iMERiškA Domovina ^ • ^227 AM€RICAN IN ŠPIRIT ^R€ION IN UNOUAO« ONIf /»n»Ewe/%iii OME No. 10 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 15, 19G8 $LOV€N!AN MORNINO N€WSPAPttft ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Protest proti sramotni sodni razpravi v SZ ^ letaku, ki sta ga delila tujim časnikarjem v Moskvi, sta Pavel M. Litvinov in žena Julija M. Daniela o-značila obsodbo štirih mladih intelektualcev za norčevanje iz pravice. _ Moskva, zssr. — v petek K' bila objavljena razsodba v Procesu proti štirim mladim intelektualcem, obtoženim “protisovjetskega delovanja” in vzdrževanja stikov s protikomuni-sbčno rusko emigracijo. Razpra-Va je trajala skozi 4 dni. Obsojeni so bili Juri Galan-skov, 28 let stari pesnik, ki je bil Otožen vzdrževanja stikov z rUsko protikomunistično emigracijo in vodstva protisovjet-skega delovanja “zarotnikov”, 7 let ječe. Galanskov je de-3al tekom zasliševanja na razpravi v sodni dvorani: S tem da Kte me aretirali, ste dobili eno Mtko, pa izgubili vojno za demokracijo v tej deželi. Aleksander Ginsburg, 31 let stari pisatelj, ki je znan zaradi Svoje neodvisnosti v ruskem literarnem svetu, je bil obsojen 119 5 let zapora. Aleksej Dobro-volsky, star 29 let, je dobil le leti zapora, ker je sodeloval Novi grobovi William J. Slanina Po dolgi bolezni je umrl 64 let stari William J. Slanina s 3434 Euclid Avenue, mož Anne, roj. Slayatovic, oče Janette Mocar-ski, 3-krat stari oče, brat Elsie in Irene Slanina, sin pok. Mary, umrle 1. 1967, in pok. Paula, u-mrlega 1. 1925. Poki inik je bil zaposlen pri Cleveland Twist Drill. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes ob 9.15 dopoldne, v cerkev Marije Magdalene na Vine St. ob desetih, nato na Kalvarijo. Frank E. Lunar Sr. V soboto zgodaj zjutraj je zadet od srčne kapi umrl 46 let stari Frank E. Lunar Sr. z 2308 Grandview Avenue, Cleveland Heights, mož Florence, roj. Tra-phagen, oče Josepha, Edne; Louisa, Kennetha in Dale, stari oče Kelly-Ann, brat Franka A. Lunarja in Jennie Florecki, sin pok. Franka in pok. Jennie (ponovno por. Pavlin), brat pok. Josephine May. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil veteran druge svetovne vojne. Zaposlen jo bil kot pek 22 let pri Ward "aking Co. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 10.15, v cerkev sv. Filomene ob enajstih, nato na Kalvarijo. Anthony J. Zalcwski 2 oblastmi in pričal proti svojim i V Euclia Bienville bolnici je tovarišem. Vera Laškova, 21 let 11 mr^ Mt stari Anthony J. Etara Študentka, je dobila eno!Zalpwski s 1208 E. 173 St., zadet leto, ker je njen zločin obstojal1^ dvema tednoma od srčne ^ Slavnem v tem, da je pisala za kapi. Zaoslen je bil pri Graphite Sodtaihi list “Phoenix 1966”, ki Hionze Go. Bil je moz rxene, roj. S3 je izdajala skupina. ! Sadowski, oče Joanne Zavrl, Ro- Pavel M. Litvinov, vnuk nek- .berta in Ihaddeusa, 10-krat stari ^anjega zunanjega ministra Ma- ^ °ue> brat Mrs. Helen Mika, Jean ksima Litvinova, in Mrs. Y. M. Rasic> SoPhie Deranek in Stan-Naniel, katere mož je bil obso- leyia- PoSreb 3e iz Grdinovega 3en na 5 let v delavsko tabobri-; P°Sreb- zav°da na Lake Shore v Sibiriji, sta v letakih, ki sta !Blvd- danes ob osmih zjutrab v •Uh nekaj ur pred razglasitvijo s°dbe delila tujim časnikarjem, pačila sodno razpravo za “nor-'■'ovanje iz pravice”, zahtevala hjeno razveljavitev, odstavitev s°dnika, ki je razpravo vodil in kaznovanje vseh, ki so to “sra-hkrto” pripravili in pri njej sode-lovali. Mansfield hoče manj vojakov v Zahodni Nemčiji Washington, d.c. — vo- .‘telj demokratskih senator-36v Mansfield se že dolgo časa ^°ri, da bi Pentagon odpoklici del naših vojakov iz Za-il°tlne Nemčije, kjer nimajo t^avega opravila, zato pa de-Mo nad pol bilijona stroškov ^ leto. Sedaj je zopet napo-Wdal, da bo senatu predlagal Primerno resolucijo. sedaj ni imel ž njo sre- cerkev sv. Kazimirja ob devetih, nato na Kalvarijo. Agnes Sargi V soboto je umrla v University Hospitals, kjer je bila okoli 4 mesece, od kmalu po smrti svoje matere Mrs. Agnes Pierce sept. 1967, 52 let stara Agnes Sargi, roj. Pierce, žena Josepha, mati Thomasa, Kennetha in Ti-mothyja, sestra pok. Franka, pok. Martina, Josepha, Johna, Louisa, Fredericka, rev. Justina S.D.S. (Mt. St. Paul College, Spor Van Thieu-Ky mrtvici Južni Vietnam Van Thieu bi bil za razgovore s Hanoiem, Ky jih načelno odklanja. SAIGON, J. Viet. — To, kar so politični opazovalci napovedovali že med predsedniškimi volitvami, se že godi: vkljub temu, da sta se generala Van Thieu in Ky svoj čas pobotala in kandidirala na skupni predsedniški listi, se sedaj prepirata in radi tega sedanji režim še zmeraj ni začel izvajati reform, ki jih je obljubil med volitvami. To ve vsa saigonska politična javnost, nihče se pa radi tega ne razburja. Tistim pa, ki so botrovali generalski kandidatni listi, je zadeva sila nerodna. Zato so hoteli v začetku sploh zanikati, da obstojajo med obema generaloma napeti odnosi, sedaj pa to priznajo, zato pa podcenjujejo. Predsednik Van Thieu je o-stal kot je bil: previden, počasen, potrpežljiv. V svojem življenju je veliko dosegel, toda nikoli ne hitro. Misli, da bo po tej poti ukanil tudi bojevitejšega in nemirnejšega podpredsednika Kyja, ki smatra trenutno za svojo nalogo, da sabotira vsako reformo, ki se rodi v predsednikovi glavi. Nasprotovanje med obema generaloma se je pokazalo jasno ob priliki debate o ideji, da bi Hanoi pristal na razgovore o pogajanjih, ako bi Amerika jenjala bombardirati Severni Vietnam. Dočim je bil general Van Thieu za to, da se ideja ne odbija načelno, se je Ky pridružil skupini generalov, ki v svoji nepopustljivosti nočejo slišati o pogajanjih in popuščanju. Ta skupina generalov ima še zmeraj premoč v vojaških krogih. Pri takem položaju mora naravno zastati vsako delo na reformah. Saj se ne izvajajo niti tisti zakoni, ki jih je sklenil prejšnji Kyjev režim, kot na primer zakon o vojaških naborih z 18 leti. Bogati in srednji sloji so protestirali proti zakonu in sedaj ga nihče ne izvaja. Južni Vietnam ima torej oemis taka zanikrnesi pri kontroli mostov? CLEVELAND, O. — Treba je bilo doživeti znano katastrofo s “srebrnim mostom” na reki Ohio, da so se naše oblasti — državna, okrajne, občinske — začele pečati z vprašanjem, v kakšnem stanju se nahajajo mostovi v naši državi. Primeroma hitro so ugotovile, da jih je med njimi kar 1,700, ki ne odgovarjajo sedanjim prometnim potrebam. Niso namreč več zmožni, da prenesejo dvojno uradno dovoljeno obtežitev, kar velja kot pravilo za maksimalno obtežitev mostov., številka 1,700 je pa tako velika, da začne človek misliti, kako brezskrbno se vozi preko mostov v naši državi, saj se čisto gotovo vsak trenutek lahko pelje preko mosta, ki je že zastarel, preveč izrabljen in ki se pod najmanjšo iz-redpo obtežitvijo lahko zruši, kot se je srebrni most. Naše javne uprave so že naračunale, da bi bilo treba za popravila nabrati znesek 8130 milijonov. Ravno radi tega zneska se pa popravila mostov otepajo vse uprave, državna, okrajne in lokalne. Tega bi pa ne mselo biti, nekaj več smisla odgovornost bi od naših LETALSKI SILE NAPADLE ZBIRALISCAJDECIH Cii Ameriška letala so danes ponovno bombardirala zbirališče rdečih čet tik južno od Demilitarizirane cone, kjer se po vsem sodeč pripravljajo na nov obsežen napad na položaje ameriških marinov. Rcfeči so dobili v soboto v zasedo četo marinov in ji prizadeli hude izgube. za javnih uprav že lahko pričakovali. Ali bo res treba počakati še na par podobnih nesreč, da se bodo birokratje zganili, politiki pa dobili pogum, da izglasujeio potrebne vsote za popravila mostov? Le kje so sedaj člani naše legislature? Politika danes oživela V Washingtonu se začne zasedanje Kongresa, v Columbii su pa zasedanje državne skupščine. Č ve> sedaj se mu pa utegne sre-a nasmejati. Treba je spraviti Učilno bilanco v red in to bo ^ Mansfielda najmočnejša arta, ki bo nanjo lahko za-C‘sljivo stavil. Obenem se bo l^hko skliceval na Anglijo, ki ° tudi morala odpoklicati ^Voje čete, ker jih ne more pla-6vati z devizami. Debata v se- pa radi tega ne bo kratka. Jfcwow ^hlačno in vetrovno s snegom. 2 kted V Waukesha, Wis.) Edwarda, pok. ] “demokratsko vlado”, toda ob-Frances, pok. Williama in pok. Mrs. Henry (Anne) G r o s e 1. Pokojna je bila članica Društva sv. Helene št. 193 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 9.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob desetih, nato na Kalvarijo. Svarilo kratkokrilnicam WASHINGTON, D. C. — Zdravstveni oddelek Federal Housing Administration je svoje uslužbenke, ki nosijo kratka in prav kratka krila, opozoril na nevarnost, da se jim utegnejo zrediti noge vse od stopal pa do stegen. Ugotovlja namreč: “Noge mladih žensk (izpod 35 let) od govore zelo naglo na mraz. Telo začne hitro graditi plasti mastnih molekul neposredno pod kožo na stegnih, kolenih, mečih in gležnjih!” do nočjo. a okoli 30. Zastopnik FHA je včeraj izjavil, da ni res, da bi bil zdravstveni oddelek te ustanove razdelil svarilo dekletom, ki nosijo kratka in prav kratka krila, da so v nevarnosti, da se jim noge naglo zrede. Ome-4 palce svežega snega njeno okrožnico naj bi bila Najvišja tempera-, podtaknila neka uradnica v oddelku, ki je zaradi “svoje enem tudi politično in upravno mrtvilo. To stanje pa dolgo ne bo moglo trajati. Končno bo o tem zvedela tudi široka a-meriška javnost in primerno reagirala. Zgodi se lahko, da bomo v Južnem Vietnamu dočakali namesto napovedanih reform — nenapovedano politično krizo. Izrael in Egipt izmenjala ujetnike ŽENEVA, Šv. — Rdeči križ je pretekli petek objavil, da je prišlo do sporazuma o izmenjavi vojnih ujetnikov med Izraelom in Egiptom. Prva skupina ujetnikov je bila naslednji dan izmenjana pri Izmaili ob sueškem prekopu. Izraelci bodo izročili Egiptu 4500 ujetnikov, med njimi pet generalov, od Egipčanov pa bodo dobili 16 izraelskih vojnih u-jetnikov, v glavnem letalcev, sestreljenih nad Egiptom. Izrastki ga uničijo CHICAGO, 111. — Več milijonov bušljev krompirja gre vsako leto v nič, ko začne spomladi v shrambah poganjati izrastke. CLEVELAND, O. — Za politike v Washingtonu in Colum-busu je danes prvi delovni dan. Počutijo se pa tako kot človek, ki se prebudi iz težkih sanj. Težke sanje pomenijo zanje stiki, ki so jih imeli zadnje štiri tedne s svojimi volivci. Ob takih prilikah niso slišali optimističnih izjav, tudi jim ni nihče kadil s kadilnicami, ponekod je bilo tudi dosti zabavljanja. Na splošno je' prevladovalo med volivci razpoloženja, da v politiki ne bo letos “nič novega” in da torej od nje ne moreš kaj prida pričakovati. Člani Kongresa in legislature so seveda ugovarjali, toda ču tili so, da njihovim obljubam in zagotovilom ne verjame vsaj precejšnja manjšina pristašev in volivcev. Kako naj se pri takem prebujenju dobro počutijo, ako morajo misliti, da bodo morali na primer v Columbusu odločati o razmejitvi novih voliv-nih okrajev, o pooblastilu guvernerju, da zadolži državo še za skoraj bilijon dolarjev in poveča državni dolg skoraj za 100G ? V Washingtonu jih pa čaka debata o primanjkljaju v federalnem proračunu, debata o inflaciji, o draginji, o vojskovanju v Vietnamu, mimogrede pa morajo biti pripravljeni še na nove izbruhe nemirov in izgredov, ki jih napoveduje črna sila in ki se nanje sistematično pripravlja. SAIGON, J. Viet. — Rdeče sile se pripravljajo, kot trdijo izvidnice, na nov obsežen napad na položaje marinov južno od Demilitarizirane cone. Zbrali so že veliko število čet in potrebščin v Laosu in tik južno od Demilitarizirano cone. Ameriški bombniki B52 so področja, kjer naj bi rdeči taborili, danes ponovna napadli. Ameriško poveljstvo je v pričakovanju napada poslalo v ta predel en bataljon marinov s področja južno od Da Nanga, kamor je prišel bataljon južnokorejskih marinov. Rdeči so dobili preteklo soboto četo marinov, ki se je vračala v svoje oporišče po cesti 9, v zasedo in jo precej zdelali. Marini so imeli 19 mrtvih, 70 pa ranjenih, od tega 60 težje. Rdeči so napadli marine s puškami in strojnicami, njihova vozila pa z bazukami. Konvoj kakih 10 tovornjakov so spremljali tanki, s položajev pri Ca Lu v 20 milj oddaljeno marinsko taborišče Camp Carrol. Na vozilih ni bilo veliko škode. Napadenim so namreč naglo prileteli na pomoč helikopterji. Težki bombniki B-52 so bombardirali področje 12 milj severozahodno od Khe Sanha, nato pa še področje 14 milj severozahodno od te marinske postojanke 20 milj južno od Demilitarizirane cone v bližini laoške meje. Slabo vreme je preprečilo obsežnejše letalske napade na vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Tudi na kopnem v Južnem Vietnamu z izjemo omenjenega napada na marinsko četo iz zasede ni bilo obsežnejših bojev. Naserju se čas izteka Savdija, Kuvajt in Libija so se naveličale podpirati E-gipt ko i z g u b 1 ja sueški prekop naglo svoj pomen za oskrbo Evrope s petrolejem BEJRUT, Lib. — Tri bogate arabske države, Savdija, Kuvajt in Libija, so namignile Naserju v Egiptu, da ga ne bodo dolgo podpirale, kot so obljubile na vrhunskem sestanku v Sudanu lansko poletje. Posebno savdski kralj Fejsal je slabe volje, ker so mu republikanci v Jemenu in v Južnem Jemenu, ki so pod vplivom Naserja, še vedno zelo sovražni in delajo proti njegovim interesom. Naser se je tako odločil, da pripravi tla za odprtje sueškega prekopa. Najprej bo očistil njegov južni del in spustil iz Veli- ga Grenkega jezera tam zajete ______^----- . _ tuje ladje, nato se bo verjetno jAve., soba št. 1. lotil še čiščenja severnega dela j Oltarno društvo Fare Marije od Grenkega jezera do Port Sai- Vnebovzete ima za leto 1968 sleda. Kaj bo k temu rekel Izrael, deči odbor: duhovni vodja Rev. še ni znano, četudi je gen. Da- Victor Tomc; preds. Veronica yan, vojni minister v vladi Esh- Gerich, podpredsed. Dorothy kola, namignil, da vse v tem po-, Curk, tajnica in blagajničarka gledu ne pojde gladko. I Ivanka Kete, 15709 Saranac Rd., Namesto skozi sueški prekop 681-0813, zapisnikarica Mary okoli južne Afrike! Strancar. Nadzornice: Ivanka Težava za Naserjev Egipt in Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1.30 molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. ■----o------ Iz Clevelanda in okolice uav za slov. šolo— Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu se zahvaljuje g. Rudolfu Lukežu Sr. s 1187 E. 61. ceste za novoletni dar $5. Slovenski šoli v spomin svoje rajnke ge, soproge. Bog mu povrni! Vaja— Slovenski oder ima jutri, v torek, zvečer ob 7.30 vajo za igro “Čas obiskovanja” v dvorani pod cerkvijo pri Sv. Vidu. Molitev— Članstvo Marijinega dvora Kat. borštnarjev št. 1640 je vabljeno nocoj ob 8. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Agnes Sargi. Zadušnira— Jutri, v torek, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Anthonyja Champo ob 21. obletnici smrti. Nova odbora— Podr. št. 5 SMZ ima za 1. 1968 sledeči odbor: predsednik John Strauss, podpredsed. Louis Er-ste, taj. in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., EX 1-8228, zapis. Jos. Ponikvar, nadzor. Damjan Tomazin, Andrew Kav-chnik in Louis Fink. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v SND na St. Clair njegov sueški prekop se je pojavila tudi na drugi strani. V zadnjem letu je bilo zgrajenih celo vrsto velikih petrolejskih ladij, še več pa naročenih. Vsaka bo sposobna naložiti okoli 200,000 j ton petroleja v pristaniščih ob Pj-gygg piS£3ft$k& pOŠi3 Perzijskem zalivu in ga peljati | okoli južne Afrike v Zahodno; Evropo ceneje, kot bi bilo mogoče ta petrolej spraviti v Evropo skozi sueški prekop. Predno bo leto okoli, bo na razpolago že toliko teh ladij-velikank, da bodo lahko letno prepeljale v Evropo okoli 200 milijonov ton olja, blizu toliko, kolikor ga Evropa s tega področja normalno dobiva. Izrael gradi nov, velik petro-jlejski vod iz Elatha do Sredozemskega morja. Po njem bo lahko priteklo v Sredozemlje letno okoli 100 milijonov ton pe-lauaiu^iju i-a. .^rojeja jyjjmQ sueškega prekopa. oso ov r .2a dovoz petroleja v Elath bodo Kasperak še vedno na kritični listi STANFORD, Calif. — Zdravniki so včeraj izrezali Miku Kas-peraku, ki so mu pred enim ted nom nadomestili njegovo srce s srcem neke nenadno umrle žene, žolčni mehur v upanju, da bodo tako pomagali jetrom do bolj rednega delovanja. Te so namreč začele odpovedovati in Kasperak je že začel izgubljati zavest. Včeraj so mu s transfuzijo zamenjali skoraj 80 vi, ko mu jetra niso mogla 1 u^orabilTmanjšT petrolej stili njegove lastne. Namesto njih je to nato opravljal delno stroj. Velik kup premoga ST. LOUIS, Mo. — V Mis- Tito ima težave CLEVELAND, O. — V soboto je poročilo iz Belgrada govorilo o izključitvi 400 članov iz Komunistične partije v glavnem mestu Jugoslavije. Tej čistki naj bi sledile nove tudi v drugih predelih Jugoslavije. Tito sam je na poti po Aziji in je napovedan za to sredo v glavnem mestu Kambodže. Njegov gostitelj princ Sihanuk je povabil na slovesni sprejem Tita predstavnike vseh držav v svojem glavnem mestu. Severni Vietnam, rdeča Kitajska in Severna Koreja so vabilo zavrnili. Včeraj so oblasti v Kambodži odkrile zaroto, katere cilj je bil napasti z ročnimi bombami Tita premia SeSata W A S H I N GTON, D.C. — Glavni poštar je oklical, da bo do prevoz navadnih pisem kmalu popolnoma prevzele letalske linije. To je lep napredek, ki je pa že davno potreben in ki so ga sedaj izsilile železnice in ne morda podjetnost naše poštne uprave. Pred 30 leti je vozilo še kakih 10,000 vlakov in razvažalo pošto. Potem je pa število vlakov začelo hitro padati. Pred l1 leti jih je bilo 2,627 takih, ki so prevažali pošto, danes j'h je pa le še 741. Zato so železniške družbe že davno sa-silile poštno upravo, naj postave” huda sovražnica souriju so nakopali od leta 1800 in Titov sprevod v glavnem me-kratkih kril. okoli četrt bilijona ton premoga, stu Kambodže. ske ladje, ki so za plovbo okoli Afrike neprimerne, na tej kratki progi pa se jih da rentabilno u-porabiti. Sueški prekop ho tako tudi v oskrbi južne Evrope s petrolejem s področja Perzijskega zaliva izgubil svoj pomen. Pro- ^U(ji ne bodo spadala med me jih osvobodi prevoza pošte, da bi lahko ukinile osebne vlake. Poštna uprava računa, da bo kmalu 75') do 85'< vseh pisem prepeljanih z letali, če- met se mu bo ognil, s tem pa tu di dohodki. “zračno pošto”. Seveda bo pa ta sprememba prevažanja zah-tevala spremembo tarife. Pošt-Moralna raven vprašanje na uprava misli, da bo treba volivne borbe v 1. 1968? SACRAMENTO, Calif.—Guv. Ronald Reagan je v svojem poročilu ob koncu prvega leta na čelu Kalifornije opozoril posebej na moralno raven dežele, na celotno področje vprašanj v zvezi s tem. “Del ljudi čuti, da se odmikamo od splošnih načel morale ...” je dejal guverner in napovedal, da bo “celotno področje moralne ravni” postalo glavno vprašanje tekom letošnje volivne borbe za predsednika Združenih držav. za navadno pošto zvišati poštnino, zato pa ukiniti “pisma z letalom”. Vse pošte pa ne bo mogoče prevažati z letali, ker na kratke daljave ni primernih letalskih zvez in jih verjetno tudi ne bo. Za vso drugo pošto “prvega razreda” pa poštna uprava ne predvideva zaenkrat nobenih sprememb. — Divji konji so bili nekdaj na ameriških prerijah prav tako številni kot bivoli. AMEBIŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 1968 9 ' mEM&m mmmm z--\7Yir] e~w^\\5P9Ciwrsms’ ■TWrvt*-, H 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Tubliahed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 'd. Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months C anada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year 83 Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 10 Monday, Jan. 15, 1968 teh ciljev, ker bi moral zahtevati od dežele prevelika bre- mena. Na kaj takega pa v volivnem letu niti misliti ne sme. Hotel in moral se bo zadovoljiti z delnimi cilji in začasnimi ukrepi, ki bodo dali na vsak problem le delen odgovor. Živeli bomo torej v dobi konjukture, ki bo v glavnem temeljila na inflaciji. Plačevali bomo pa to v bistvu napačno politiko v prihodnjih letih. živali tudi ni mogel otresti. Na- go lahko tiskali naš ljubi slo- z dvema sobama, je bilo popolnoma prazno; opremiti s potrebnim pohištvom sem je moral 'sam, zadnji dar mojih skrbnih AMBRIDGE, Pa. — Spoštova- staršev. Jaz sem se peljal z via- BESEDA IZ NARODA Kakšno bo gospodarsko leto 1968? JOLIET, 111. — Za nami so božični prazniki in v novem le tu smo že. Naši stari očanci so Kdor je pregledoval poročila o gospodarskem letu 1967 precj v starem kraju, in napovedi za 1. 1968, je dobil čudno sliko o našem gospo darstvu. Na videz je gospodarsko stanje lepo, toda nihče ne ^_______ ___________^ _ verjame, da bo tako ostalo tudi do konca leta^. Gospodarski Fantje, da začno gle- dati za nevestami — dekleta pa da s Tremi sv. Kralji se začne predpustni čas — čas veselja in zadnje, ko je bilo le že prehudo, venski list! skoči z oltarja in jo jadrno od-kuri iz cerkve. Župnik, ki o vsem tem ni ni- Tereza Hergan česar vedel, se tako prestraši, da no uredništvo! Priloženo se ganiti ne more, ljudje pa v pošiljam ček za celoletno naroč-trumah beže iz cerkve. Zlasti'nino. Ameriška Domovina mi urne so bile ženske in so bile be-!zelo ugaja in sem zelo zadovolj- žečemu tik za petami. “Oh ljubi sv. Anton,” so vpile vsevprek, “ali boš nas res kar zapustil?” “Res! Ste preporedne,” se odreže bežeči in še bolj pospeši korak. Od tistihmal so se žene v tisti na z njo. Z najlepšimi pozdravi! Mary Rosenberger CHICAGO, 111. — Cenjeno u-redništvo! Prilagam ček za enoletno naročnino. List mi zelo trgaj a in sem tako navajena nanj, da ne bi mogla biti brez njega. Juretovim predlogom, pa tudi Nick tako. Slednji je še glasno pristavil zraven: “Prav, prav Ju- re, le povej, veš naši stari slo- jarj p0b0jjšale. Oltar je dobil Nanj sem naročena, odkar je venski ljudje so bili vse bolj za- nov kip sv Antona, omenjeni prenehal izhajati Amerikanski bavni, kakor smo mi in kakor so čevljar pa čedno nagrado. ,Slovenec kot dnevnik, udje sedanjih novih časov. A Mežnar dolgo ni izdal skrivno-' Vse rada berem, posebno do-obra volja in dobre lastnosti jih gti Q svetnikovem begu, ko se'piše rojakov, kolono Toneta s niso nikdar zapustile. Z veselimi mu je pa začelo življenje nagi- hriba in dopise zaslužnega pio-obrazi so hodili po svetu, kakor-- j.. h krajU) je ie povedal, ka- nirja g. Jakoba Resnika. Da bi snih zdaj ne srečujemo več! |ko je bilo Ko so jenske zvedele mu Bog dal dobro zdravje, da bi Jure si je zadovoljno pogladil !o kar je me^nar povedal, še velikokrat kaj napisal v A- njegove kratke mustače, srknil ' iso hotele verjeti in jih je bilo meriško Domovino. Zanimivi so še malo z čaše, nato je pa nam začel praviti, kako je njegov stric kar malo sram. itudi dopisi g. Alojzija Ambroži- Stric je vedel povedati tudi ča, Otroški kotiček in vše dru-vedel povedati o dogodku iz nje- t0j da kadar je kdo v tisti fari g0 za ženinimi. Hm, niso bili naši govih let. Bilo je v neki fari, ki so imeli za patrona sv. Antona. “Ko je to omenil, je mene pogledal z nasmeškom, kakor bi hotel reči: Tone slišal boš, kako se je godilo tvojemu patronu v njegovih časih.” Nato pa je nadaljeval: “Mati mojega strica je bila iz tiste fare. Tam so baje ženske strokovnjaki, teoretiki in praktiki, pravijo nekako takole Živimo že od 1. 1961 v visoki konjukturi. Vsi znaki ................ ...i ___ _______ pravijo, da se bo to stanje nadaljevalo tudi v 1. 1968. Nihče predniki tako za luno, bi gotovo prav dobro ne ve, zakaj bo tako, skoraj vsi pa dvomijo v marsikdo rekel. Vedeli so, ke-tiste pogoje, ki naj bi bili tudi letos merodajni za konjuk- daj je na svetu čas odmerjen turo. Najbolj se spodtikajo nad številčnimi podatki, poseb-'za to in ono p^y 0 tem smo se no uradnimi; če so bili že do sedaj zelo nezanesljivi, bodo raZg0varjaii tik pred Novim lese bolj v letošnjem letu. jtom pri prijatelju Juretu, jaz,'imele navado, kakor jo imajo še Zato se večina sodb in prerokovanj opira bolj na splos- J^jck jn Bara je nam zra- danes marsikje po svetu, da so ne podatke in pravi: Že od 1. 1958 je začela vladati doba'ven pomaga^a) da ni nam zmanj. rade 0t>jrale vsakogar, ki so se stabilnih cen, ki je trajala do !• 1965. V tej dobi so cene kaj0 besed prj pogovorih. jga lotile. Pred njimi niso bili rastle letno komaj za 1.3%, dočim bi za konjukturo bil po-j Seveda bi bilo kar greh) če bi,varni ne fantje, ne dekleta, ne treben dvig cen do 2''. Do 1. 1965 smo torej živeli v idealni zamolbak da smo ie tedaj po- možje. Gospod župnik je več- gospodarski dobi; cene so bile kolikor toliko stalne, brez- kušali pri juretu novo vino, ki krat z leče obdelaval to nečed- poselnosti ni bilo, dela je bilo dosti, javna bremena niso v začetku novembra na-|nost. A vsi opomin so ostali brez zahtevala nobenih dodatnih žrtev v obliki novih davkov. prešal pri napornem mlenju'uspeha. Kar ni uspelo župniku, Ravno narobe: davki so bili 1. 1965 celo znižani, akoravno grozdja in privijanju preše v se je naposled posrečilo mežnar-bi bilo vojskovanje v Vietnamu svetovalo zvišanje, a izgi prostorih, se je Jure ju. ne iz federalnega proračuna kronični primanjkljaj. prehladil in kašelj ga je nato j “Bližal se je praznik sv. Anto- Sedanja konjuktura, ki se je začela ne 1. 1958, ampak par tednov nadlegoval. Zato ni na, farnega patrona. Župnik na-1. 1961, je torej skoraj šest let shajala, Če smemo tako reči, bjj0 prilike za sestanek. KakoVoči mežnarju naj lepo osnaži brez posebnega stalnega dviganja cen, kar je izredno re- naj pa kdo s hripavim in pre-'in okrasi cerkev, da bo vse v ženske pobaral, kdaj pojdejo j Hvala vsem sotrudnikom za spet lovit sv. Antona, se jim je lepo branje, ki nam ga posredu-zameril do smrti . . .” j j oj o. Vsem želim srečno in zdra- Juretovi zgodbi, ki jo je nam vo novo leto in vse najlepše po-povedal, smo se vsi smejali. Nick zdravljam! pa je s prstom kazal vame, re- J Josephine Kral koč: “Viš Tone. Tvoj patron je! * * * pa res marsikaj doživel na tem j INDIANAPOLIS, Ind. — Spoš-puklastem svetu!” Itovano uredništvo! Pošiljam na- Bara, ki si je med tem obrisa- ročnino za Ameriško Domovino la solzne oči od smeha, je pa de- ^i mi bo kmalu potekla. Z listom jala: “Ja, ja, tudi svetnikom ni sem zadovoljna in ga zelo rada šlo tako gladko, kakor zdaj vam 'čitam. dedcem. Niso sedeli vedno tako j želim Vam srečno, zdravo in le pri poličih in drug drugemu 'zadovoljno novo leto, listu pa dek slučaj v gospodarski zgodovini, saj SO cene v tej dobi hlajenim grlom prav ocenjujeJredu za žegnanje. Mežnar res porastle komaj za skupno 6%. L. 1966 se je položaj spreme- dobro božjo kapljico? Ko se jejzačne čistiti in ometati prah in nil, cene so se dvignile v tem letu kar za 3%', lani pa celo pa tik pred prazniki Juretovo gr- pajčevine s sten okrog oltarja za odstotek več. Vsi pa trdijo, da se bo dviganje cen letos J0 iep0 ugladilo in je kašelj in J ter krasiti notranjost cerkve. Naše nadaljevalo in doseglo do konca leta morda celo 5%, naj pyehlad jenjal, je pa mene in'zadnje se loti še kipa sv. Anto- bo naša gospodarska politika taka ali taka. To bi pomenilo, Nicka obvestil, da najbolj pri- na. Kip je bil lesen in že hudo da bi cene morale v 1. 1967 in 1968 dvigniti za toliko odstot- praVen čas za krstijo in ocenje-^star ter tako zaprašen, da bi i- kov, za kolikor SO se dvignile v letih 1961-65. (Vanje nove kapljice bo v tednu, mel ubogi mežnar res dosti po- Z drugimi besedami se to pravi, da moramo za sedanjo ko jma sv Stefan njegovo be- sla, ako bi ga hotel prav pošte-konjukturo plačevati od leta do leta višjo ceno, ki nanjo'sedo z Nickom sva vzela to ra-pred 1. 1966 niti mislili nismo. Ni čudno, da so se letos ob da jn z veseljem na znanje in se novem letu vsi spraševali, kako je to mogoče. Razlagali so povabilu tudi odzvala. Naj ometa pojav takole: že proti koncu dobe stalnih cen (1958-1965) nimi ga dobro smo se imeli. Do-so začele rasti korenine sedanje inflacije; nismo nanje do- bra Bara je nas zopet postregla sti pazili, ker so cene ostale kolikor toliko stalne- Inflacija z dobro okusno opraženo račko, je dala potrošnikom nove dohodke, ki so jih hitro porabili bi je bila res tako okusna, ka-za dodatne nakupe. Dodatni nakupi so pa imeli še drug kor jo je to po vsej pravici po- vir: znižanje davkov je dalo nov denar tako potrošnikom hvalil Nick, rekoč, “da prav go- kot podjetjem. Podjetja so ga vtikala v nove investicije, tovo še sv. Štefan ni nikoli tako potrošniki so ga rabili za dodatne nakupe. To je bil povod dobre okusil.” Potem je pa še za konjukturo v 1. 1966. Leto pozneje so potrošniki že po- pristavil: rabili, kar so prihranili na davkih, dočim podjetja še niso j “Bogme, tako le reč bi pa člo-končala investicij, ki so jih začele prejšnje leto. Te investi- veku v tri dni pred cije so pa dale sunek za lansko konjukturo. (v 1. 1967). smrtjo!” Med tem je v gospodarsko javnost vdrla misel, da je j prt tem pridnem obiranju o-prišel čas za nov val dviganja cen, ki ga doživljamo ravno pražene račke, smo kajpada pri-sedaj. Prva je začela dvigati cene težka industrija, za njo dno zaiivaii z novim vinom, ki prihaja lahka, zanjo pa vse ostale gospodarske panoge, v |se je nam Vsem tako prileglo, prvi vrsti seveda trgovina. Resda se vse gospodarstvo skli- do smo hvaležno dvigali čaše in cuje na višje materijalne stroške in mezde, toda to ne bo svoje poglede gori proti Onemu zmeraj držalo. Višje plače bodo stopile v polno veljavo šele nad nami, ki nam take dobrote v 2-3 letih, obenem pa bodo do 50%-75% kompenzirane z |daje jivala mu! večjo delovno storilnostjo, kot merodajen povod za sedanje j Zahvalili smo Baro za okusno naraščanje cen torej ne morejo le one služiti. račko, Jureta za dobro kapljico. Skratka: moramo se sprijazniti z mislijo, da se bo ra- Potem smo pa postali zgovorni, ven cen do konca dvignila za novih 5%, ali vsaj blizu 5%.|jeziki so se nam razvezali in e-To pomeni alarm za našo gospodarsko javnost, saj se za den je vedel povedati več kakor toliko niso zvišale dene niti za prvih let dobe 1958-1965! j drugi. Vsi se sprašujejo, kaj je treba storiti, da se naraščanje zau-| Najprvo smo nekaj časa deva- stavi in kažejo s prstom na — Johnsona! Pravijo, da ima edino le federalna administracija možnost, da dviganje zaustavi s celo vrsto gospodarskih ukrepov, predvsem sledečih: Najpreje je treba spraviti v red federalne finance, ali se morajo davki zvišati ali pa izdatki znižati. Odstraniti je dalje treba primanjklaj v plačilni bilanci, ki je začel resno ogrožati vodilno vlogo našega dolarja v mednarodni trgovini. Pri tem naj federalna administracija pusti gospodar-1 stvu čim več svobode. Torej nobenih kontrol v gospodar-Tpomini rajši nazaj v stare čase, skem življenju, nobenih omejitev, nobene višje obrestne |naših mladih let, tja v našo ne-mere za posojila. jpozabno staro domovino. Če je Vse to bi se dalo težko doseči pri normalnih razme-1vama prav, bom jaz vama nocoj rah. Sedaj pa ne živimo v njih, kajti: Treba je financirati vojskovanje v Vietnamu- li ves svet v red. Ugotavljali vsak po svoje, kako bo za naprej pri nas v Ameriki in kako bo kje drugje po širokem svetu. Jure je pri tem naju opazoval z njegovimi bistrimi očmi. Tu pa tam se je nama malo posmehnil. Nato pa je naju prekinil in dejal: “Nocoj je čas, da postavimo politiko v kot. Pojdimo z našimi modrosti prodajali!” Ura je bila že pozna. Še vsak eno čašo smo ga stisnili za srečno pot, ter se poslovili. Nick je pri vratih še pripomnil, da prihodnjič bo pa on eno povedal in to tako, kakoršne še nismo slišali. Voščili smo drug drugemu srečno in veselo novo leto, kakor tudi vsem po svetu, ki so dobre volje, nakar sva z Nickom odšla vsak proti svojemu domu. Naj bo dovolj za danes, pa še v novem letu kaj in vsem pa iskren novoletni pozdrav! Tone s hriba. mnogo uspeha. Lepo pozdravljam! Mary Markich Rev. Leon Kristanc: Moj prvi božič zdoma no očitisti. No, komaj se je lotil glave. Z mehko krtačo in omelom, je začel odstranjevati prah raz glave kipa. Pri tem kar začne brenčati okrog oltarja in kipu odpade glava. V trhlem lesu so se bili namreč vgnezdili sršeni. Mežnar ves prestrašen in skoro obupan sam ne ve, kaj bi začel! Tik pred žegnanjem, pa taka nezgoda! V stiski se je domislil čevljarja, ki je bil prav na las podoben svetnikovemu kipu. Gre k njemu in mu potoži svoje gorje ter ga zaprosi pomoči. Obljubil mu je tudi lepo nagrado, nakar seveda je čevljar takoj pristal. Čevljar je prišel zjutraj še pred svitom v zakristijo, kjer ga je mežnar lepo lepo opremil in postavil v oltar. Posebej mu je še mežnar naročil, da mora biti vse dopoldne čisto miren, da ne sme nobene blekniti in naj k večjemu včasih samo malo trene z očmi. Čevljar zvesto obljubi. da se bo ravnal po mežnar j e-vih navodilih. Ko mežnar odzvoni juternico, odklene cerkev, so začeli ljudje prihajati, zlasti ženske so bile zgodnje. Vsaka je mela kako prošnjo do sv. Antona. Čevljar posluša. Daši ga je včasih lomil smeh, se je korajžno premagoval in čisto mirno je stal na podstavku. Ko je prišel na vrsto “ofer”, so se pa splašili sršeni, ki so še ostali razkropljeni po cerkvi. Ker je bilo le preveč ljudi, so IZ NAŠIH VRST Še tam v jeseni mi je prijatelj, bivši Ribničan pisal: “Ko ste že za Veliko noč napisali par spominov na službovanje v Rib niči ter nam obnovili tudi spomin na Bobkovo Marjanco, katera nam je na Veliki Petek “Boga polomila” — dajte in napišite še kaj spominov na Božič, saj ste jih kar precej preživeli med nami.” Skušal sem mu ustreči z začetkom že v božični številki Am. Dom., pa sem bil menda prepozen. Spomini na W H Y A L L A, Avstralija. Spoštovani! Pošiljamo Vam na-'Prvi Božič so bili objavljeni še ročnino za prihodnje leto. Listje po Novem letu; ker smo radi beremo’ v njem je res ved-'vedno v lepem božičnem času, no dosti zanimivosti. Oprostite naj pa zaželjene spomine v na-mali zamudi zaradi raznih nepri- slednjem nadaljujem, jetnosti, zaradi zdravniških ra- Čeprav nas je Miklavž obla-čunov, ki se komaj sproti vrste, godaril z nezaželjenim darilom Tako se kar odlaša. j— z novo cerkveno odredbo, da Obenem prosimo, da pošiljate Jso nam raztegnili bogoslovne list na spremenjeni naslov. Že- študije na pet let, so semeniška limo Vam in vsem bralcem Ame-j leta hitro minula. Res se je na-liške Domovine srečno novo le- še število skrčilo skoro za polo- to 1968. Prisrčne daljne Avstralije. Roman in Marta Zrim pozdrave iz’vico; koncem četrtega letnika nas je bilo od prvotnih 17 le še devet in smo bili vsi posvečeni * iv duhovnike. In ker smo morali WILLOW,ICK, O. - Cenjeno ‘nadaljevati se peto le‘o bogoslov- uredništvo! Prejela sva Vaše ob-'f Leto leto bilo brez novih vestilo, da nama bo potekla na-1 ^ f , v . m , • ir vsraSiii-uaro'P0 bližnjih farah; kar stalno pa rocnina. Takoj Vam pošiljava . ,. , v znesku smo 09krbovah cerkveno nase- naročnine. ^ Sv- Mihaela v Grosupljem, .katero je spadalo v oddaljeno župnijo Šmarje pod Ljubljano. |Pred praznikom Sv. Rešnjega denarno nakaznico $16.00 za obnovitev Z Ameriško Domovino sva zelo zadovoljna in jo tudi precej zSaWjava InVam^vaTreli0; •*» ■» J ja” — znam “Ata” — pa mi po- ‘gospod vod- in uspeha polno novo leto 1968. John in Frances Mosnik CHICAGO, 111. — Cenjeno u- ve, naj se pripravim in grem pomagat za praznik v Tržič na Gorenjskem, kjer je zaupanje; in vzbudila se mi je le misel, da redništvo! Prilagam ček za eno-|bo morda ^am ob vznožju pla-letno naročnino in Vam želim njn pod Ljubeljem morda tudi veliko uspeha v novem letu. Lepo pozdravljam Vas in vse bralce Ameriške Domovine. Rudolph Flajnik * moja kaplanska služba, — pa sem stremel previsoko. Nastavljen sem bil za kaplana v Sodra- Vam kom v četrtek pred prvim petkom v septembru. Moj prvi župnik, dobri duh. svetnik g. Franc Traven me je pričakal na postaji v Žlebiču s kočijo. Povedal mi je, da sta brata srečno pripeljala v Sodražico, ko je on odpeljal v debelo uro oddaljeni Žlebič. V prijaznem pogovoru hitrimi konji — vmes mi jč spotoma razkazoval spodnji del fare — smo privozili prav ko je zvonilo poldan v trg Sodražico. o kosilu smo z bratoma znosili opravo v kapi. stanovanje, za silo razvrstili in postavili po sobah. Ker je bilo v začetku septembra, se je bratoma mudilo domov, kmetija — sredi največjega dela. Po dobri predvečerji moj novi župnik je kot dolgoletni šenčurski kaplan nas vse tri krstil in smo tako bili kar v duhovni žlahti, zanimiv slučaj! — smo se poslovili. Brata sta se odpeljala že v poznem popoldnevu. Mene pa je skrbni župnik povabil na ogled fare, da me v gornjem delu župnije — Žit marice, Globel, Podklanec že kar vpelje v faro. Ko sva že daleč po večernem zvenenju pripeljala domov, je na farovškem pragu že nestrpno čakal možakar z laterno v roki. Izstopiva iz kočije in župnik ga spozna — “Obhajilo bo, moj Bog, v najvišjo vas v fari — na Sinovco,” — se s sočutnim nasmehom obrne do mene, “visoko v hribih, da niti s konjem ne morete, treba bo peš”' Hitro sva povečerjala; možakar je priganjal, da so mati “hudo pri koncu”. Mežnar je pozvanil pri koncu”. Mežnar je pozvonil z velikim zvonom — še ni bilo pozno v noči — jaz, prvič v duhovništvu, kot novi sodraški kaplan sem se v naglici odpravljal k bolniku — v hribe! Lepa poletna noč je bila začetek moje kaplanske službe! Ljudje so se zbrali pred farn0 cerkvijo Sv. Magdalene, ko sen1 stopil z Najsvetejšim na cerkveni prag. In ko sem podelil prvi blagoslov faranom, so že zapeli j “O kam, Gospod, gre Tvoja pot? Stopinje kam peljajo? Se že mrači, se dan temni in zvezde že migljajo.” Zaskrbljen sert1 I stopal z Bogom na prsih po trgi1 J za možem z laterno, sprevod s® je večal, sveče po oknih ob cesti so migljale ob večerni sapici Bogu v pozdrav, ki je v mojih rokah hitel k bolni starki v hribe, da se okrepčana z dušno hrano poslovi iz te solzne doline, predno stopi črez prag večnosti. Ko pridemo preko mostO črez Bistrico in se je s cesto začela strma pot-steza na Strme0 s cerkvico Žalostne Matere Božje, sva se obrnila, množica je pokleknila na zadnji blagoslov, sv» otala sama — pot k bolniku se je I pravzaprav šele začela! Bila je strma, za mene, sina gorenjskih’ šenčurskih ravnin — dvakrid strma! Ko sva prišla na vrh | Strmce, sem si mislil na kratlki ravni stezi: “No — bo kar šl0' saj ne bo tako hudo.” Pa se je hudo šele začelo! Pot je šla zopet v dolino, po travnikih, murni so peli svoje večernice, midv3 sva pa natepala rožne vence. Zopet sva prišla do hriba, men' je že lil pot po hrbtu, odpeT seih si kolar, možakar si je slekel rc' kelc in zopet sva rinila v hri*3' Njemu je bilo lahko, pot mu je bila znana! Zmolila sva že tretj1 rožni venec, steze še ni bilo konca! Po dobri uri hoje in vzpenjaj a vedno više so se izza gr' movja prikazale drobne lučk0’ vsa vas — šestero hiš, se je zbrU' ■ « CRIVITZ, Wis. — Cenjeno u-začele iskati živalice svoje gnez-!i'edništvo! Prav lepa hvala za žico, dekanija Ribnica na Dol. Nič lahko kaplansko mesto, iiai da kot dobri sosedje pospr6' bolehni župnik s polomljeno no-^mij0 Gospoda v Sv. Popotnici go; fara večinoma v hribih, kar bolni materi, najstarejši vaščan' do in začeli so obletavati čev-Vedno pošiljanje lista. Priloženo sem okusil takoj prvi večer mo-[bi) katera se je tisto noč Pri' {povedal eno zabavno zgodbico, ;ljarjevo — Antonovo glavo. Ko obnavljam naročnino za celo le- jega prihoda v faro. Skrbna bra- |pravljala na odhod v večnost ^ ki jo je povedal, ko sem bil še ne najdejo vhoda, ga začno pi- to. Brez Ameriške Domvine ne ta — žal, sta oba že v večnosti — domov, k Bogu, svojemu Stvar' Treba ie nadaljevati sedanjo smer socijalne politike in mlad poba moj stric, po moji ma^kati, zdaj v lice, zdaj na čelo, | morem biti. V njej je dosti sploš- sta mi vso opravo pripeljala od njku. p0 blagoslovu, ko sem sL' je ne omejevati !teri- Zabavna je in jaz se jo več- zdaj spet v nos, da je bil ubogi nih novic in tudi iz Mahvaukee- Šenčurja skozi Ljubljano v dalj- ves upehan skušal odkašljati, seh1 O vsem tern smo že pogosto pisali na tem mestu, zato krat spomnim, kakor tud moje- čevljar že ves solzan in potan od ja, katere zelo rada atam. no Sodražico z vozom z dvema za kip prenehal z molitvijo ne nonavljamo podrobnosti, omejili bi se le na zaključek: ga Strica, ki jo je pripovedoval, jbolečin. Ker mu je mežnar zapo- Želim Vam srečno in blago- konjema, naporna vožnja! Ka- čisto gotovo je, da Johnson ne bo mogel doseči vseh Jaz sem bil kar zadovoljen z vedal, da se ne sme ganiti, se slovljeno novo leto, da bi se dol- plansko stanovanje v zupmscu, ljudje začeli s pesmi)0' (Dalje na 3. strani) AMERIŠKA DOMOVINA, ^(ooooooo()oo<> ^fckg Metzger: Monika potuje na Madagaskar ^oo()oooo<==>c Kava, s katero so potem po- kam sploščeni konec njegovega s^egli gostom, je bila taka kot ’ najfinejša turška. Prvič je Mo-nika pila kavo, ki je zrasla prav M njenim oknom na vrtu. Za slovo jima je komisar dal še vre- kavinih zrn na pot poleg Zložljive izkušnje, da ohranijo rastline in ljudje tudi pod tujim soncem svojo ceno, če so kaj pr‘da- viMIt, Pri arabskem trgovcu v vasi i4- smela Monika izbrati za vsako 'lamo v Tenganali šest sežnjev klaga. Vestno se je lotila dela in Pazila na to, da so bili vsi bla-§°vi enako lepi, da ob razdelitvi 1)6 bi prišlo v mirni vasici do Prepira. Pri Kitajcu pa je atek Skupil raznega orodja za može l*1 za enega izmed vnukov, ki je kil glasbeno nadarjen, je dodal Wmoniko. Dedek in babica sta ^bila poln zaboj likerja, ki se odlikoval po bajnih barvah in ^nadkriljivi sladkosti. Zaradi Sv°je siceršnje nedolžnosti pa je gotovo obvaroval stari parček Pred neumnostmi, kajti Kitajec jo imel navado, da je napravil s Pomočjo sladkorja in sadnega s°ka iz enega zaboja, ki ga je Prejel iz Francije, tri nadaljnje lastnega izdelka. Oba prijatelja iz Tengale sta Otovorila svoj kanuj z vsemi lomi krasotami, se poslovila s Prisrčnim ‘eh-eh-eh’ in odveslala P° reki navzgor z dobrim mnenjem o potujočih kobiličjih doktorjih — proti svoji rajski domačiji, ki naj jo Haco, Taco in Svete kače še dolgo varujejo Pred Vacabi, ki po mnenju bob-^arjev in makijev nimajo dobre Nato so natovorili prtljago in Orhideje skrbno na čoln, Maka-volo in njegova četa pa so se polovili in odšli s praznimi nosili vzdolž obale do Fortdauphina. dobili so dobro popotnico s sabo m pozdravili to spremembo kot dolarji, ki imajo sicer svojega Učitelja radi, a vendar niso nevoljni, če ga kdaj višje sile zadrgo od izleta. Bevava sta pa se-Veda vzela na krov s sabo — sPadal je k družini. Jugovzhodnik veje v .hladnem etnem času mnogo rahleje kot SeVerovzhodnik v vročem, zato vrši v tem času tudi večna horba med reko in bdbojem va-°v v milejši obliki. Naši popotniki so nepoškodovani dospeli do krnice. .Ladja in kapitan sta se bila sicer rodila ob istem času, toda V zelo različnih krajih. Franco-ladjica je pred približno Sestdesetimi leti bila krščena s Jeklenico pristnega bor do j ca in Se iz Gironde podala v svet. Kaj la neki vse doživela in videla, Pfeden so jo para in turbine Pognale in je končala kot obalna ladja na Madagaskarju? Bila j6 zgrajena tako sloko in drzno n°t galeb in, čeprav ni bilo na njenem trupu več dru^e barve ;°t od sonca, soli in vetra izlu-&čena srebrnkasta sivina njenega severnjaškega lesa, se je iz daljave blestela kot labod. So ‘'ene in ladje, ki so lepe do zadnjega trenutka, ker so pogumne. Kapitan se je rodil na otoku Reunion in njegova mama ni Pila pristna Francozinja. Toda jjave matere niso nič manj ljubeznive kot bele in gotovo se je '’■elo radovala malega Jeana Gi-f°dota, ki je bil od začetka sko-Vaj tako bel kot njegov oče in m šele pozneje potemnel. A to m gotovo povzročila le vožnja P° morju. Zdaj je bil tako rjav ^ pokatranjena jadrovina nad magacinsko odprtino njegove P°nosne ladje “Maria Luise”. Lapa Girodot, kapitan, je imel P'av take belkastorumene kodra-Ste lase kot dedek Beloha in ust- ± P*ce, prek katerih ni mogel ne- državah. nosa na noben način gledati, kolikor se je tudi prizadeval. Kljub MOJ PKVI.BOZIČ ZDOMA (Nadaljevanje s 2. strani) “Zveličar moj, le tu obstoj, Te čem pod streho vzeti; je hišica sirotica, pa željna Te sprejeti”. Pred hišo, kjer je bilo vse skrbno pometeno, so pobožno pokleknili za blagoslov; vstopil sem v preprosto, nizko hribovsko hišo, povsod sama čistoča in vse v redu; možakar je postavil laterno na klop, bil je hišni gospodar, položil knjižico z molitvami na mizo, kjer je med dvema temu ni imenoval svoje četvo-jpriVganjma s^ai0 iep0 rice rjavih mornarjev nikdar Razpel0) blagoslovljena voda in drugače kot ‘sales negres’, če- krožnik s kosmi vate. “Gospod, prav niso poznali večje zabave naj ne zamerijo, mati so na peči; kot brodenje po vodi, ki se jo'jih ne moremo v po_ je kapitan pristen mornar, bal stelj(>j so pač svoje vrste... Po kot kuge Toda ce ne upošteva- , ,, , . . , . . , v. » „ onem trenutku, ko ie postala pred nami v luči žarečega son-! . , , , ,, 1 .... , . , . imoja navzočnost neobhodno “ V'T T ; T’ aS,U'"'potrebna. Zdaj ju napočil ta sko brado. Napol zaprta veka , , , „ , , , . , . . , , , , trenutek. Pod dobrim vod- tn izzivalne oci so kazale Ka- , , .. , , . . . . stvom ste. Ne morete vee zgre- kor vedno njegovo prirojeno -iti t| k svojcmu ci]jll. z da. ošabnost. .... , —, .. „ . , , . . Inasnjim dnem prevzamem vod- Bojim se, je rekel m pri- , . , . . . . , . . . , . 'stvo na tem potovanju in vas vlekel iz žepa svojo uro, da sem za nekoliko minut prepozen. Nikakor nisem mislil, moram povedati, ko sem vam izročil to pismo, da ga boste res odprli, ker trdno sem bli namenjen biti pri vas, še preden napoči napovedani rok. Mojo nesrečno zakasnitev aia zakri-' ila deloma nespreten krmar, deloma pa nagajiva sipina, CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY WOMEN'S APPAREL STORE By owner. Well established 40 years. Excellent location. $95,000 annual gross. Priced for quick sale due to owner retiring. Call evenings after 7:30. 832-3565 ____________________(ID RESTAURANT — RIVERSIDE Good Business. Fine Opportunity. HI 7-3510 (10) in prosim, dovršite še nocoj vse priprave, da odrinemo lahko jutri zgodaj. Moj čas je dragocen, in isto velja, dasi v manjši meri, nedvomno tudi za vas. Zato vam predlagam, da po- JANUAR 20 — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30. Igrajo “Veseli Slovenci”. FEBRUAR 4. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slov. domu na Holmes Ave. 11. — Klub slov. upokojencev v E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue. 17. — Katoliški veterani Post. 1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni ples. 17. — Društvo SPB Cleveland— priredi predpustno veselico v Baragovem domu. 24. — Gospodinjski klub na Jutrovem priredi predpustno veselico in maškaradni ples z okusno svinjsko pečenko v Slovenskem delavskem domu na 10814 Prince Ave. Od 5. popoldne do 10. zvečer. 24. — Dramatsko društvo Lilija ' priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 28. — Pomladanski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. MAREC 3, — Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi obed s pečenimi pi-škami in govejo pečenko v šolski dvorani. Serviranje od 11.30 dopoldne do 2.30 popoldne. 9.—Klub upokojencev na Waterloo Rd. ima večerjo in zabavo za petletnico ob 5. uri pop. 17. — Federacija slov. narodnih domov priredi banket v čast “Moža leta” v SDD na Recher Avenue. 31. — Glasbena Matica poda SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne. APRIL 20. — Društvo slov. protikomunističnih borcev Tabor priredi Spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob osmih. 27. — Slovenski športni klub priredi Kegljaški banket Baragovem domu. MAJ 4. — Belokranjski klub priredi plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Avenue. Igra sekstet PASTIRČKI iz Toronta v Kanadi. 5. —Pevski zbor TRIGLAV poda svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. 11. — Ples slovenske folklorne skupine KRES. Igrajo Veseli Slovenci. 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 26. — Podružnica št. 15 SŽZ proslavi 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim banketom. JUNIJ 2. — Društvo SPB Cleveland pripravi proslavo Slov. Spo- minskega dne z mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojne pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Rd. 8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi, 15. — Slovenski akademiki v Ameriki (SAVA) imajo svojo Plesno prireditev v farni dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Otvoritev Slovenske pristava za 1. 1968: piknik in ples. 30. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 21. — Slov. športni klub priredi piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava. 28. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi. AVGUS1 H. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi. SEPTEMBER 8. — DSPB TABOR priredi spominsko proslavo 25-letnicc tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi. OKTOBER 27. — Podružnica št. 25 praznuje 40-letnico svojeg3 obstoja s slavnostnim kosiloi"; v farni dvorani pri Sv. VidU' Začetek ob 1. popoldne. NOVEMBER 3. — Glasbena Matica poda svo! jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek o'5 3.30 popoldne. 9. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi SND na E. 80 St. banket v 17. — Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Wa' terloo Rd. THE mmi SHEETING OF GERTIFSCATE HOLDERS OF THE SLOVENIM NATIONAL HOME OF MAPLE HEIGHTS WILL BE HELD AT THE SLOVENIAN HOME 5050 STANLEY AVENUE, MAPLE HEIGHTS ON SUNDAY, JANUARY 21, 1968 AT 2:00 P.M. Acted on will be a Bylaw change in Article 4, Paragraph ) 10 and 12. The president and recording secretary will preside at the Annual Meeting. EMIL R. MARTINSEK, Secretary i * + * i RESTAURANT Loc Lake Worth, Fla. East Coast. Fixtures and equipment. For sale cheap! WO 8-6565 before 3 p.m. MALE HELP ELECTRONICS COMMUNICATIONS CAREER OPPORTUNITIES IN THE COMMUNICATIONS — INDUSTRY OPENINGS IN DETROIT — KALAMAZOO An excellent opportunity and future for high school graduates and ex-servicemen. Experience in electronics is desirable but not necessary. An appealing, challenging job with good opportunity for advancement. Liberal benefit plan includes holidays vacations, tuition reimbursement, medical and pension plans. For appointment call collect 313—393-5921 American Telephone & Telegraph Co. r (12) MHPi ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 A MOGOČNO PERO — Tole mogočno pero, ki tehta 829 funtov, bodo namestili v atomski elektrarni v Floridi. V MOSKVI? — Ponavadi vidimo na slikah iz Moskve strumne vojaške oddelke, ki korakajo skozi Rdeči trg, ,ali pa sprevod raket na velikanskih vozilih. Tale slika kaže skupino Rusov, ki nosijo svoje zastave skozi Moskvo sproščeno in veselo. Človek bi komaj verjel, da je to posnetek iz Moskve.