Širi se fronta zagovornikov alternativne trase elektrovoda Kakšna usoda čaka partizanske spomenike? Paolo Sardos Albertini bi jih rad odstranil ... /7 Profesor James C. Ellert o letu, ko smo živeli nevarno in zabredli v globoko gospodarsko krizo /4 -K>T (L ■ P _5 1 Ljudski dom v Križu bo v kratkem 1 »vrnjen« vaški in širši skupnosti ^2 Primorski Gradbeni načrt kot Kolumbovo jajce Dušan Udovič Pomembno je dejstvo, da je Berlusconijva vlada, ki ki se že dalj časa vse bolj poslužuje odlokov in obenem odkrito zapostavlja vlogo parlamenta, bila tokrat prisiljena umakniti sporni odlok o sprostitvi gradenj v državi. Značilno je, da so jo k temu prisilile dežele, ki so v posegu vlade zaznale prekoračitev njihovih pristojnosti. Načrtu je nasprotovalo kar trinajst dežel, na to pa se vlada le ni mogla požvižgati. Nedvomno pa je to tudi uspeh za demokratsko stranko, ki je prva glasno opozorila na neustavnost vladnega dekreta, ta pa je nazadnje doživel še diskvalifikacijo s strani Kvirinala. Berlusconi se je rešil z značilnim sprenevedanjem, češ, to pa ni bil tisti osnutek dekreta, s katerim je bil on seznanjen in s katerim se je dolgo ukvarjal. Širokopotezni načrt o gradnjah, s katerimi bi država v celoti tvegala divjo cementifikacijo, bi bil resnici na ljubo le selektivna sprostitev gradbenih pravil, ki je zlasti na jugu države neuradno normalna praksa že vrsto let in omogoča vsakovrstne špekulacije ob cvetenju gradbenega kriminala, ki mu v Evropi skorajda ni para. Šibki družbeni sloji pa od tega ne bi imeli praktično nič. In ta načrt je predsednik vlade na nedavnem srečanju v Bruslju prodajal kot zamisel, ki naj bi jo vsi v Evropi posnemali kot nekakšno Kolumbovo jajce, rešilni recept za izhod iz krize. Seveda ni pričakovati, da bo vlada po včerajšnjem odstopila od svoje namere. To ne bi bilo v njenem stilu. Načrt bo po lepotilni obdelavi šel skozi, če ne skozi vrata, pa skozi okno. RIM Umaknjen odlok o gradnjah RIM - Berlusconijeva vlada je bila prisiljena umakniti sporni osnutek odloka o gradnjah. Predsedniki dežel so na včerajšnjem srečanju z vlado ocenili, da je besedilo navzkriž s pristojnostmi dežel pri upravljanju ozemlja, zato ni preostalo vladi drugega, kot umaknitev odloka. Dogovorjeno je bilo, da bo morala vlada uskladiti novo besedilo z deželnimi upravami. Vodja Demokratske stranke Dario Franceschini je ocenil »zamrznitev« odloka kot zmago opozicije, saj je prav njegova stranka opozorila na njegovo neustavnost. Na 6. strani dnevnik ČETRTEK, 26. MARCA 2009 Št. 72 (19.471) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EU - Češki premier zagotovil, da padec njegove vlade ne bo vplival na predsedovanje povezavi Topolanek miril partnerje, zaostril pa polemiko z ZDA Ameriške načrte za izhod iz krize označil kot»pot v pekel DOBERDOB, SOVODNJE - Po šolah nabirajo zamaške S človekoljubno pobudo krvodajalci med otroki DOBERDOB, SOVODNJE - Plastični zamaški so »dragoceni«. Narejeni so iz posebne plastične mase, ki jo je mogoče predelati in iz nje izdelati za- boje, stole, košare in drugo. Doberdob-ski krvodajalci jih že nekaj let zbirajo in z denarjem, ki ga prejmejo od podjetij za njihovo dostavo, pomagajo hospicu Via di Natale v Avianu. K sodelovanju pri človekoljubni pobudi so povabili otroke Večstopenjske šole Doberdob. Na 15. strani « STRASBOURG - Češki premier Mirek Topolanek je včeraj v Evropskem parlamentu ponovno prepričeval evropske partnerje, da padec njegove vlade ne bo vplival na češko predsedstvo EU. Obenem je obljubil, da bo storil vse za češko ratifikacijo Lizbonske pogodbe. V luči izbire novega predsednika Evropske komisije tudi ni izključil preložitve junijskega vrha EU. Govoril pa je tudi o reševanju svetovne gospodarske krize in pri tem hudo zaostril polemiko z ZDA. Češki premier je namreč ameriške načrte za izhod iz krize označil za »pot v pekel«. Na 13. strani Nove polemike v slovenski manjšini na Koroškem Na 3. strani V Nabrežini bo občinska knjižnica Nade Pertot Na 8. strani Smrt motorista na območju Trstenika Na 8. strani Ricmanje: nevarna avtobusna proga Na 9. strani Boljunec: nova belica na Gorici Na 9. strani Matej Černic: Lahko bi se vrnil v tujino Na 19. strani slovenija-hrvaška O meji zdaj še zunanji ministri EU BRUSELJ - Problem reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter zastoja Hrvaške na poti v EU, o katerem sta doslej državi formalno v glavnem govorili z Evropsko komisijo, se prvič seli na ministrsko raven celotne EU. Evropski komisar za širitev Olli Rehn bo v soboto vse zunanje ministre EU pozval k podpori prizadevanjem za rešitev problema Hrvaške. To bo prvič od decembra, ko je Slovenija preprečila odprtje ali zaprtje enajstih poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU, torej prvič v štirih mesecih zastoja Hrvaške na poti v EU, da bo problem Slovenije in Hrvaške obravnavan na ministrski ravni celotne EU. Na 2. strani NOVA GORICA - Gledališče Boris Kobal odstopil »Do mene primitivizem« NOVA GORICA - Boris Kobal je včeraj presenetil z izjavo, da z mesta pomočnika direktorja in umetniškega vodje Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica nepreklicno odstopa: »Za to sem se odločil, ker sem ugotovil, da mi niso dani pogoji za normalno delo umetniškega vodja. Ti pogoji se nanašajo na medčloveške odnose med nami. Tu vlada do mene velik pri-mitivizem, provincialnost in precejšnja mera zla... Zal mi je za tiste, ki so verjeli vame, a ne morem dovoliti, da se taca po meni. Ne morem dopustiti, da se cepijo drva na mojem hrbtu.« Na 16. strani K SLOV I SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Ciklus seminarjev KRIZA: R£VO LUCIJA ALI RUTINA? 4. srečanje DANES 26.03.2009 - 18.00 Kulturni dom Ul. Brass 20, Gorica Prof.dr. James C. £llert (IMD Lausanne in ICDC-Poslovna šola Bled) Leto, ko smo živeli nevarno: vzroki, posledice in implikacije globalne krize 2 Četrtek, 26. marca 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Na neformalnem vrhu jutri in v soboto O problematičnem vprašanju meje prvič na ravni zunanjih ministrov EU S problemom bo ministre seznanil evropski komisar Olli Rehn, ki pričakuje pomoč pri iskanju rešitve BRUSELJ - Problem reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter zastoja Hrvaške na poti v EU, o katerem sta doslej državi formalno v glavnem govorili z Evropsko komisijo, se prvič seli na ministrsko raven celotne EU. Evropski komisar za širitev Olli Rehn bo v soboto vse zunanje ministre EU pozval k podpori prizadevanjem za rešitev problema Hrvaške. "Dejstvo je, da so države članice EU zaskrbljene zaradi situacije in to popolnoma razumem," je dejal Rehn. To bo prvič od decembra, ko je Slovenija preprečila odprtje ali zaprtje enajstih poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU, torej prvič v štirih mesecih zastoja Hrvaške na poti v EU, da bo problem Slovenije in Hrvaške obravnavan na ministrski ravni celotne EU. "Češko predsedstvo in države članice želijo rezultate," je še poudaril Rehn. O konkretnih problemih v pogovorih s Slovenijo in Hrvaško komisar niti tokrat ni želel govoriti. Državi se sedaj morata dogovoriti o metodi reševanja vprašanja meje, ki je lahko katera koli med tistimi, ki jih opredeljujeta pogajalski okvir Hrvaške in Ustanovna listina ZN, a zanjo se morata dogovoriti skupaj, pri tem ni prioritet niti avtomatizma, je poudaril. "In to je tisto, pri čemer komisija poskuša pomagati," je dodal. "Jaz delam kot plačani evrop- Olli Rehn ski uradnik, poskušam rešiti ta problem," je še dejal Rehn in povedal, da je napisal članek o tem. Objavljen je bil v slovenskem in hrvaškem tisku (Delu in Jutarnji list).Novinarjem je razdelil kopije pisma, pri čemer se je pošalil, da to počne zato, ker "verjame tiskani besedi le, če je njegova lastna". Dlje se vleče problem Hrvaške in Slovenije, več pripomb je slišati, tudi med evropskimi diplomati, da sploh ne razumejo, za kaj gre. Na vprašanje, ali razume, za kaj gre, se je Rehn najprej nasmehnil, nato pa odgovoril: "Ne bom se smejal temu problemu, ker je to resen problem. Zdaj kar dobro razumem, za kaj gre na strani Slovenije in Hrvaške pa tudi EU." Ob tem je komisar dejal, da je nedavno v medijih bral članke o sporu zaradi meje med Slovenijo in Hrvaško kot o slabem zgledu balkanskih navad. "Ne strinjam se s tem," je poudaril. "To je resno vpraša- nje, ki ga je pač treba rešiti," je menil. "Je pa res, da škodi podobi regije, ki zaradi takšnih sporov glede meje postaja še slabša," je poudaril in dodal, da kot komisar čuti odgovornost za Evropo in regijo, zato je tudi predlagal evropsko posredovanje pri reševanju vprašanja meje pod vodstvom svojega sorojaka, Nobelovega nagrajenca za mir Marttija Ahtisaarija. "Vsakdo mora požreti del ponosa. Jaz sem požrl svojega in ne bom večno vztrajal, da je ta problem le dvostransko vprašanje, rešite ga, mi nimamo nič s tem," je poudaril Rehn. "Želim se izogniti temu, da bi to dvostransko vprašanje še nadalje škodovalo regiji Zahodnega Balkana in s tem prihodnosti EU," je sklenil komisar na brifingu za skupino novinarjev v Bruslju pred neformalnim srečanjem zunanjih ministrov EU jutri in v soboto na Češkem. (STA) Nova anketa na spletni strani PD Ali se strinjate s slovensko blokado pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo zaradi mejnega spora med državama? Kliknite na www.primorski.eu V zadevi Patria včeraj več hišnih preiskav LJUBLJANA - V zadevi Patria so včeraj na več lokacijah po Sloveniji izvedli hišne preiskave, so potrdili na vrhovnem državnem tožilstvu. Preiskave je policija izvedla zaradi suma storitve kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti, je sporočil predstavnik policije za odnose z javnostmi Leon Keder. Kot je še zapisal, na policiji zaradi interesa nadaljnjih postopkov in zakonskih določil o varstvu osebnih podatkov ne morejo potrjevati podrobnejših podatkov. Sicer pa aktivnosti policije po njegovih navedbah usmerja vrhovno državno tožilstvo. Iz Patrie pa so včeraj sporočili, da je policija preiskala tudi podjetje Kolesnik, slovensko podružnico Patrie. Kot so zapisali, so policisti v okviru ustaljenega postopka ugotavljali, ali obstajajo podlage za obtožbe, povezane s kazensko preiskavo javnega naročila Patriinih osemkolesnikov za slovensko vojsko. V Patrii so še navedli, da je Patria kot ponavadi polno sodelovala s preiskovalci. Podjetje Kolesnik v poslu nakupa Pa-triinih oklepnikov sicer skrbi za zagotavljanje protidobav. Kot pa je povedal direktor Rotisa Ivan Črnkovič, so policisti govorili tudi z njim. Črnkovič je pojasnil, da so policisti v pogovoru z njim zbirali "podatke o osumljencih v Sloveniji, ki so v postopku preiskave". O konkretnih imenih Črnkovič ni govoril, poudaril pa je, da sam ni med osumljenci. trst - Dogovarjanje med nepremičninsko družbo bivših Levih demokratov in Združenjem za Križ Ljudski dom v Križu spet v službi skupnosti Zmerni optimizem Giannija Torrentija - Valentino Cossutta: Delamo v tišini, brez nepotrebnega pompa - Pomembna vloga Miloša Budina tena je že ob TRST - Ljudski dom v Križu bo kmalu »vrnjen« vaški in širši skupnosti. To napoveduje Gianni Torrenti, predsednik fundacije Riformismo del Friuli-Venezia giulia (Refor-mizem FJK), ki je edini družabnik nepremičninske družbe Capitolina, lastnika stavbe. Novi lastnik Ljudskega doma (pogovori so še v teku) bo najbrž nova fundacija, katere glavni steber bo Združenje za Križ Valentina Cossutte, ki je že vrsto let v prvi osebi angažiran za kulturni in gospodarski preporod Križa. Združenje sloni na sodelovanju kriških društev in organizacij, v fundacijo, ki naj bi upravljala Ljudski dom, pa naj bi pristopili še drugi družabniki, med njimi tudi sama družba Capitolina. Gre za velik in daljnosežen projekt, v katerega skušata Torrenti in Cos-sutta vključiti čim več ustanov in ljudi. »Tržna vrednost Ljudskega doma (stavba in obširno zemljišče) se suče okrog milijona evrov. Lastnik je že poravnal obveze do gospe, ki je vodila restavracijo, in tudi že plačal nekatere davčne obveznosti, tako da bo kupoprodajna pogodba, če Valentino jo tako lahko Cossutta imenujemo, vredna približno 500 tisoč evrov,« pravi Torrenti. Po njegovem je dogovor le stvar časa, nato pa naj bi zadeva prešla v izvršilno fazo. Da smo blizu sklepnega dela dogovarjanja potrjuje tudi Valentino Cossutta. »Ko bo stvar dozorela, bomo Križane in širšo javnost natančno seznanili z našimi načrti. Tisti, ki me pozna, ve, da sem kot podjetnik in človek navajen delati daleč od žarometov, brez nepotrebnega pompa in odvečnih besed. Zame so bistvena dejanja. Prepričan sem, da bo Ljudski dom dobra ekonomska in družbena investicija,« poudarja »duša« Združenja za Križ. Cossuta ne mara medijske in druge izpostavljenosti, Križane in bralce Primorskega dnevnika pa bi rad seznanil z zelo dragoceno vlogo, ki jo je v zvezi s kriškim Ljudskim domom igral senator Miloš Budin. »Tudi on je človek, ki dela v tišini in svojih dosežkov ne mara javno izpostavljati,« dodaja Cossutta. Torrenti, podobno kot Cossutta, poudarja družbeno razsežnost »operacije« Ljudski dom. Nepremičninska družba Capitolina ima namreč tudi družbeno oziroma politično poslanstvo. V tem okviru bodo v kratkem odstranili veliko anteno mobilne telefonije, ki že vrsto let stoji ob stavbi Ljudskega doma. An- postavitvi sprožila glasne proteste stanovalcev sosednjega ezul-skega naselja, lastniku doma pa je prinašala donosno na- Gianni Torrenti jemnino. Torrenti in Cossutta v zvezi z dejavnostjo v Ljudskem domu nočeta prehitevati časa. Veliko pozornost bodo vsekakor tam namenili združevanju in družabnosti mladih, obstajajo pa tudi drugi ambiciozni načrti. Nekateri so tesno povezani s projekti Združenja za Križ, ki imajo za cilj gospodarski in družbeni preporod vasi, med katere sodi tudi Ribiški muzej ob kulturnem domu Alberta Sirka. Zaradi nekaterih finančnih in birokratskih težav so dela pri muzeju zastala, v Križu pa računajo, da bodo problemi kmalu rešeni. Zgodovina in zamere Ljudski dom v Križu so v začetku petdesetih let ob odločilni finančni pomoči KPI zgradili domačini. Pri udarniškem delu so jim pomagali prebivalci sosednjih kraških in de-vinsko-nabrežinskih vasi. Predsednik odbora za gradnjo je bil Kardo Laharnar, ki ga na gornji fotografiji vidimo desno od Vittoria Vida-lija. Laharnar je pozneje tudi zaradi Ljudskega doma polemično zapustil KPI. Stavbo in dejavnosti v njej je do razpustitve upravljala KPI oziroma njena kriška sek- Križani-udarniki na gradbišču Ljudskega doma z Vittoriom Vidalijem družinski arhiv pierine in milene sirk cija, lastnik Ljudskega doma je bila vseskozi partijska nepremičninska družba. Težave so se začele, ko stranki, ki sta nastali po razpustitvi KPI (DSL in LD), nista zmogli več gospodarsko vzdrževati doma. Nekateri poskusi (npr. krožek Brin), da bi Ljudski dom upravljali krajani se niso obnesli. Ustanovljen je bil tudi vaški odbor, ki je razmišljal o odkupu stavbe, a za to ni imel dovolj denarja. Kljub dobrim namenom je tudi ta pobuda propadla. Lastnik se je po vsem tem odločil, da Ljudskega doma sicer formalno ne proda, a da ga za določen čas nameni privatni gostinski V Ljudskem domu je do pred kratkim obratovala gostilna "Al parco" kroma dejavnosti (restavracija Al parco). Marsikateri Križan je to potezo označil za »izdajo«, slišati pa je bilo tudi besedo kraja. Skratka kar nekaj slabe krvi in polemik, ki so se s časom polegle, zamere pa so pri nekaterih ostale vse do danes. »Zaklad« bivših komunistov Nepremičninska družba Capitolina je lastnik številnih sedežev Demokratske stranke, stanovanj in tudi družbenih domov. Družbo, kot rečeno, nadzoruje Torrentijeva fundacija. Njena najbolj dragocena lastnina je kriški Ljudski dom (uradna vrednost 622.500 evrov). Po vrednosti sledi nekdanji mestni sedež Levih demokratov in sedaj Demokratske stranke v Ul. Geppa v Trstu (vrednost 364 tisoč evrov). Capitolina je tudi lastnica Doma Brdina na Opčinah, ki je na papirju vreden 273.700 evrov. V lasti ima tudi druge prostore in stavbe v mestnem središču, predmestju in v Miljah. Skupna vrednost nepremičnin presega poldrugi milijon evrov. Družabnika od Dežele priznane fundacije Reformizem FJK sta - poleg Torrentija -Lodovico Sonego in Renzo Travanut. Sonego je bil deželni odbornik za prevoze v času Il-lyjeve uprave, Travanut pa je bil svoj čas prvi predsednik deželnega odbora Furlanije-Julij-ske krajine iz vrst Levih demokratov. Na deželni ravni obstajajo še dve podobni fundaciji, ki upravljata nepremičnine nekdanje stranke Levih demokratov. Gre za fundacijo Ison-zo (Soča) in fundacijo Valmi Puntin, ki ima sedež v Ogleju. S.T. / ALPE-JADRAN Četrtek, 26. marca 2009 3 koroška - Predsednik ZSO Sturm kritiziral Narodni svet Nove polemike v manjšini zaradi kritik NSKS na račun Žekša Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu včeraj sprejel predstavnike Enotne liste CELOVEC - Nenavadno ostra kritika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša zaradi izjav v zvezi s predlogom skupnega zastopstva koroških Slovencev in tudi dvojezičnimi napisi je zdaj povzročila polemike tudi znotraj slovenske manjšine na Koroškem. Tako je predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm včeraj v pogovoru za slovenski spored koroškega deželnega radia ORF menil, da reakcija NSKS ni bila pametna oz. da je bila zgrešena. Menil je, da bi moral NSKS iskati dialog in pogovor z ministrom, ne pa ga v javnosti napadati. Tudi glede prioritet pri manjšinski politiki je Sturm dokaj jasno namignil, da se strinja z oceno ministra, češ da ne gre pozabiti na druga pomembna vprašanja, katerih bi se morala lotiti slovenska manjšina, rešitev vprašanja dvojezičnih tabel pa bi bila nekako pika na i. Glede skupnega zastopstva slovenske manjšine na Koroškem je Sturm še dejal, da nedvoumno zagovarja iskanje novih organizacijskih struktur slovenske manjšine, toda znotraj Avstrije. Ob tem je vnovič opozoril, da nova avstrijska zvezna vlada v svojem programu napoveduje reformo zakona o narodnih skupinah iz leta 1976. V okviru te je treba najti tudi nove, sodobne oblike organiziranosti manjšine, je poudaril Sturm in ob tem izrazil prepričanje, da bo na koncu te razprave prišlo tudi do strukturnih sprememb pri koroških Slovencih. ZSO je vsekakor odprta za odkrito in temeljito razpravo o tem vprašanju, je še pristavil Sturm. NSKS je včeraj napovedal, da bo Žekšove izjave obravnaval že prihodnji teden tudi Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišji organi NSKS. Pred to sejo pa s tem v zvezi ne bo nobenih izjav ozi- celovec - Na pobudo zveze visokošolcev Pred celovško univerzo spet stoji dvojezični napis Matevž Grilc roma pojasnil, je še dejal predsednik NSKS Matevž Grilc. Minister Žekš in državni sekretar v uradu vlade za Slovencev v zamejstvu in po svetu Boris Jesih pa sta se včeraj v Ljubljani srečala s predstavniki Enotne liste, edine stranke koroških Slovencev. Izmenjali so mnenja glede razmer na avstrijskem Koroškem z vidika samostojnega političnega nastopanja na preteklih občinskih in deželnih volitvah, na katerih je slavilo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO). Minister Žekš je pozdravil izvolitev Franca Jožefa Smrtnika, ki je vidni član Enotne liste, za župana občine Železna Ka-pla - Bela. Navzoči so se dogovorili, da bodo prakso izmenjave mnenj in rednih srečanj s predstavniki nadaljevali tudi v prihodnje. Ivan Lukan CELOVEC - Na univerzi Alpe Jadran v Celovcu so v torek na pobudo Avstrijske zveze visokošolcev postavili še drugo dvojezično tablo z napisom Universität Klagenfurt - Univerza v Celovcu. Postavitev table na zemljišču univerze naj bi bil jasen politični znak za dvojezičnost dežele, so ob postavitvi poudarili organizatorji, med njimi tudi Klub slovenskih študentov in študentk na Koroškem (KSŠŠK). Eva Wohlfarter, referentka Referata za družbeno politiko, človekove pravice in ekologijo na univerzi je poudarila, da je vi- sokošolska zveza pozitiven odnos do slovenščine v javnosti že v preteklosti izražala tudi s tem, da je vsakič spet postavila dvojezični napis univerze v Celovcu, potem ko je bil večkrat nasilno odstranjen. Tudi včeraj so se že oglasili nasprotniki vidne dvojezičnosti in označili postavitev nove table za provokacijo. Daniel Wutti, predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov v Celovcu, jim je odvrnil, da dvojezične krajevne table v dvojezični deželi kot je Koroška, nikakor ne morejo biti provokacija, temveč je to samoumevno in pozitivno dejanje. (I.L.) dežela ■ • v • Ligasi grozijo z zasedbo sveta TRST - Tudi v politiki se stvari obračajo na glavo. Pred leti so deželni svet zasedli delavci škedenjske železarne, ki so stopili na ulice, da bi rešili obrat pred zaprtjem. To je bila pomembna in zelo odmevna protestna akcija. Sedaj z zasedbo deželne skupščine grozijo nekateri njeni člani in sicer predstavniki Severne lige. Bossijeva stranka namreč že nekaj časa močno pritiska za odobritev zakona o javni varnosti, ki ga bo deželni svet obravnaval prihodnji teden. Če ga ne bo odobril do 2. aprila bodo svetniki Lige iz protesta zasedli skupščinsko dvorano, je na včerajšnji seji načelnikov svetniških skupin ob splošnem začudenju navzočih napovedal oziroma zagrozil ligaš Danilo Nar-duzzi. Vodja Lige v deželnem parlamentu je zelo jezen na levo sredino, ki grozi z obstrukcijo, predvsem pa na svoje zaveznike v desni sredini. Ljudstvu svobode se zakon zdi sicer pomemben, a ne v takšni meri, da bi njegovo obravnavo nadaljevali tudi v četrtek, 2. aprila ponoči, kot glasno zahtevajo ligaši. Zanimivo bo videti, kako bo ob morebitni zasedbi deželnega parlamenta ravnal njegov predsednik Edouard Ballaman, ki pripada Severni ligi. Bo predsednik podprl protest svojih somišljenikov ali pa bo poklical na pomoč policijo, da iz skupščinske dvorane odstrani protestnike? gorica - sejmišče 27.-29. Marec 2009 1 - / - S» hI ' if M" ¡r ti OH1- - f - r,-if ■ m % é, mm ■29 w I Tl i ft Sajem plenili PrsfcoV /' 111/-» I ft S 1 S I 1 1 Vrt, park, urbano zelenje, ekologija, življenje na prostem VSTOP PROST URNIK: petek, sobota in nedelja 10.00 - 20.00 tel. 0432.4951 www.udinegoriziafiere.itinfo@udinegoriziafiere.it prireditelj v sodelovanju z: sponzor Camera di Commercio Gorizia Udine e Gorizia Fiere SpA Comune di Gorizia 4 Četrtek, 26. marca 2009 GOSPODARSTVO naš intervju - Pogovor s prof. Ellertom pred današnjim seminarjem Slovika v Gorici »Leta, ko smo živeli nevarno, so nas pripeljala v globalno krizo« Normalne gospodarske rasti ne bo do leta 2012 - Če bo vse normalno, bi moralo slediti obdobje nove blaginje GORICA - Danes ob 18. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20) četrti seminar iz serije, ki jo je Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.i.k.)posvetilfinančni in gospodarski krizi pod naslovom Kriza - revolucija ali rutina?Na temo Leto, ko smo živeli nevarno: vzroki, posledice in implikacije globalne krize, bo predaval prof. James C. Ellert z IEDC-Poslo-vne šole Bled. Predavanje bo v angleščini s simultanim prevajanjem v slovenščino. Prijave in kotizacije zbirajo do 25. marca na e-naslovu info@slovik.org in na telefonu št. 0039/334.28.25.853 ali neposredno pred začetkom seminarja. Ellert je po rodu Kanadčan. Po diplomi iz političnih ved in ekonomije v To-rontu je opravil magistrski študij ekonomije na univerzi v zahodnem Ontariu, medtem ko je kasneje v Chicagu doktoriral iz financ in ekonomije. Njegova stališča in mnenja objavljajo in povzemajo vodilni svetovni mediji. Pred današnjim predavanjem je rade volje odgovoril na nekaj vprašanj, ki zadevajo vsebino seminarja. Iz naslova vašega predavanja je razumeti, da nas je v krizo popeljalo leto »nevarnega življenja. Toda, ali se to nevarno življenje ni začelo že veliko prej? Če je tako, bi bilo zanimivo vedeti, kdaj in zakaj smo začeli drseti v krizo. To je zanimivo, pa vendar zahtevno vprašanje. Zato mi dovolite, da vam razčlenim odgovor. Če vzamemo v poštev daljše časovno obdobje, je bilo v ZDA v zadnjem stoletju pet večjih finančnih kriz, od katerih so se štiri zvrstile od začetka osemdesetih let. Pa vendar nobena od teh ni bila tako huda in obširna kot je ta, ki jo doživljamo zdaj. Začetki aktualne krize segajo v mesec marec leta 2000 s propadom delnic visoko-tehnoloških (high-tech) podjetij v ZDA. Od leta 2005 je bil polom sistema viden v naglem povišanju cen za stanovanja in njihovem sunkovitem padcu, v povečanju neplačanih obrokov posojil in v bliskovitem povečanju najetih kreditov za nakup stanovanj. Ko so cene za stanovanja padle za več kot 30% v letih 2006-2008, lastniki hiš niso več izplačevali preostalega dolga. Konec leta 2008 smo zabeležili 2.3 milijone dolgov z uveljavljenimi hipotekami. Projekcije kažejo, da bo skupni znesek dolgov, za katere bodo banke uveljavile hipoteke, znašal 6,4 milijonov do leta 2012 (to pomeni, da bo približno 9% lastnikov imetij izgubilo lastno hišo do leta 2012). S povečanjem neplačanih obrokov posojil so cene hipo-tekarnih posojil naglo padle. Z ocenjevanjem kreditov, vezanih na tržišče, morajo banke znižati vrednosti aktivnih postavk v James C. Ellert je zaslužni profesor in nekdanji dekan na poslovni šoli IMD Lausanne v Švici in gostujoči predavatelj na lEDC-Poslovni šoli Bled portfelju, znižati višino njihovega kapitala in povečati potrebo po novem, svežem kapitalu, zato da se držijo standardov minimalne višine kapitala za vsakdanje delovanje. Politika nizkih obrestnih mir, ki jo je uvedel Allan Greenspan, je nekako napovedala recesijo že leta 2000, vendar je odložila veliko večji problem na kasnejše obdobje. Menite tudi vi, da bo kriza dolga in tako globoka, da bo za seboj pustila drugačen, upajmo boljši svet? Mislim, da bo recesija globoka: ameriška ekonomija ne bo dosegla preobrata do prve polovice leta 2010, ekonomska rast ne bo dosegla "normalnih" odstotkov rasti do leta 2012 ali dlje. Vsekakor ne verjamem, da bo tokratna recesija tako globoka, kot je bila depresija iz 30. let prejšnjega stoletja. Če se protekcionistične težnje ublažijo, mislim, da bomo premostili to krizo uravnoteženi in pripravljeni na novo obdobje visoke rasti in ekonomske blaginje. Kitajci prevajajo besedo "kriza" s terminom "priložnost": ta kriza bo prinesla veliko priložnosti za dolgoročne investitorje, inovatorje in dobro upravljena podjetja. Kako ocenjujete dosedanje gospodarske poteze ameriškega predsednika Obame? Osebno mislim, da je Obamov paket za stimulacijo ekonomije premajhen in prepozen. Da javna dela dobijo prioriteto in odobritev, je potreben čas. Ta iniciativa ni fokusirana na ustvarjanje novih delovnih mest v sektorjih, v katerih brezposelnost dosega visoke odstotke. Raje bi videl paket ukrepov za znižanje davkov majhnim in srednjim ameriškim davkoplačevalcem (z namenom spodbujanja potrošnje), deloma financiran s povečanjem davkov in taks na visoke zaslužke in prihodke ameriških in- vestitorjev. Morda bi bilo bolj razumno v tem obdobju opustiti pritisk na banke kar zadeva spoštovanje kapitalske ustreznosti, kot pa dajati bankam kapital iz javnih skladov za povečanje lastnega kapitala. Obamov načrt, ki je bil najavljen v ponedeljek, 23. marca, in zadeva nakup 1.000 bilijonov dolarjev zastrupljenih bančnih visoko diskontiranih finančnih naložb in nato njihovo prodajo investitorjem, ki so pripravljeni prevzeti tveganje, je poteza, ki gre v pravo pot. Ta plan je bolj v interesu ameriških davkoplačevalcev in bo pokazatelj želje po tržno usmerjeni rešitvi aktualne finančne krize. Se vam morda zdi, da se Evropa s protikriznimi ukrepi preveč obotavlja in čaka na poteze Washingtona? In tudi, da je med članicami EU premalo uglaše-nosti? Države članice EU niso tako koordinirane, proaktivne in agresivne kot njihovi ameriški in ne-evropejski nasprotniki. Države, ki niso članice EU (npr. Velika Britanija in Irska), so se hitreje odzvale na krizo, npr. s prevzemom lastnine bank v težavah. Upati je, da bodo te banke ponovno privatizirali v časovno kratkem obdobju. Druge države (npr. Danska) so razvile tesnejšo zakonodajo za bančne ustanove, z namenom da preprečijo danskim bankam zasledovanje agresivnih praks ameriških in evropskih bank. V svetu, v katerem so banke v krizi, so danske banke ostale relativno zdrave in ne potrebujejo javnega denarja ali javne pomoči. Težko je zagovarjati tezo, da ima Evropa skupen pristop do aktualne ekonomske in finančne krize. Nekateri dosedanje protikrizne ukrepe v ZDA in Evropi ocenjujejo kot pohod etatizma: namesto trga ima spet glavno besedo država. Čeprav gre za de- obrtna cona dolina - Obisk predstavnikov Pokrajine Zollie in Pangerca »Obdelali« najbolj pereče probleme Pogovor o možnostih za ponovno uporabo raznega izkopanega materiala v gradbeništvu - Odbornik Zollia zagotovil pozornost Pokrajine DOLINA - Pokrajinski odbornik za okolje in infrastrukture Vittorio Zollia je skupaj z predsednikom tržaškega pokrajinskega sveta, domačinom Borisom Pan-gercem prejšnji petek obiskal Obrtno cono Dolina. Na pogovoru s podpredsednikom konzorcija obrtnikov Dolina Pavlom Forausom, predstavnikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marinom Pečenikom in člani konzorcija Aleksandro in Dušanom Pangercem ter Severinom Kozino so obravnavali najbolj pereča vprašanja, ki zadevajo to območje in sicer od cestne povezave in ureditve zelenic v pristojnosti Pokrajine, do vzpostavitve avtobusne postaje in postavitve čakalnice v coni. Prisotni gradbeni operaterji (med temi tudi avto-prevoznica Valentina Hervat) so posebej opozorili na nevzdržno stanje zaradi omejitev pokrajinskih in drugih oblasti, ki ne dovolijo več, da bi izkopano zemljo in kamenje obravnavali kot material za ponovno uporabo za nove gradnje. Omejevalna interpretacija predpisov obravnava takšne materiale kot odpadke, ki jih je treba odnašati in "zamrzniti" v odlagališčih, kar dobesedno hromi ves sektor. Govori se, da je zaradi tega prizadete 70% celotne panoge! Nastali položaj je zelo resen v vsej deželi, v tržaški pokrajini, zaradi zelo omejenega teritorija in absolutnega pomanjkanja odlagališč, pa še toliko bolj. Odbornik Zollia je obljubil vso pozornost in an- Predstavnika Pokrajine in člani Obrtnega konzorcija so se pogovorili o najbolj perečih vprašanjih kroma gažiranje pokrajinske uprave, skupaj z drugimi pristojnimi ustanovami, da bi vse to zadevo interpretirali drugače in v skladu z določili, ki veljajo v vsej EU. Rečeno je bilo tudi, da bodo pred dolgotrajnejšo ureditvijo skušali najti tudi začasno rešitev z odlagališči v okolici oziro- EVRO 1,3494 $ -0,10 klarirarno začasno podržavljanje, se ljudi polašča vtis, da je bilo obdobje liberalnega tržnega gospodarstva popolnoma zgrešeno. Je tako? Obdobje liberalizma in proste tržne ekonomije nam je prineslo neprimerljivo rast in blaginjo v zadnjih desetletjih, tudi če v to obdobje vključimo zadnji dve leti. Zato ne smemo kriviti liberalizma za težave, ki jih doživljamo v tem obdobju. Aktualno situacijo je povzročilo nepremišljeno tvegano ravnanje in nepravilno ocenjevanje tveganja s strani bančnikov, ki bi morali biti bolje informirani, a so imeli stimulacijo za prevzemanje čezmernih tveganj v bonusih, vezanih na nadomestila v delnicah. Avstrijski ekonomist Joseph Schum-pater je pred mnogimi leti orisal »kreativne propadne značilnosti« liberalnega ekonomskega modela. Recesija iztrebi slabe igralce in spodbudi naslednji val inovacije. Podjetji Apple in Microsoft sta bili ustanovljeni v času recesije, a sta pognali ameriško vodstveno vlogo v naslednjem valu ekonomske rasti. Če bomo krizo reševali z velikimi državnimi deficiti, se nam utegne zgoditi, da bodo morale prihodnje generacije odplačevati velike javne dolgove. Pa tudi tiskanje denarja najbrž ni najbolj posrečena izbira, ali ne? Ameriška ekonomija se nagiba v to smer. Brez povečanja davkov ali znižanja obljubljenih ugodnosti (predvsem socialnega zavarovanja in plačila zdravniških storitev) je izračunano, da bo ameriški javni dolg dosegel 244% letnega bruto domačega proizvoda do leta 2040. (I.O.U.S.A.: The Movie). Na leto 2040 Vsota javnega dolga, projicirana na leto 2040, bi pomenila 175.000 dolarjev dolga na vsakega posameznika v Združenih državah. Problem z "denarnim olajšavanjem" je danes v tem, da bo zelo težavno spremeniti to politiko, potem ko se bomo izvlekli iz recesije. Kakšna je vaša vizija pokriznega globalnega gospodarstva? Bodo ZDA in Evropa izgubile primat gospodarskih velesil? Kitajska se bo pojavila kot prihodnji veliki ekonomski velikan. Evropa je bila na tej poziciji v 19.stoletju, na višku obdobja kolonizacije. Združene države so v propadu po dolgem obdobju nadvlade v 20. stoletju. Kitajska si bo lastila večino 21. stoletja. "Kitajsko obdobje" morda ne bo sou-padalo s koncem aktualne ekonomske krize, a se bo pojavilo v prvi polovici tega stoletja. Vlasta Bernard EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 25.03. 24.03. ameriški dolar japonski jen 1,3494 132,24 92176 1,3507 132,68 kitajski juan ruski rubel innnckn nirui?» 45,4110 68,3740 9,2247 45,2115 68,5080 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4486 0,92425 7,4495 0,92060 Lil 1 La1 OM 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ kron^ 10,9565 8,7275 11,0760 8,6365 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 27,290 1,5230 27,015 1,5567 jviv.aijM iiaiiis. estonska krona tnan7ar<:Ki TArint 15,6466 300,22 15,6466 300,85 1 1 laaiajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.062,95 1.807,56 +0,81 +1,18 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.749,81 1.528,95 +1,17 +0,82 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 814.06 824.07 4.223,29 -1,08 -0,73 +0,86 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.900,25 2.893,45 1.700,52 -0,29 +0,66 +4,00 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 807,0 2.149,18 +3,62 +1 03 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.479,99 1.691,68 13.622,11 2.291,55 9.667,90 -0,09 -0,85 -2,07 -2,00 +2,08 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. marca 2009 5 Sv. Jožef, odpusti jim Jo2e Pirjevec Kako se časi spreminjajo! Ko sem bil otrok, je bil dan sv. Jožefa velik in zapovedan praznik. To pomeni, da so bile trgovine in uradi zaprti, da je bil pouka prost dan, da je bilo treba iti v cerkev k maši. Pri nas doma smo sv. Jožefa posebej slovesno praznovali, ne toliko zaradi mene, kot mi je mama večkrat očitajoče rekla, ampak zaradi vseh Jo-žetov, ki jih imam v svoji genealogiji. Živo se spominjam nekega vetrovnega in strupeno mrzlega romanja v Ricmanje, kjer je bil v klancu ob cerkvi semenj: rezali so kuhan pršut, ki je nad vse slastno dišal, in na stojnicah prodajali poleg potic in sladkarij razno kramo, med drugim igrače. Čeprav smo bili revni, sem dobil pisanega petelinčka iz pločevine s pravim rumenim repom. Če si ga s priloženim ključkom navil, je začel pikati s tal namišljeno zrnje. Letos se med domačimi na sv. Jožefa ni spomnil nihče. Dobil sem samo eno voščilo od prijateljskega Jožeta, ki mi je telefoniral iz Kopra. To me je spodbudilo, da sem tudi sam voščil dvema Jožetoma na Kras in v Novo Gorico. S tem pa se je slavje tudi končalo. Niso se pa končale moje zgodbe z Jožeti, kajti na obzorju se je pojavil še četrti, in sicer Jože Dežman, direktor ljubljanskega muzeja za novejšo zgodovino. Temu Jožetu gotovo nisem voščil, še več, odklonil sem, da bi mu dal roko, ko mi je svojo ponujal v slovo ob koncu neke burne oddaje na TV Slovenija. Moram priznati, da v svojem življenju - če odmislim nek otroški pretep - nisem bil tako grob. Mislim pa, da imam za to opravičilo. Omenjeni Jože je namreč 5. marca na tiskovni konferenci, na kateri so javnosti predstavili srhljivo najdbo pobitih ljudi v »Hudi jami«, med drugim tudi dejal: »In če dr. Pirjevec reče, da je pač tako vreme maja, da je treba ljudi metati v jame, je to na meji kaznivega dejanja«. Gre očitno za hudo obtožbo, toliko bolj, ker ni bila izrečena v zasebnem pogovoru, temveč ob nadvse pomembni priliki, kateri je prisluhnila cela Slovenija. Jože gor, Jože dol, tega Jožeta moram tožiti, sem si rekel. »Zaradi kršitve osebnostnih pravic,« kakor pravijo v odvetniškem žargonu. Ne bom pa tožil tistih komentatorjev članka o povojnih pobojih, objavljenega v Delu 6. marca 2009, ki o meni izjavljajo marsikaj iz trte zvitega. Dovolite, da navedem nekaj cvetk: »Pirjevec spada v tisto skupino ljudi, ki pišejo TITOte po hribih in potem komaj čakajo, da italijanski nacionalisti poma-žejo kakšno šolo v Trstu...to rabijo, to jih napaja...Isto so...10 letni mulci v titovkah.tole je delo bolestnih Pirjevcev in komunističnih zblojencev.« Ali pa: »Odzivi Jožeta Pirjevca te dni in njegov aktivizem ob fojbah so pa tudi živ obup. Preseneča me, kot o uveljavljenem akademskem zgodovinarju (Univerza v Trstu) sem vendarle o njem imel malo drugo mnenje. Si predstavljate, da bi ljubljanska Niso se pa končale moje zgodbe z Jožeti, kajti na obzorju se je pojavil še četrti, in sicer Jože Dežman, direktor ljubljanskega muzeja za novejšo zgodovino. Temu Jožetu gotovo nisem voščil, še več, odklonil sem, da bi mu dal roko, ko mi je svojo ponujal v slovo ob koncu neke burne oddaje na TV Slovenija. univerza imela za profesorja zgodovine nekega Italijana, ki bi tam doli na Krasu na mestih zločinov zganjal take shode skrajnežev, seveda na nasprotni strani kot Pirjevec? Pa toliko se piše o zadrgnjenem protislovenskem netolerantnem vzdušju v Trstu. Presneto tolerantni so, če dajejo Pirjevcu profesuro in ga poslušajo.« In še citat nekoga, ki se podpisuje Mefisto: »Komunist Pirjevec pa je res primeren zagovornik komunistov, ker ni niti en sam dan živel pod komunizmom.« Sv. Jožef, odpusti jim! VREME OB KONCU TEDNA Dva dni spremenljivo soboto poslabšanje 4/13 O TRŽIČ £ -3/12 o KRANJ O LJUBLJANA 0/13 C POSTOJNA O -1/11 KOČEVJE O CELJE -2/13 O PTUJ o N. MESTO -1/13 O PAZIN O Na celotnem območju naše dežele bo prevladovalo oblačno vreme. Možen bo rahel dež, zlasti v drugem delu dneva. Ob morju bo začel pihati zmeren jugo. REKA 5/13 ZAGREB 0/14 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v soboto bo na vzhodu Slovenije deloma jasno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Predvsem v zahodnih hribovitih krajih bodo v soboto že rahle padavine, ki se bodo zvečer okrepile in v noči na nedeljo širile proti vzhodu. hrvaška - Njen sedanji lastnik je dražbo že dvakrat preprečil Titova ladja Galeb sredi • I •• • I V| • aprila na novi javni dražbi Galeb zdaj že deveto leto propada v reški ladjedelnici Viktor Lenac zda Nekdanji guverner Illinoisa Rod Blagojevich vodil radijsko oddajo CHICAGO - Nekdanji guverner ameriške zvezne države Illinois Rod Blagojevich je sprejel ponudbo lokalne radijske postaje v Chicagu, da za en dan zasede mesto voditelja, ki si je ta teden vzel prosto. Blagojevicha je senat Illi-noisa letos odstavil s položaja, potem ko so ga decembra lani aretirali zaradi korupcije. Radijska postaja WLS-AM je Blagojevichu že januarja ponujala službo, če bi odstopil s položaja guvernerja, vendar je Blagojevich ponudbo zavrnil in ostal na položaju, dokler ga niso odstavili. Zaenkrat je vodil oddajo, med katero bo sprejemal telefonske klice in se pogovarjal z gosti, le včeraj zjutraj po lokalnem času. Zvezno tožilstvo, ki ga med drugim kazensko preganja zaradi suma korupcije, sicer še ni dobilo obtožnice od velike porote, vendar so ga decembra lani aretirali s kazensko ovadbo, da bi mu Rod Blagojevich tako preprečili nadaljevanje poneverb. Blagojevich, ki vztraja, da je nedolžen, naj bi namreč med drugim izsiljeval lokalne medije in podjetja ter želel prodati senatni sedež Baracka Obame najboljšemu ponudniku. V torek je v ekipo odvetnikov pridobil enega najboljših odvetnikov Chicaga Terenca Gillespija, ki je pred leti rešil zapora vplivnega politika iz Chicaga Edwarda Vrdolyaka. ZAGREB - Nekdanji simbol jugoslovanske države, ladjo Galeb, bodo 17. aprila že tretjič poskusili prodati na dražbi, potem ko je lastnik, grški državljan John Paul Papanicolau dražbo že dvakrat preprečil. S prodajo želijo predvsem pokriti dolgove ladje, ki že deveto leto propada v reški ladjedelnici Viktor Lenac. Vrednost Galeba, ki ga je za svoja svetovna popotovanja pred pol stoletja pogosto uporabljal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, je ocenjena na 275.194 ameriških dolarjev, pišejo hrvaški mediji. Trgovsko sodišče na Reki je določilo tudi najnižjo sprejemljivo ceno na avkciji - 150.000 ameriških dolarjev, udeleženci pa bodo morali za prijavo plačati 27.519 dolarjev. Hrvaška uprava za varstvo kulturne dediščine je ugotovila, da je Galeb v zelo slabem stanju in nujno potrebuje prenovo. Glede na to, da je hrvaško ministrstvo Galeba razglasilo za hrvaško kulturno dobro, ima predkupno pravico mesto Reka, ki je tudi uradni skrbnik ladje, za njo Primorsko-goranska županija ter država Hrvaška. Reški župan Vojko Obersnel je dejal, da obstajata dva scenarija, ki naj bi do- ločila usodo Titove ladje, ki je bila tudi šolska ladja jugoslovanske vojaške mornarice. Ali bodo ladjo prenovili v muzej in jo trajno zasidrali v reškem pristanišču ali pa bodo iskali partnerja za vlaganja v popolno prenovo in bi ladjo potem uporabljali tudi za turistična križarjenja. "Ladja je kulturno dobro in tako jo je treba tudi treba obravnavati. Potrebno se je znebiti ideoloških predsodkov, saj je bilo na ladji tudi približno 70 oseb iz vrha svetovne politike," je Obersnelovo izjavo povzel ponedeljkov Vjesnik. Galeb je del flote liberijskega podjetja Placid Sea S.A. iz Monrovie, Papa-nicolau ga je pred leti kupil od črnogorskih oblasti, ki so ladjo zadržale po dokončnem razpadu zadnjega ostanka jugoslovanske skupnosti. Ladja je bila že takrat v slabem stanju, lastnik pa jo je pripeljal v reško ladjedelnico zaradi prenove julija 2000. Sicer pa je bil dolžan Viktorju Lencu že za prenovo njegove jahte Christina O, ki je bila v lasti Aristotela Onassisa, zato dela na Galebu nikoli niso stekla, je objavila Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Lastnik ni plačal niti centa ali kune Lencu za Galeba, dolgovi za privez in te- meljno vzdrževanje pa so zrasli na približno milijon dolarjev, dodajajo hrvaški mediji. Je pa preprečil dve dražbi, najprej s pritožbo na trgovskem sodišču, potem pa s tožbo proti ministrstvu za kulturo. Napovedal je tudi novo tožbo proti državi, ker mu je odvzela premoženje, pišejo hrvaški mediji. Dodajajo, da obstaja interes za nakup Galeba, a je možnost, da bo Reka kupila ladjo, tudi že odprla predvolilne prepire o tem, ali je smiselno vložiti veliko denarja v ladjo, saj je za nujna popravila in servis potrebnih več sto tisoč dolarjev. Predvolilna kampanja za majske lokalne volitve na Hrvaškem se je namreč že začela. Kakor koli, razburljiva biografija Galeba še ni končana. Zgradili so ga nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja, v vojni so ga uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končal na dnu Jadrana. Leta 1948 so ga jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki. Danes so za njegovo usodo v reški ladjedelnici zaskrbljeni vsakič, ko zapiha močnejši veter. (STA) italija - V nedeljo pri Pordenonu Po okrevanju sovo uharico spustili na prostost V nedeljo zvečer so v bližini veterinarskega središča v Arzeneju pri Pordenonu spustili na prostost sovo uharico, ki so jo pred pol drugim mesecem našli hudo ranjeno v okolici Polceniga. Veterinar je ugotovil, da je neznani lovec streljal v žival, ki si je po uspešni operaciji kmalu opomogla.