja. Zato poziva govornik vse brez razlike na večjo umerjenost.
Socijalnodemokratsld govorniki so hoteli vsako vprašanje izvesti na kapitalizem, kateremu se je hotela naprtiti odgovornost za veliko vojno. Zgodovina pa nas uči, da so bile vojne, ko Se ni bilo kapitalizma in sama republikanska in revolucionarna Rusija je v vojni na zru-naj in znotraj (Odobravanje; medklici na skrajni levici.) Resnica je, da so veHke socijalne krize nad samo voljo in da je vojna vrhu vsega kolektivno psihološko stanje. To kaže primer Nemčije, kjer je socijalnodemokratska stranka močnejša ko povsod drugje in ki je domovina socialističnega nauka. (Medklici na skrajni levici.) Govornik poziva socijalne demokrate, naj točneje izobličfijo svoj program i v notranji politiki, ki ni bila predmet kritike, kakor tudi v zunanji politiki.
Glede zunanje politike je pač treba priti do nrepričanja, da obstoji tu neovrgljiv zakon, namreč zakon, da prevlada je močaejftL (Medklici.) Italija hoče biti v svetu velesila miru in demokracije, noče nikakor novih vojen, temveč hoče delovati v Evropi, kolikor le mogoče, s svojim zgledom in svojim delovanjem v določitev mirovne politike.
Govornik je nato prešel na
in je poudarjal, da.js dobro* de as to vprašanje ns kompi mnilh ■ Hokazsti beče, ds najvišja korist miru priporoča ratifikacijo miru z Avstrijo te Nemčijo, in da je to potrebno, da more Italija svobodno in vetikopoteroo razviti svoj program bodočnosti. Glede ns
je vlada vedno poizkušala dokazati Jugoslovanom, ds Italija žeti odkritosrčne stopiti v prisrčne odaošsje žajisu in sicer v interesu miru, ki dobiva večjo trdnost v iskrenosti čustev kot pa v pogodbah. Jugoslovani morajo priti do prepričanja, da je njim v korist, če vzdržujejo iskrene vezi prijateljstva z Italijo, in da je itaUSanaka (kultura tisia. kateri se imajo zahvaliti za svoj aapresdek. Će js ona stran Jadrana nnšs vprašanje, ni to vprašanje s »no naše. Govornik razume simpatije za prebi /ai-stvo enostranske	r4ratlt. ki je ita-
ega plemena in jezika, toda varoTstl te treba pretiravanj.
Reško vprašanje je za Italijo moralne ali duševne, ne pa gospodarske važnosti. Govornik zanika, da bi imele
Zedinjene države kako ^cs.podarsko težnje v reševanju iadraiK&jth vprašani. Z?to je absurdno misliti, da bi taka demrikracija, kakor je amerikanska, namenoma hotela storHi ITri-čečo krivico v škodo Italije, samo do bi služila •kap.talisliškim .koristim. Resnica je, da se v Ameriki često ne prese ja pravično narodnostni položaj v Jadranu.
Tako tudi ni res, da bi bila visokost naše fvalutne) zamenjave odvisna od lakomnosti Zedinjenih držav, temveč je posledica neraz-mernosta med nakupom in prodajo. Na tem pojavu nima politika nikđikega deleža.
Glede na trditev posl. Mcdaglianja, da se je tedaj, ko je bila Reka na tem, da si določi svojo usodo, pojavila tamkaj francoska vojna ladja, izjavlja govornik najodločneje, da zaveznika niso v reškem vprašanju delali Italiji nikdar najmanjših nepriVik, te dodaja, da se je ladja, ki jo je omenjal posl. Modigliani, takoj umeknala, kakor hitro se je zazdelo, da bi se njena mudite v tamkaj mogla tolmačiti nepravilno, in da se sedaj v Jadranu nahaja smo ena ladja male tonaže, ki pa je že dalje čar.a nameščam v Benetkah.
Resnica o reškem vprašanje je pač, da Reka nI bHa predmet pogodeb, da se js zshtevaln šele po vojni in da morejo potemtakem v tem vprašanje imeti savesnikf drugačno motrišče kot pa js naše, os da bi s tem prikrajševali svojo dolžnosti in svoje prijateljstvo rT"'" nam. (Medklici.) Dasiravno priznavamo, da je Reka čisto italijansko mesto, ns smemo tegs vprašanja razmatrati na nena-viden in sovražen način napram našim zaveznikom In ne moremo trditi po previd, da so se brez Reke in dalmatinskega ozemlja Izjalovili cilji naše vojne. (Medklici.) Zmagali smo is smo dobili, kar smo zahtevali pred vojno. Reško vprašanje je nastalo potem, ko se je kot posledica vojne temeljito izpreminjalo politično tiče Evrope, in potem, ko je IJudoko glasovanje onega junaškega mesta pretvorilo reška stremljenja v stremljenje, drago našemu srcu. (Odobravanje.) Vlada stori, kar je mogoče, da se bodo upoštevale pravice Reke (živahne odobravanje). In morem dostaviti, da doslej še n• ogrožena nobena stvar. Ali ne samo, da ne smemo odrekati dolžnega spoštovanja zaveznikom, temveč mora Italija prav tako, kakor je treba po človeško ravnati 6 premaganim sovražnikom, izražati prisrčnost v svojh odno-Šajih napram narodom, s katerimi je bila skupaj v vojni. Vrhu vsega pa je treba pomniti, da mora fciti Italija in se mora smatrati za živo in dejalno silo demokracije in miru.
Z 12. septembra je bil ustvarjen na Reld težaven položaj. Govorniku se oe veliko očitalo zaradi izjav, ki jih je podal v zbornici. Toda čas bo pokazal, da ie govorit popolnoma trezne in kakor je moral govoriti predsednik vfedc Italije, države. Id se ae more z lahkim srcem vreči v nevarne pustolovščine.
Zavezniki so fe vljudnost« prepustili nam hi časa. da rešimo položaj Vlada je sicer morala prekiniti neposredne stike z reškim mestom, toda ni mogte dovoliti, da bi plemenito mesto trpelo, ter je zato poekrbota potom Rdečega križa za njegovo prehrano. Vlada je ukrenila to z namenom, da se ne preliva italijanska kri kt da se ne postavi v sporu glede načina dosege skupnega visokega cilja na našo pat nobena italijanska žrtev. Vlaia je.torei skrbela, da ?e prepreči vsak ne neobhodno potrebni: epecrad, dane z as i rupi razmer nun an-ege držav-iasa življenja in da more nadaljevali trezno pogaic-nja z zunanjimi in zavezniškimi državami.
Minister zunanjih zadev ie obrazloži! točke načrta. Jd smo sa	Francifci ia Anglija ste
prijateljsfld upoštevali naše sahteve, toda še nit prišlo do rešitve. Medtem je izjavila vlado, da bi1 se reško prebivalstvo ne smatralo za zapuščeno od nas. da smatra predloge glede rešitve reškesa, vprašanja za najmanjšo mero našrh <zahtev. Istočasno je vlaia pozvala redovne In neredovne Čete, ki so se tam nahajale, na} zapuste mesto. Velika večina reškega prebivalstva je sprejela vest o tem koraku italijanske vlade z vel'.ko simpatijo. Na Reki se je razširila struja, prijazna stališču in vedenju vlade, m v seji naroJi>ega sveta, ki se je vrš3a pred nekoliko dnevi, je btfo enoglasno sklenjeno, da se sprejmejo predJogi in program italijanske vlade. To glasovanje ie bMo zakonit izraiz tega nezakonitega položaja. To:"!a, da se Izve, onH odgovarja to glasovanje res splošnemu duševnemu razpoloženju in ne Čustvom hujskaške manjšine, se je sklenilo vprašati reSko prebivalstvo potom ljudskega glasovanja. O izidu tega glasovanja, ki se je vršilo minuli četrtek, mankajo natančne vesti; m vc&ti, ki so doslej prišle, j^ razvidno, da je glasovala več kot polovica vpisanih meščanov in da so se izjavile štiri petine za stališče naroitaega sveta, (živahno odo-bnavanie; prioombe.) Toda manjšine, ki prebivajo na Reki. niso dovolile niti seda} svobodnega izraza narodne vole, in se zdi, da se pebJ'scit ne tzvrši. (2ivahno komentiranje.) Nič ne de: ker jasno Je hi tudi reškega prebivafetva se je potas-stiJo prepričanje, n2a Italijanska vlada ne osta'a hladna pri bolnem klicu, ki Ji prfhaja iz Roke, da ni hladna napram vprašanju usode Reke. (£ivahn<j oJobrav.) Zadostuje ta misel, da se zložimo na trezno in bolj odločno '3elovao:.e. (2iw.hno odobravanje, pripombe in medklici na skrajni levici.) Prosim samo, naj se medtem ustavijo nasprotstva in sovražnosti, naj se pusti vtadia. da dela zmerno* tako da ta dogodek ne pusti neprijetnih stertav.
Častivrednemu Federzoniiu, ki se Izjavlja/ zs ohranitev sedanjega dejanskega stanja, izravijam, da nam je potreSno zaikonito stanje, ki na!1 b« bila za vse jamstvo miru. L\eam, da se bodo tuLC ju* gosloverriki narodi o tem prepričcJi.
.Ministrski predsednik je ponovno naglasa!, d<< reško vprašanje ni nikakor ogroženo, »n da k upati s strani Francije in Anglije, da pristane*: na našo rešitev, če že ne popolnoma, pa v^sa] s prk jateljsko podporo, tor da se prevlaAijoča lirtruju n^ Reki strinja s str liscem Italijanske vlade.
Kar se tiče drugega težkega vprašanja Dafmacile po dogodkih 19. novembra, poudarja, da Je fcedci admiral M 'lo izjavil, ".tei se mora imo^terrni londonska pogodba v celoti. Taka izjava »i dovoljena ■kakemu admiralu, in italijanska vi&da izjaviš admiruilu MHlu svojo grajo, cpozariaioč poudarjajoč, da se mora \-o.laš':a oblast podvreči o.igo-vorni civilni oblasti. (Živahno odebravane in ko« mentiranje.) Admin?! Milk> ostane na svojem mestu samo v svrho izvrševanja svojih vojaških dolžnosti; svoj čas se bo ugotovila odgovornost. (Komentiranje.)
Ministrski predsednik upa, da bodo te o.IkTito-srčne besede prepričale zbornico in deželo. Bo-dočnost pokaže, kakšne sile je vtada zastavila, da z ene strani prepreči žalostne spopade, a a druge strani nevarne zapletHaje, ščiteč istočasno odločno pravice in interese Itu'lije. (Živahno odobravanje. Medklici na skrajni levici.)
Vprašala se je vlada po njenem programu; Vladni program obstofl v namenu, da se čimrirel odstranijo sedarfe težkoče. Treba je torej na vsaiks način preprečiti, da nastane v zbornici in oe/ell oregloboik razpad. Govornik namerava skloniti socijaliste, tudi proti njihovi volji, na sodelovan5© &a državni blagor. (Medklici na skrarni levici.) Nihče noče novih vojen. V ta namen izjaVTa, dal 'Oo predložil zakonski načrt v svrho ureditve vprašanja vojne napovedi z ozlrom na čl 5. štatutai s priznanjem največjega delomočja zbornici. (Živahno odobravanje na viieh prostorih.) Nič ni bolj častno za zbornico, ki bo dosogla eno izmed bistvenih pravic za državno življenje, lahko bi s« sestavil program na podlagi velikih obljub, ki n« stanejo nič. Toda ne sme ise obljubiti n»Č takega, kar se ne more izpolniti. Ponavlja* da je sedal najvažnejše premagati težave tsedanjega povojnega časa, ki jih je omenil, in ki se morda predvidevajo. Prepričan je, da bo Italija eoa izmed prvih evropskih držav, >1d se rešijo finančnih stisk
Kar se tiče postopanja z narodi, Id so pr*Šll pod italijansko gospostvo, bo politika razsežne avtonomije, ki se <bo vodila napram nj'm, kakor je izjavil gornjeadiškim zastopnikom, taka, da bo zajamčila ne samo njihove interese, temveč tudi čustva. To bodi rečeno tudi glede novih slovanskih skupin, ki se priklopijo naši državi.
Predvsem potrebujemo takoj kredita v inozemstvu, da pridemo na pot, ki nas mora skozi velike žrtve peljati k zaželjenem (blagostanju. Pot bo težka, in zato vlada računa na lojalno pomoč tudi nasprotnikov v interesu delavskih razredov. Sedanja doba spominja na enako dobo vrenja, zapletlja^ev, težav, s katerimi se je morala boriti Anglija po napoleonskih vojnah. In vendar so v onih nemirnih in težkih dneh dozorele kali bodoče angleške gospodarske moči. Tako zaupa govornik, da dozori potom sedanjih težav in žalostnih preiskuienj | blagostanje in velikost Italije. (Živahno in ponovno odobravanje. Živahno komentiranje.)
Predsednik stavi na glasovanje zaključi le v razprave; odobreno. Seja se prekine za nekoliko minut.
•Po zopetni otvoritvi seje so razni predlaga* telfi »temeljevaJi svoje resoluc^e. Na priporočilo ministrskega predsednik.'	:1o več resolucij umaknjenih, a mini. Isedmik je izjavil, da vlada sprejema pre^„ posl Ml-glianija, ki se glasa: »Zbornica prehaja, zašli-šavši poročilo vlade, na -glasovanje.«
Med drugimi govorniki je izjavil posl. Gio« !itti, da <bo glasoval za predlog, ki ga je sprejela vlada. Socijalni demokratje in reformisti so se izjavili proti vladi, ravno tako »vojev-niki«.
Migliamjev predlog je bil v poimenskem glasovanju sprejet z 242 prati 216 glasovom. Vlada je potemtakem dobila samo malenkostno večino 26 glaeov.
I«
V Tretu, dne 22. decenfcrn 14
posl. MaUteaU fm. Aem.), Id aahteva taMlnjo nposUvc tiskovM svobode. |e (bila odklonjena • 5 glasovi večine. Ravno talko je bal odklonjen Salveminijev predlog, da naj vlada objavi diplomatske spise o nevtralnosti, vojni in mšrovnoh pega janjili.
Končno se je glasovalo o 'začasnem proračunu do 31. marca 1920. Za-časrri proračun je bil sprejet z 256 proti 219, oziroma 260 proti 215 glasovom.
Po kratkih tahvalmh besedah ministrskega predsednika 'ter Čestitkah zborničnega predsednika k praznikom se je abomica odgodila do 28. t. m.
IZ RUSIJE*
General Denjikin odstopil?
HELSfNGFORS, 20. (S.) List »Tabaz« doznava te (zanesljivega vira, da se je general Denjikin odpovedal svoje službe in da je b* imenovan konjeniški general baron Wranffel ®a vr-hovnega po-velinite bele vojske.
Boji z feotJsevHri.
•LONDON. 201 (S.) Poročilo vojnega imtristT-etva pravi: Botiseviško prodiranje ob zapadnem bregu Volge te bilo lrstarvtjeno severno od Cari-cfcia; teto se je tzgodflo rdeči vojski na fronti prostovoljcev. Z druge strani napredujejo prostovoljci na sevtrozapadu od Zitomka in na zapajđu od Kijeva.
Popjuia Med GradViem In Lkvtoovlm. .
LONDON. 20. (S.) Reuterjeva agencija naznanja, da so se vsled pogovora. ki sta ga imela danes ejufraj Qrady • in Lit vinov v Kopeirtiageim, prekinjena pogajanja zopet pričela.
Angleški odposlanec 0'0rady je priobčil vsebino pogajanj z bolišev&kLm odposlancem Litvinc-vim. 0*0rady ®afrrjuje, da je bH pooblaščen predložiti boljševičkim odposlancem take pogoje za izmenjavo vojnih ujetnikov, ki bi jih bil sprejel lahko vsak razumni človek. Dtvinov pa mu je odgovoril, da bi se naredil smešnega pred celim ruskim narodom, 6e bi sprejel te predloge, in da bi tvegal v tem slučaju smrt. Zato je angleški odposlanec umakni! svoje predloge *n prosil Litvkio-vega, naj mu on predloži svoje pogoje.
LitvHiov je baje pristal na povrnitev angleških ujetih volkov tn podčastnikov,, toda o povrnitvi dvainJvcrsetih ujetih časnikov ni hotel slišati Angleži pa bi morali povrniti vse ruske ujete častnike in vojake. Ko ga je angleški odposlanec vpra-Žai. zakaj nočejo boljševiki izpustiti angleških častnikov, mu je odgovoril, da <sc angleški častniki izpuste, če angleška- vlada vpliva na Arhan-gelsko vlado, da izpusti 225 boljševiškrti ujetnikov. Civilnim angleškim državljanom, ki se nahajajo v Rusiji, dovole boljševiki odhod v domovino pod pogojem, da se povrnejo vsi Tuski ujetniki, ki so Internirani na Danskem, v Švici, na Nizozemskem. v Belgiji »n v Nemčiji. Ratzun tega bi bi-ii morali zavezniki povabiti boljševičke odposlan:e na glavno konferenco za ureditev teh vprašanj, ki naj bi se vršila v Berolinu. 0*Grady je izjavil, da so ti predlogi nesprejemljivi; vsled tega so se pogajanja prekinila.
Ukrajinski general Petrov ustreljen. — Trockljeva mati aretirana.
CURIH, 20. Ukrajinski tiskovni urad javlja vest o tragični smrti ukrajinskega vojnega ministra Petrova. Vlak, v katerem se je vozil general, je bil ustavi en v Proskurovem. General- se je hotel sam umoriti, kar mu pa ni uspelo, ker Denjikrnovi vojaki so ga prijeli in ga ustrelili.
— Jifžncrnstki listi javljajo, da je bila Trocki-jeva mati aretirana v Batamu, odkoder so j» odpeljali v Novoru&jjsk. Naštt so pri nji številno korespondenco s sinom in a "drugimi boljSeviški-*ni voditelji. Tekom zasHšanja je izjavila, da ji je poveril moskovski svet iiu-d-skiJi poverjenikov važno misijo za kavltaške pokrajine.
Boji na letiškem bojišču.
REV AL. 19. Letiško poročilo pravi: Sovražni nacad oa finski zaliv dne 17. decembra je bfl odbit; sovražnik je ime! veKke izgube. Odbili smo vse napade v odseku Jambirrg in faržno od Narve, k: jo je sovražnik obstreljeval v noči 16. decembra. Sovražnik ima pod Narvo 52 polkov. Položaj je zelo tesen. Sovražnik napada v eaprtih kolonah. V zadtrem tednu ie baje izgubil 12.000 mož.
Nemci zapustili baltiške pokrajine.
BHROLIN, 20. Javlja se, da ie zapadnoruska vojska zapustila Letiško hi Letonsko. Železna divizija in nemški legijonarjt so že vsi onstran nemške meje. Na meji se nahajajo letiške straže; toda v ćežek> so vdrle boliševiške folpe.
Skandal med ukrajinskimi častniki na Dunaju.
CURIH, 20. Dunajski ireti poročajo o velikem škandalu, ki se je te dni zgodi! na Dunaju v krogih ukrajinskih častnikov. Na Dunaju se nahaja, kakor znano, zastopstvo ukrajinske vlade. Ukrajinski generala sklepajo z dunajskimi dobavi j alci pogodbe za -milijcne vrednosti. Dvema takima generaloma, Faljevu in Blavanteju, je trgovec Stoifer ravno izplačeval milijon rubLjev, ko je vdrlo v prodajalno nekoliko policijskih agentov, ki eo častnika aretirala in denar zaplenili. Agenti so Častnika kmalu etzpustUi, toda denarja jim niso hoteli (kmalu izpusti K, toda denarja jima niso hoteli povrniti. O dogodku je bila obveščena ukrajinska delegacija, ki je izjavila, da ta dva generala nista drž-aviđana nove države. Obtožena generala sta zopet s avoje strani protestirala, čel, da ukrajinska delegacija na Dunaju ni upravičena zastopati ukrajinsko vlado. Dunajska polk *a je dognaia, da rta generala, katerih eden je bil pobočnik znanega atamana Skoropad-•kega, hotela porabiti milijon rublje v v avrho trufitve dosedanje delegacije in se potem pro-fchsrti za zakonita zastopnika »IrrapnaJrr vlade.
Is Amerike.
Za vzpostavitev mira z N—glin
WASHINGTON, 21. (S) Knoxov predlog pravi, da prepove ameriika eksekutivna oblast vsako trgovino med Ameriko in nemškimi podaniki, Če ba Nemčija oe hotela dovolili Ze-dinjenim državam bistvenih prednosti, ki so navedene v versailleski mirovni pogodbi. Kno-xov predlog, Id priznava Zvezo narodov tako, kakršna je ustanovljena po mirovni pogodbi, zahteva, naj se ameri&ka politika drži navodil, bi so se določila na kongresu leta 1916., na katerem je dobil predsednA nalog pogajati se S drugimi v las trni, da se doseže
vod o
pogodbe in sahtfevta, naj se mevelja^ra vojna napoved Zedmjenih držav in vzpostavi mil med ZedtojeaLmi državami fn Nemčijo, zagotavljajoč, da se mora vzpostaviti mir, ta m podpišejo mirovno pogodbo tri velevlasti in Nemčija.
WASHJNOTON, 21. (S) Zdi se, da se je komisija za zunanje zadeve z odobritvijo Knoxo-vega predloga odrekla poizkusu, da pripravi mir brez posredovanja in sankcije s s tram predsednika Wilsona, kakor je predlagal senator Lodge minulega meseca. Knoxov predlog se pojavlja torej pod obirko zloženega predloga in za sprejem predlogov take vrste ste potrebni odobritev sena tove večine in sankcija predsednika republike.
Izgon anarhistov.
\VASHINGTON, 21. (S) Poslanska z-borraca je odobrila zakon glede izseljevanja, po katerem se predvideva odstranitev vseh tujcev, ki pripadajo anarhističnim organizacijam.
Komisija za prončevanfe, odobritve ali odklonitve mirovne pofodbc.
W ASH INO TON, 21. <S.) Unterwood je predložil senatu izjavo, s katero predlaga imenovanje komisije. <sestoječe iz 10 senatorjev, za preučevanje načina za odklonitev ali odobritev mirovne pogodbe.
Izumiranje eskimskega plemena.
PARIZ, 20. »Francosko geografsko društvo« pri občuje naslednjo vest:
*Kako naj &e tolmači dejstvo. <Ja je os&alo na AbradorHi samo še 400 EsMmcev? Doslej ie umrlo 2700 Bskimcev za špansko boleznijo. Na vsak na* čin je treba ukreniti odločne ukrepe, da se prepreči izumiranje tega zanimivega plemena, ker je to humanitarna dolžnost. Razun tega da se danes ne sme zanemarjati noben kos zemlje, ©e ne sme pozabiti, da tvore severna plemena dragocen kapital za gospodarsko delovanje.«
OdgocStev narodne skupščine.
BEROLIN. 20. (S.) Po raspravi o interpelaciji viadne politike se «e odgodila narodna skupščina na 13. januarja. _
Odškodnina za potopljen* ladje pri Skapaflowu.
PARIZ, 20. (S.) Vrhovni svet je odgodii proučevanje zadeve za odškodnino, kt jo mora dati Nemčija za potopitev ladij pri Skapaflowu, ker so angleški delegati izjaviti, da n>so v tem azi-ru še dobili navodil, ki so jih zaprosili v Lo»3onu. Zdi se, da je angleška vlada ukazala preiskavo za kontroliranje številk, ki so ijfc podaH Nemci o tonaži plovnega materijala, katerega bi bila Nemčija morate izročiti. Prihodnja seja vrhovnega sveta se bo vršila v ponedeljek.
DomaČe vesti.
Ciril Metodova družba je pred kratkim razposlala svojim podružnicam, denarnim zavodom m posameznikom okrožnico, v kateri je na kratko pojasneno delo, ka še čaka »Družbo« v bodočnosti. Sedanji dohodki pa so veliko premajhni, da bi CMD uresničila svoje načrte. Zato kliče »Družba sv. Cirila in Metoda« vsem, ki imajo r mi sel in voljo delati nesebično za rešitev naših bratov: »Skrbite in pridobivajte gmotnih sredstev, da uresniči »Družba« svojo zadnjo, a najtežavnejšo nalogo.« Vsi na delo!
Odgodltev agrarnih pogodeh. Uradni »OsKerva-tore« javflja: Generalni civilni komisar za Jtriijsko Benečijo je odredil: Ustmene aH pismene agrarne pogodbe, ki so seda* v veljavi v gorišlro-gradi-ščanskih deželah »n o kater?h govori &. 2 naredbe od 23. septembra 1919., se ne morejo odgoditi čez rok agrarnega teta 1919—1920, tzvzemši slučaj da sta ?e stnanfki v tem sporazumeli.
Višja trgovska šola »Revo4teHa«. »Osservatore Triestino« poroča: Predavanja na višj« -trgovski šoli itstanove »i?evokellai se prično v prvi polovici meseca januarja. Vpisani dlfeki se pozivajo, da se javijo v kratkem pri šobskem tajništvu za važna poročila. Gospodje, ki so že zabeleženi in ki se mislijo vpisati kot redni sJušatefc morajo predložiti dokumente in plačati pristojbine .do 25. decembra t. !. Do sedaj je vpisanih okoli 200 dijakov in prošnje ca vspiovanje prihajajo dannade«; z ozirotn na pomanjkanje prostora je v korist dijakov. da se sporazumejo s tajništvom za zagotovitev mesta.
Razstava božičnih izdelkov pri tvrdki Oehler, Corso V. E. II!., 16, I. nadstr^ pri tvrdki Oehier, den razvitek nacijonalue obrti. Dobijo se zadnji običajni vzorci, večerne obleke in kožuhi, kateri niso v nobenem oziru slabši od tujih vzorcev.
D'Annunzio — se zabava! Posebni poročevalec an.£le?kega lirta Dai?y Express« je poročal te dni: -Spoštovani meščaid mi pravijo, da se v pa-ači guvernerja vsako noč vrše zabavni prizori: plešejo, prepevajo in pijejo brez konca in kraja. Teh večernih -zabav se udeležujejo tudi koristke, ki so jih povabili iz Rima.« Dalje poroča feti poročevalec, da se prebivalci Reke malo menijo za to, ali je D'AnnunzJo na Reki ali ne: le to vedo, da so se od dneva D'Annunzijeve (zasedbe cene podvo-jEe, da je njihova trgovkia šAa na kose, in da so Jhn zgledi v bodočno&t potemneH. Slednjič navaja dopisnik pritožbe proti vedenja nekaterih članov »Narodnega svete« reškega, Id da no, okoristivšl se na položaj«, obogateli neizmerno. — Tori-^ki list »La Štampa«, iz katerega posnemamo vs: to, pripominja: »Posnemamo vse to, da. bodo \ Italiji vedeti, v kako luč postavljajo t utcu vjstvn položaj na Reki.« Pripomba je »ek> pre\5 <0 podana. Ne veš prav, ali je <k> graja na račun angleškega poročevalca, ali pa D'Anminztja in »položaja >? Zdelo bi se po, da na račun junaka In položaja, ki ga je ustvaril. Pa bodi kali >r hoče: prebivalci trpe in D'Amuncio — ne ca>Mva! KoriHka so tudi družbi v naslado I
Pomoč aifin vojni■ sjitaftnai v ItaB|L Is Ljubljane javljajo: Minulo je leto od velezgo-dovinskega preobrata in taierat se nam je zdelo, da je konec gorja, ks ga je prinsala svetovna vojna. A z ujetništvom tofcko tisoč naših ljudi pa se je pričelo novo tevijenje. V italijanskem ujetništvu jefii namreč na tisoče njstnirov, Id «norajo prenateti glad, pomanjkanje, trpeti duševno in telesno. Da bi se vsaj dnloma olajšalo gorje tem oesrečnežem. se jn nanunrl »Slovencu Rdeča križ« ▼ Ljubljani započeti *cqo in
Vsled tet* m oiorsfamo na nnšn javnost s
nalim tnHnilaf n. Dolžnost narodova je, da pomaga svojcem v Halijanaln m ujetništvu, vslsd česar pričakujemo, da ae bo naša javnost odzvala temu pozivu. Prispevki naj se pošiljajo na ^-Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani.
Kdo ve kaj? Marija Mosetič. stanujoča v Ro-jauu, ul. S. Erniacora £t. 48, ie doznala šele te dni, da ie njen mož, kr je siužil pri strelskem polku št. 5, umrl dne 24. oktobra 1918. v Voitsbergu, v ta-mošun splošni bolnišnici. Komur M bile zmaue kake podrobnosti, je »aprošen, da -jih sporoči nemudoma na fgorriji naslov.
Tatovi v Mačk ovijah V petek <po noć« so vdrli tatovi v hišo št. 56, last krojača Antona Štrajna. Odnesli so več nove »»goto vi jene obleke m platna. Tatovi so zbežali proti Dolini.
Kaznovani, ker se snprll nvojs trgovine. Zadnji dan, preden ne je pričelo kolkovanje bankovcev, so trgoroi v Ptuju zapeli svoje prodajalne, da bi jam ne bilo treba sprejemati ne-koikovanik bankovcev. Zaradi tega je mestni magistrat v Ptuju kaznoval 25 do 35 trgovcev n globo 2000 K in 14 dnevi napora,
»Mir«, glaeilo koroških Slovencev je jel sedaj izhajati v Prevarah, kjer se je nastanila tudi tiskarna Družbe sv. Moborja.
»Soredja in Ank^a«. Pod tem naslovom priobčuje bdgrajeka »Politika« tole notieo: »Na zahtevo ljubljanske .pekrafinske vlade je ministrstvo notranjih del dovolilo, da smejo državni uradi, uredneHva političnih listov in kulturne ustanove sprejemati Iz inozemstva liste in časopise. To dovoljenje vela zlasti za liste in časopise iz Avstr&je in bo s tem vendar enkrat zadovoljeno hrepenenje marsikaterega »generalnega direktorja«, da bo ob beli •kavi lahko užival tudi >Neue Freie Presse« in •bo tako osebno poučen o tajnosti vel ke svetovne politike.«
Nesreča z avtomobilom. Včeraj ob 20'30 se j« pehalo kakili 10 Amerikan.cev z avtomobilom čez Lesni trg skozi predor proti Sv. Soboti; dirjal i so na tak način, da so ljudje, ki eo se jim v strahu umikali, kar predvidevali kakšno nesrečo. Ko je dhrai avtomobil mimo pokopališča pri Sv. Am in moral kreniti na desno, mu je zabranila tračnica, ki moli nekoliko iz zemlje, nadaljno redno dirko in avtomobil je s precejšnjo silo aavozit v ziJ, Id stoji okoU travnika. Dva mornarja Lyon in Meritt sta bila nevarno ramena; prvi je dobil težke notranje poškodbe, drugi pa močne poškodbe na gto-vT in pretres možganov. Drugi mornarji so dobili le neznatne <poŠko»dbe. Z nekim civilnim avtomobilom so se vsi skupaj zopet od pel'ali v mesto. Težko ranjena mornarja sta brla sprejeta v 4. oddelek mestne bolnišnice; njuno stanje -je zelo nevarno.
Eksplozija tiranina V čistilnici jute sta včeraj ob U pospravljala <Jva delavca neko sobo, kjer ee je — k sreči — nahajalo le nekoliko bencina; eden izemd nšoju je stopil na žvepienko* ki je ležala na tleh in se vžgala Nenadoma se je bencin vnel in plamen je ožgal oba po obrazu, vratu in rokah. Prepeljali so ju na rešilno postajo, kjer sta dobila potrebne pomoči.
Poizkušen samomor. Stanovalci ▼ hiši št. 16 pri Sv. Jakobu v hribu so zavohali, da prihaja ie stanovanja Karle Oherdolove močan duh gorilnega ipiina. StopMi so v stonovanre in našli v zaprti spalni sobi ženo, staro 60 let, ki je ležala že v nezavesti na postelji. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, « je kmalu prišel in dal ženi prvo pomoč; ko se je zavedo, je povedala, da se je hotela umoriti ker le bila alta žhrfcenja, ki jI je postalo mnogo hridkejše po nedavni smrti njenega moža; zato je odprta plin in čakala smrti.
Fižol mu je povzročil sort. Včero* cb 13 so prinesli na rešilno postajo 1 letno dete, G Nemeflija, stenujočega v ut Cipriano 1; dete se je igralo s sirovim fižolom, ki mu je obtičal v požiralniku. Kljub vsemu prizadevanju zdravnika le dete umrlo ob 5. uri.
Ponesrečena mili Včeraj ponoči so aretirali policijski agenti več ttčkov, Id so si pripravili v trgovini kleparja Talanrraija za 20.000 lir isukeui in oblek, katere so ukradli v skladišču Alojzija Bron ta na Garibakiijevem korzu št 10. Agenti so zasledovali tatove, katere se lim je posrečilo uloviti na strehi hiše št. 14 v uKci del Sapone. Aretirane* katere so izročili v jetnišnlco v ulici Coro-neo so: Angel Zaffutta, star 29 let, te Trsta, sta-nuioč v ulici Media 6; Humbert Caisirtti, star 33 let, iz Sv. Marije pri Vidmu; Evgenij Marsich, star 32 let. is Kopra, stanujoč v uSSci Media 38; Simon Arricb. star 31 let, iz Zadra, stanujoč v ul. Rena 11 m Prane Mfllich, star 22 let, iz Splita, stanujoč na trgu Rosario 2.
MALI OGLASI
se računalo po If sto«, beseda Najmanjša pristop bina L 1*—. Debele Črke 29 stot beseda. Naiiaanjše prisCHMna t r-.__
FOTOGRAF A. JERK1C, Trst, uL Roma 24. Gorica Corso šL 36 na dvorišču.	P 711
KROJACN1CA Avgust Stular ul. S. Francesco d'A sisi štev. 34, Ul. je edina dobroznana kro-jačnica v Trste.	3367
FOTOGRAF1CNI APARAT, skoro nov, z vsemi potrebščinami, se proda za 25« lir. Na ogled pri fes. odd. Edinosti nL sv. Frančiška št 20. (B 101
POZOR! Plačam sa srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ulica Maozoai št 17, vr. 2, pritličje.	44o7
Poziv no novoletna voščila.
Pmten vse Min esnjene 1—arisH, č>tatet|e te sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem Usta NOVOLETNO VOSClLO, za dna novega leta. naj sa pravočasno javijo astaaeao ali pismeno podpisanenm. ker p rekama naročbe ne bomo spre-|ema> ake ne bomo ims« prostora ▼ Usta.— Nevstetno voičUo sa L flanuar 19201 v obliki vizitke stane iS lir.	Inser. oddelek Edinosti.
StaiaMihvnii P*i maturi Seldel A Neumano in
bW
mmm^mtm.	- -
PRIPfiRBCUIfE^ T?R3SE
SS I
■■ I SI I na J
TRGOVINA JESTVIN ila Genova (CampanUe) 13. Zaloga: kave, olja, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t d. Pristni Jamaika rum. konjak, vermouth, maršala, višnjevec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenah.	Ivan Bidovec.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana Uvarnica Os, aldella. Via Media 26.
Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
KNJIGOVEZNICA. Pletro Ptppan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki 1/egistri) posebneža sistema.	201
MAJOUCNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, fit S. Gtovanni 6 in 12. Kaiboli&j Izdelovanja in najpopolnejša vrsta Cene zmerne.
202
PAPIR.
Velika zaloga paplrla ja ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. Gastone Dollinar. Trst Via del Gelsi 16.	256
(F
za kmetijsko rabo in raH-niran za industrijsko rabo.
Ponudba no M UHITE
Trst — Borzni trn it. 2 — Trst
[otosrafiinl oteliš Oamerit
Trst« Cnran Štev. 39.
fUsgledrrc« v platlau. FpicfjtlllUa: slike v barvah, iolo«rhlzzi. Oabinet, vi z lt, povtiinli, reprodukcije vcakevrste. Elcktr. razsvetljav«.
DAMSKA KROJACNICA A. Rleger, Trst ulica Commerciale 3. Udehije vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleKe za poroke, blu^e za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
Pozor! Trgovci, pekarji in sLišcTnrJi! Požar!
Konzervirana jajca ▼ zabojih od 1200 komadov
100 komadov 56 lir kostanj	100 kg	70 lir
čebula	100 kg	40 lir
v ii3 maršala 22 stopinj liter	7 lir
sicitsko vino (staro) 16 stopinj. - Stekl. 5 I r Cene zmerne.	Poa'režha točna
Zaloga v Trstu, ulica Olmo š\ 17
— veOKJl —
Alarico Lantschner
« Trstu. Vi j RO M 29 (bišva uL deile Poste) vogal ul. Giorgio Galattl. Zraven velike pošte. — Telefon 196.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
Pozor!
Izdehijem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) In rezanits las po najnižjih cenah. — K u pujem izčesane In rezane lase, JOSIP KOLAKOViČ, brivec In lasničar — Ajdovščina. — —
JOSIP STROCKEL
Trs?, vojcl Via Nueva-S. Catarlaa,
Vei ka iabera vsa tovrstnega	za rnoike
in žeaakeit ■— B aga za suirojet žamet, ba han t, a ile. etunin ter raznih predmetov za okras obl k. Vse po znižsa h konkurenčnih cenah.
Pozor!
V alld Udine (prej Belvedere) štev. 49, se ■nknin PRODAJALNA USNJA, KOŽ, sploh vseh čevlfanldk potrebščin. — Specijaliteta: Za krojenje in prešivanje (itepnnje) zgornjih delov nnjmodeviietie Usone.
Fllipčič in drug.
UNETHI ZOBJE g
g In brez Čel ust«, zlate krone in tudi obrobkl
VILJEM TUSCHiiia^
IkSI*. ul aa oktobra ez Caseraa»iJ. 4| Ordinira od 9 predp. do t> zvečer.
JADRANSKA BANKA
Deln glav. K 30.TOO.OX), Rsssrve K. i.jJJ.0 /0 Central >i T^If
fla Čim d Jiijinh 5 - Vij L .11:« §
Podrninlce: Dabrovnik, Ou-ta|, \ot*. Ljutt-Ijana. Metković. )pitiji- Spit, aI^hU. Za Jar Ekspozii ura: Kranj,
Obavlja vse v buično sto o spiitja*a pasla Sprsjena vl9]3
na hranilne knjižice prati	letiln iVj-
stirn v oan-ogiro-prainetu proti let li n j -bresti n. !Ia odpoved navezane zneske sprejema po najugodneje li pobojih, k! sa imajo pogoditi od slučaja do sl.iČaja.
lip i niia vnutn jnlili (iifii Jijiiifu).
| Blagajna posluje od 9.30—12^1) ta 14.30— ltt
a PiKO, zlatarnlcii-urcirnica
Trsi, Corso filev. IS
Kupujem srebrne krone in
goldinarje p ) najvišj h cenah.
LluDIItinKa krsditm banka
Podružnica v Trstu.
Centrala v LjubljauL
Podrul niee: Celje, Celovec, Gor ca. Sarajevo, Split. Delniška glavnica s K 15.099.M3.-. Razarvnl zakladi: K 3,600.00*.—.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vi >ge v li. ah na hranilne knjižice preti 3 ,.7 „brnttMr,t. na ž|ro-ra:une proti 37. mImUMJJI Za na odpoved vezane vloge plaCa obre-. sli po dogovoru. Izvršuj borzne na'cge * la daje v najem varnostne celice.
iTel. St. 5 18. Blagajr a je odprta od 9-13.
(3
CEVUARNICA FORCESSIN
TRST — Corso Viti. Em. III. štev. 4 — TRST
Najboljši nakupovala! izvor obuvala za gospe, gospode
• in otroke.
Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je
neprekosljive trpežnosti.
Postrežba točna« Stara In poznana tržaška tvrdka! --—
3£