PoŠtaiaa plačana v gc-tovla*. xt>xuitT£ s*- ^AMosr j»l? •% vjO ja jg jg-CT-gg UMAI Ljubljana, 25./XI. 1921. —1./5. Emil D. Stefanovič lastnik in odgovorni urednik Naša zunanja politika. Zlomila so se carstva in padli so prestoli. Jugoslovanski narod se je osvobodil imperijalističnega in nacijo-nalnega avstrijskega in madjarskega jarma. Porodil se je svež, živ in zdrav. Z veseljem smo gledali to zdravo dete, ki je imelo vse predpogoje, da nastane iz njega mož, bili smo pripravljeni žrtvovati vse, da mu pomo-remo doseči to, kar želi dober oče svojemu otroku. Kaj je nastalo danes po treh letih osvobojen ja iz tega otroka? Kje tičijo vzroki njegove bolezni? Zakaj danes naše veliko razočaranje? Da se izognemo vsakemu hujskanju, hočemo popolnoma stvarno in objektivno navesti pogreške naše zunanje politike. Notranje razmere v naši državi. Ugled poedinc države v meddržavnem krogu odvisi od konsolidacije razmer v državi sami. Naša notranja politika pa boleha od začetka našega osvobojenja na bolezni, ki se imenuje kaos (zmeda). Po razpadu je imelo državno oblast v svojih rokah »narodno veče« v Zagrebu. Na podlagi kakšnega pravnega dejstva je imelo to oblast cele štiri mesece, še danes ne vemo! Po nesrečni vladi zagrebškega narodnega veča je prevzela državno oblast beograjska vlada, ki je bila sicer pravna naslednica stare Avstrije ali nikakor ni bila pravno opravičena k nobenemu zakonodajnemu delu, raz-ven hitro razpisati volitve v konsti-tuanto, da'pride volja naroda v vladi do veljave. Ta vlada tega ni storila, temveč se je krčevito in dolgo držala svojih stolčkov. Šele ko je nastal spor med vladajočimi strankami in ni bilo več izhoda iz zagate, so razpisali volitve v konstituanto. Volitve so pokazale popolnoma razumljivo in naravno velikanski odpor širokih ljudskih množic proti takemu načinu vladanja in otvorile močno opozicijo. Ustava se je odglasovala s 13 glasovi večine. Da taka ustava ne bo držala že samo na podlagi teh številk, ne oziraje se, ali je dobra ali ne, je jasno za vsakega, ki zna le do deset šteti. 2e to suho dejstvo samo brez vseh drugih vzrokov, ki jih navaja opozici-jonalno časopisje, zahteva njeno revizijo. Krik po reviziji ustave odmeva danes po celi državi in v slučaju, da pride do novih volitev, bo brezdvom.no uspelo to geslo, pod katerim vodijo boj proti vladajočemu sistemu naši najzmožnejši državniki. Da te zmedene razmere, kaos nezadovoljstva in na drugi strani teroristični način vladanja male večine, slabo vplivajo na ugled naše države v meddržavnem krogu, je jasno. Kot dokaz za navedene trditve nam zadostuje naša valuta. Zunanja politika. Sporedno z neuspehi v notranji politiki teče naša zunanja politika. Po razpadu je bila zastopana bivša kraljevina Srbija po Pašiču pri mirovni konferenci v Parizu, narodno veče pa po dr. Korošcu, katerega pa uradno antanta ni priznala. Ujedinjenje bivših avstroogrskih pokrajin z bivšo kraljevino Srbijo se je izvršilo s pismom regenta Aleksandra na narodno veče. Ali naše kraljevine SHS antanta pri mirovnih konferencah ni hotela priznati in pri vseh sejah, katerih so se udeleževali delc-gatje naše države, se je bleščal pred njimi napis kr. Srbija. Pravo združevanja in stavkanja je za delavstvo pravo življenja. Kdorkoli je le površno proučil kapitalistični politično-ekonomski sistem, dobro ve, da je predpogoj za pravilni razvoj kapitalističnega gospodarstva: razvoj delavne sile, ki je glavna komponenta narodnega gospodarstva. In za vsakega, ki zna le abecedo narodne ekonomije, je jasno, da kdor ruši delavno silo, ruši glavno komponento narodnega gospodarstva. Jugoslovanska buržuazija, ki je potom spekulacije in verižništva nakopičila bogastvo in prišla do vlade slučajno brez večjih političnih bojev, postopa z delavskim razredom tako, kakor so postopali angleški kapitalisti v 17. stoletju, pred angleško in francosko revolucijo. Delavca proletarca se tedaj ni smatralo enakovrednega drugim državljanom. On ni imel nobene politične pravice. Njegov mojster, kapitalist, je postopal z njim, kakor so za časa suženjstva postopali s sužnji. Kaj pa je bistvo suženjstva? Bistvo suženjstva je nesvoboda dela t. j. suženj mora delati. To formo, malenkost, so izkoristili naši nasprotniki in kazali nanjo kot na nekako zmes, ki ne obstoja. Za poštenjaka je to vseeno, kako še nazivlja država, ali za naše nasprotnike je bila to vaba, s katero so proti nam izigravali indiferentne zaveznike. Mir v St. Germainu se je sklenil v znamenju imperijalizma, premoči močnejšega proti slabejšemu. Izgubili smo Koroško in Primorje, katerega ljudstvo je bilo izročeno na-cijonalni nestrpnosti, preganjanju in izkoriščanju italijanskega nacijonalne-ga šovinizma in imperijalizma. To je bil začetek neuspeha naše zunanje politike. K temu so se pridružili kasneje še: r&pallski mir, koroški plebiscit, izguba velikega dela Bačke, pogodba v Benetkah, Karlova pustolovščina »a Madjarskem in albanski dogodki. Naša država si ni znala pridobiti v inozemstvu tistega vpliva, ki ji v resnici pripada z ozirom na njeno prirod-no narodno gospodarsko stanje. Tekla je za imperialistično antanto čez drn in strn in če jc ponižno prosila samo za svoje pravice, je do danes še vedno dosegla poraze. Danes nastane vprašanje, kaj nam je pomogla antanta, da je naša vlada stala vemo na njeni strani. Odgovor na to je lahak in jasen! Izkoristila je naš po naravi bogat na-rodno-gospodarski položaj, ga zasužnjila svojemu kapitalu in spravila naš denar skoro ob vsako vrednost. To so dejstva, ki kriče danes iz vsakega drobca naše zemlje. Sliši in vidi jih vsak, le naša vlada je gluha in zaslepljena. Zunanje politična orijentacija na Rusijo. V resnici se bojimo pisati o tem vprašanju, ki pa je za našo državo življenjskega pomena, v strahu, da ne bomo ponovno zaplenjeni. Ali ljubezen do te zemlje nam zapoveduje, da stopimo odločno naprej. Državno pravdništvo in policija naj upoštevata vzroke, ki nas vodijo do tega, da se ponovno dotaknemo tega vprašanja. Rusija ni nikak bav bav, temveč država, ki se je po večletnih notranjih borbah, žrtvah in pogreškah konsoli-dirila in toliko uredila svoje notranje razmere, da mora na podlagi principov državnega prava biti priznana tudi kot država v meddržavnem krogu. Rusija ima miroljubna stremljenja, kar nam jasno dokazuje izjava antantinim velesilam ruskega sovjetskega komisarja za zunanje posle Ci-čerina ob priliki četrte obletnice oktobrske revolucije. Sovjetska Rusija želi, da se prične z mirnim delom, da se bo moglo z vsemi državami živeti v mimih gospodarskih odnošajih. Naše vlade se v smislu meddržavnega prava ne tiče, kakšno obliko ima ruska država. Za nas mora biti edino odločilno, da ona obstoja že tri leta kot država. Da se bo morala naša zunanja politika orijentirati čimprej na bratsko Rusijo, da se otrese izkoriščanja impe-rijalistične antante, to je jasno vsakemu, ki presoja objektivno naš notranji in zunanji političen položaj, naše narodno gospodarske in nacijonalne razmere, Le v močni Rusiji, naj bo njena oblika, kakršna hoče, • je zaslomba naše države, ako hoče biti v resnici samostojna na podlagi demokratskih principov. Antanta nas je do sedaj vlekla za nos, njen kapital je dovolj besnel po žuljih in krvi našega ljudstva! Suženj nima nobenih pravic, zakon ga no ščiti, oblast ga ne ščiti. Buržuazija, angleška v 17. stoletju, francoska v 18. stoletju, je sama spoznala, da fevdalno-suženjski način razpolaganja z, delovno silo ni v prospeh narodnega gospodarstva. Zato je s pomočjo revnih slojev potom revolucije strla fevdalno suženjski sistem in proglasila takozvane državljanske pravice in svobode. Buržuazija težko prenaša kršitev osnovnih državljanskih pravic. Malomeščanstvo še težje. Ali za proletari-jat, za mezdno delavstvo, pomeni kršitev prava združevanja in štrajka, atentat na njegovo življenje, na njegov obstanek. Kdor je pogledal v abecednik narodnega gospodarstva, je videl, da sistem ni tako enostaven kot na pr. organizacija »Agromcrkurja« ali upravljanje zavarovalnice »Slavija«!!--------- Narodno gospodarstvo je kompliciran živ organizem, katerega srce je delov- na sila. Vsako slabljenje srca vpliva na bolehanje celega organizma, čeprav se pri tem en ud odebeli. Preganjanje in uničevanje delovne sile bo pač v korist eni ali drugi banki, enem ali drugem fa-brikantu, ali pri tem bo organizem v celoti oškodovan in pokvarjen. Kako vpliva uničevanje delovne sile na celokupni gosp. pol. organizem danes, po vojni, ko se je na Balkanu 7 let uničevala' delovna moč; ko so se pobili in poklali na Balkanu milijoni najzdra-vejših in najsposobnejših proletarcev, kmetov in poljskih delavcev; ko so nalezljive bolezni pokosile milijone čilih, zdravih in silnih, a druge milijone oslabile fizično in duševno; ko je umrljivost silno narastka in ko se vsako novo leto Pojavljajo druge in nove epidemije; ko so vsa proizvajalna sredstva ali uničena, ali pokvarjena, ali pa obrabljena; ko je ves gospodarski aparat opu-stošen. Pametni državniki storijo v takem času vse mogoče, da zaščitijo delavno moč, da ustvarijo predpogoje svobodnega, pravilnega razvoja delovne sile, da ohranijo dragoceno kvalificirano delovno silo, ki je še ni uničila vojna in njene posledice. Obširna socijalna zakonodaja, popolno delavsko zavarovanje za slučaj bolezni, starosti in brezposelnosti, obratni kontrolni delavski sveti, zakonito priznanje strokovnih organizacij, kot edinih zastopnic delavstva itd. itd. svedočijo o prizadevanju modernih držav, rešiti delovno silo. Pri nas o vsemu ni duha, ne sluha. Ministrstvo za socijalno politiko hočejo odpraviti, strokovne organizacije razpuščajo, zavarovalnice delavske predajajo v roke podjetnikov, v tri četrtine države sploh nobenih zavarovalnic ni, brezposelnih se ne podpira, temveč kot vagabunde preganja iz kraja v kraj. Take politike se vesele samo zban- »» DELAVSKE MO¥l€E“ izhajalo vsak petek. Uredništvo in upravništvo: Turjaški trg 2. Letna naročnina..................................96 K mesečna naročnina.................................8 K Posamezna številka 2 K. krotirani socijal-demokrati, vedoč, da čimbolj bo delavstvo nerazvito in neizobraženo, tem dalj časa bo verjelo njihovim frazam. Ves delavski razred pa že čuti na svojih . plečih plodove takega postopa- nja. Kmalu se bo o tem še jasneje prepričal. Takrat bo spoznal, da samo v razredno zavednih, enotnih močnih organizacijah lahko uspešno brani svoje pravice do življenja — pravo združevanja in štrajka. Hočemo samo osnovne državljanske pravite 1 Osnovne “državljanske pravice: osebna svoboda, nedotakljivost stanovanja, svoboda dela, vere in prepričanja, svoboda tiska, svoboda združeva-nja( so demokratske pridobitve kapitalistične družbe, Buržoazija naprednih dežel sc je stoletja uporno borila, da pridobi državljanske pravice, zruši fevdalizem, absolutizem in tlako v kmetijstvu in cehovstvo v obrti. Proletarske in malomeščanske množice so se na barikadah borile za osnovne državljanske svoboščine iti pravice. In danes vlada samo v naj-reakcijonarnejših državah samovolja oblastnikov, hišne preiskave, prisilno delo, zabranitev stavke, prepoved političnega naziranja, cenzura, razpuščanje društev in korporacij. Taka vlada je za proletarijat še prav posebno občutljiva. Delavstvo in malomeščanstvo že zaradi svojega gospodarskega položaja ne moreta uživati v taki meri osnovnih državljanskih prajvic kot bogataši. Svoboda tiska ie za delavstvo, ki nima papirnic in tiskarn, zelo omejena tudi brez cenzure. Svoboda združevanja, ko proletarijat in revni sloji nimajo dvoran, društvenih prostorov, domov itd., je za proletarijat minimalna tudi brez razpustov. Svoboda prepričanja je za delavstvo, ki nima svojih delavskih šol in institutov, precej iluzorna tudi brez izjemnih zakonov in obznan. Vendar mora delavstvo mobilizirati vse svoje moči v zaščito osnovnih državljanskih pravic tudi v današnji kapitalistični družbi. Delavstvo se mora v tem boju .postaviti na čelo vsem revnejšim slojem. To nam je geslo, ki mu nikdo ne oporeka. Vprašanje je samo, kako naj se vodi boj za osnovne državljanske pravice? Dočim oportunisti (koristolovci) smatrajo, da je dovolj, ako se protestira proti kršenju ustavnih svoboščin, je zavedno delavstvo prepričano: da so močne delavske organizacije edina garancija, da je tudi delavstvo deloma deležno osnovnih državlj. pravic. Močne gospodarske organizacije, ki morajo biti popolnoma nezavisne od kapitalistov, enotne razredno zavedno strokovne organizacije in politična zavednost in organizacija najodločnejših proletarcev: to so garancije svoboščin, ki brez njih ostanejo samo na papirju. Zato pa je v času kršenja ustavnih pravic, izjemnih zakonov in »obznan« nezaslišano, da takozvana socijal-de-mokracija s svojim postopanjem direktno podpira kršitev delavskih pravic; da njeni voditelji sprejemajo iz rok policije imetje in inventar strokovnih organizacij delavstva; da policija določa voditelje in uprave strokovnih organizacij v nasprotju s pravili in v zasmeh vsaki delavski demokraciji. To se dogaja na Hrvaškem in v Srbiji. Tako postopanje podpira ne samo reakcijonarno stremljenje kapitalistov, temveč tudi ruši tako težko pridobljeno enotnost strokovnega gibanja. S takim postopanjem se socialdemokratski voditelji postavljajo na skrajno desno krilo deinokratsko-radi-kalnega bloka. V Sloveniji so protizakonito in protiustavno razpuščene podružnice Saveza Rudarskih Radnika. Ministrstvo za socijalno politiko, ki je menda postavljeno zato, da ščiti gospodarsko šibkejše sloje, je razpustilo samooblas'tno okrajno bolniško blagajno v Ljubljani. Socijalna-demo-kracija prireja prazne frazarske protestne shode proti nameravanemu uki-njenju ministrstva za socijalno politiko, ne gane pa se, da izvede enoten boj delavstva proti razpustu strokov* nih organizacij, okrajne bolniške blagajne itd. »Sodrugi« — na ta način se ne vodi delavska politika, temveč se podpira protidelavsko politiko ministrstva za socijalno politiko. Na ta način se vliva ogenj na plamtečo reakcijo. Na ta način se pomaga kršiti osnovne državljanske pravice. Zavarovanje delavcev in nameščencev. V zakonodavnem odboru je bil sprejet predlog gospoda dr. Žerjava, da se postavljajo v uprave zavarovalnih blagajn v enaki meri — delodajalci in delavci, češ tudi prispevke plačujejo delodajalci polovico, delavci polovico. Samo za onega, ki ne pozna ustroja kapitalističnega sistema, smatra to za paritetno zastopstvo. Prispevki, ki jih plačuje delodajalec v zavarovalne blagajne, so odtrgani od delavskih plač, ali bolj učeno povedano, so del kapitalistične nadvrednosti, del kapitalističnega profita, ki ga ustvarja delavec. V modernih državah plačujejo zavarovalnino samo delodajalci, a zavarovalnice upravljajo pravilno izvoljeni zastopniki interesentov, t. j, delavcev. Podjetniki nimajo in ne bi smeli imeti nobenega vpliva na delavsko zavarovanje, ker v nasprotnem slučaju postane zavarovanje podjetniškega pro- Ven s polilo u strokovnih organizacijah! ARKADI J AVERČENKO1) - J. T.: Gospoda Ivanova bolniška histsrlja. Zadnjič je pridrvel nestrankarski peterburški meščan bled in zmešan v sobo svoje žene, časnik mu je zdrknil z rok, sam se je razburjeno grabil za glavo. Kaj ti je?« ga je vprašala žena. »Slabo!« je izdavil Ivanov. »Le-levičar postajam1)-« »Nemogoče!« je zastokala žena. »To bi bilo grozno . . . Vlezi se v posteljo, dobro se odeni in namaži se s terpentinom.« »Ne! Cernu zopet terpentinom?« je stresnil Ivanov z glavo in zrl z zmešanimi, preplašenimi očmi svojo ženo. »Levičar postajam!« *) znani ruski satirik. •) Pristaš stranke, ki !e usmerjena na levo. fita, posebno pa še v naših razmerah, ko je podjetniški razred nazadnjaški, pohlepen kot razbojnik. Pravilno izvoljene uprave delavskih zavarovalnic na podlagi splošne volilne pravice vseh delavcev in nastav-Ijencev kakor tudi brezposelnih, je naj-minimalnejša zahteva delavstva v današnji družbi, če se hoče delavstvo zavarovati vsaj nekoliko pred barbarsko eksploatacijo, nesrečami, boleznimi in brezposelnostjo. Razumljivo pa je, da bo delavstvo doseglo pravilno in popolno zavarovanje v vseh slučajih šele takrat, ko se bo politično in gospodarsko osamosvojilo. Boj, ki ga vodi delavstvo v današnji družbi za svoje zavarovanje, je eminentno razredni boj celega proletarskega razreda, Ta boj bi morale voditi v prvi vrsti strokovne organizacije. Ali da bi one mogle uspešno voditi take strokovne boje, ki so v interesu celega delavskega razreda, ne smejo biti samo privesek narodno-so-cijalistične, krščansko-socijalnc in so-cijalno-demokratske stranke, temveč morajo biti pristopne za vse delavce in nameščence vseh strok. Zato tudi zavedni delavci že več kot dve leti delujejo na združenje vseh strokovnih or- ganizacij v celi državi v enotne rhi-redno zavedne sindikalne Saveze. Druga osnovna zahteva delavstva je, da v zavarovalne blagajne plačujejo samo podjetniki v sorazmerju z zaposlenimi delavci in z osebno dohodninskim davkom. Ta zahteva je v interesu produkcije same. Če delavec plačuje v zavarovalne blagajne posredno t. j. preko iz njegovega dela izžetega profita, občuti to veliko manj. Če pa je prisiljen plačevati sam, potem pa skuša vsako leto vsaj toliko dni marodirati, da sfc mu izplača vsota, ki jo je vložil. Posebno se bo razširila ta praksa, če bo uprava blagajne v nedelavskih rokah. Razpust načelstva okrajne bolniške blagajne, paritetno zastopstvo v uprave, nezavarovanje in policijsko preganjanje nezaposlenih itd., vse to niso, kakor sodi »Naprej«, akti maščevanja, tudi ne, kakor misli »Jutro«, akti demokracije, temveč to so vidni znaki reakcije, ofenzive delodajalcev in nji* hovih agentov, ki so najprej razpustili razredno zavedne strokovne organizacije, uvedli zakon o zaščiti države in sedaj udrihajo s kolom po razorNemčija je beraško-revna dežela« —. te besede zastopnika nemške vlade jasno označujejo sedanji kritični položaj Nemčije, katere reparacijska kriza je dospela v akutno fazo. Poglejmo samo proračun za 1. 1921. 112 Vi milijarde mark odpade na entento, 13 Vi milijarde mark znaša zvišanje plač uradnikom, 10 milijard mark je treba dati za ponesrečence v Opavi poleg prejšnjih 10 milijard. Dodatek za deficit pošte in železnice znaša 20 milijard. Stroški za izvedbo mirovne pogodbe in za armado znašajo 800 milijonov mark, za interaliirane komisije 1200 milijonov mark, za repa-racijsko komisijo 800 milijonov mark. V splošnem .ie v I. 1921 deficita 161.6 milijard mark, pri čemer se je treba ozirati še na to, da bo prišlo šele v prihodnjem letu na dan vse reparacijsko breme. V I. 1922. bodo znašali stroški samo za reparacijsko komisijo 231,2 milijard mark. To je za eno samo leta toliko kakor celokupna vojna odškodnina l. 1870. Stroški ministrstva za notranje zadeve so se zvišali od 1. 1914 od 2 milj. mark na 52 milj. mark; stroški ministrstva za zunanje posle od 3 m«, na 44 mil. mark. Država se je v svoji težki krizi začela naslanjati na kapital, ki pa je pripravljen pomagati le tedaj, če odda država železnice v roke privatnemu kapitalu. Železničarji so odgovorili na to, da v slučaju izročitve železnic privatnemu kapitalu napovedo generalno stavko. Nadalje so pripravljene vse socialistične in komunistična stranka, da napovedo enoten, generalni boj kapitalu. Francija pa kljub tej veliki krizi pritiska na Nemčijo, da noče plačati, medtem ko Anglija veruje, da ne more plačati. ŠvIcb, Internacijonalua konferenca »dete«. Letos se je vršil v Genevl internaci-jonalni kongres »dela«. Na dnevnem redu so bile sledeče točke: 1. Organizacija upravnega sveta in-ternacijonalnega delovnega urada. 2. Zaščita poljedelskega delavstva in sicer: »Kako je do tega prišlo?« je vzdihnila žena. »Po časniku. Zgodaj zjutraj vstanem — nič ni, ves čas se čutim nad-stranskega. Tedaj vzamem slučajno v roke časnik . . •« »In?« »Pogledam, berem, da je prepovedal v Censtobovu gubernator predavanja o pridobivanju dušika iz zraka . . . In — jaz sem začutil, da imam premalo . . .« »Česa?« »No, zraka vendar! Zgrabilo me je pod srcem, nekaj se je odtrgalo, cefralo se je sem in tja_. . . Premišljam, kaj naj bi to bilo? In doumel sem! Radikalen postajam!« »Mogoče bi pil mleko?« je rekla žena, medtem ko so ji drle solze po licih. »Čemu mleko . . . mogoče bom moral kmalu jesti ričet!« Žena se je zazrla prestrašeno v Ivanova! »Levičar postajaš?« »Levičar postajam!« »Ali bi šla po zdravnika!?« »Kaj naj pomaga zdravnik?« »Ali bi povabila policijskega komisarja?« Kakor skoro vsi bolniki, ki ne vidijo radi, da drugi nevarnost njihovega položaja podčrtujejo, se je zmračil tudi Ivanovu obraz, globoko je dihnil in rekel: »Se nisem tako daleč, da bi že bilo treba klicati policijskega komisarja- Mogoče mi bo boljše.« »Dal Bog!« je ihtela žena. Ivanov se je vlegel, obrnil z obrazom proti steni in molčal. Žena je prislušknila parkrat na vrata spalnice. Slišala je, kako je postajal Ivanov — ležeč v postelji — vedno bolj levičarski. * Jutro je našlo Ivanova popolnoma zmrgoljenega, sama kost in koža .. . Tiho se je splazil v salon, zgrabil časnik in odbrzel v spalnico, razprostrl častnik in pričel brati. Po petih minutah je zdrvel v sobo svoje žene, in s trepetajočimi ustnicami ji je zašepetal: »Še bolj me trga na levo! Kaj bo iz tega — jaz ne vem!« »Si bral zopet časnik? Povej! Ali si bral?« »Bral sem ... V Rigi je kaznoval gubernator časnik, ker je navedel stanje kolere.« Ženo so zalile solze in odbrzela je k tastu. »Moj mož postaja bolj in bolj levičarski«, je rekla vijoč roke. »Nemogoče?!« je kliknil tast »Toda resnično. Včeraj zjutraj je bil še zdrav, čutil se je nadstrankarskega, potem je pretrgal življenje in postal radikalen.« »Takoj moramo začeti s protl-odredbami«, je rekel oče, vzel pokrivalo — »vzemi in skrij mu vse časnike. Jaz grem na policijo, da ga naznanim policijskemu komisarju.« a) delovni čas, f>) brezposelnost, ■c) varstvo otrok in žena in M) potrebne varnostne odredbe. 3. Zaščita mladoletnih v mornar-stm 4 Razkuževanje volne in varnostne odredbe proti kugi. 5. Uporaba svinčenega belila v slikarstvu in pletkarstvu. 4 Tedenski odmor delavstva v trgovini in industriji. To organizacijo je postavila slavna geraainska »mirovna« pogodba; zato karajo v njej večino Francozi in Angleža, dočim ko izven evropske države sploh niso zastopane. — Ves potek konference kaže neodločnost delegatov v važnih vprašanjih. Nekatera vprašanja pa, ki so bila temeljito predelana, niso bila končno veljavno rešena. Najslabše je bila zastopana na tem kongresu naša država. Poslala je štiri delegate: načelnika poljedelskega ministrstva, ki ima to dobro stran, da se sploh ni udeleževal konference in kadar se je prikazal, je skrbno molčal. Dalje je bil načelnik ministrstva za so- cijalno politiko —• bivši policaj. Razmer v Jugoslaviji sploh ne pozna ne. Njegovo obzorje ..sega samo od Terazij (trg v Belgradu) do Kalemegdana (bližnji park v Belgradu). Da njegova zgovornost ni povzročila večjih nesreč, je edina zasluga tretjega delegata —-Bukšega, ki ga je v potrebnih slučajih oblekel v prisilni jopič. Četrti delegat je neki Vranglovec, ki pozna razmere v naši državi iz podatkov ruskega generalnega štaba. — Iz tega lahko torej spozna sleherni delavec in kmet, da je bilo delovno ljudstvo vsekakor številno zastopano na tej konferenci internacl-jonalnega ne-dela. Francija. Anatoie France je daroval svojo častno nagrado ruskim gladujočim. »Daily Herald« poroča, da je znani francoski pisatelj Anatoie France — so-cijalist, daroval Nobelovo nagrado, ki jo je nedavno prejel, gladujočim v Rusiji. Darovani znesek znaša 300.000 frankov. Strokovni pregled. Železničarji. Savez saobračajnih transportnih radnika i službenika Jugoslavije, je še enkrat ponovil zahteve po ureditvi pogojev dela in plač s sledečo spomenico: Ministrstvu prometa kr. SHS v Beogradu. Od dne, ko so bile poslednjič urejene plače železničarjev, t. j. od poletja 1921 pa do danes, so cene življenjskim sredstvom silno poskočile. Kakor te plače niso niti tedaj odgovarjale potrebam obstanka, ko so stopile v veljavo, tako danes absolutno ne odgovarjajo današnji draginji. Z začasnim pravilnikom z dne 2. junija 1920, št. 18.345-1920 so določene plače od tri do največ 15 dinarjev, dočim ko bi znašala draginj-ska doklada 13.60 do 16 D za vse pokrajine razen Srbije, kjer znaša 17 do 20 D. Poleg tega se perijodična doklada še danes izplačuje v znesku 1.30 D. Če vse to vštejemo v račun, je povprečna plača železničarskega delavca do 80 K, odnosno okrog 22 D. Medtem delavec niti tega ne dobi, ker se mu delajo raznovrstni odbitki, čeprav bi se moralo vsled tako nizkih plač izplačevati vsaj draginjsko doklado, kakor tudi perijodično doklado za vse dneve v mesecu. In že tako znižana in tako nizka plača se še bolj znižuje s proti-postavnim odbitkom po K 104.— mesečnih za konsumno zadrugo. Kajti 9. člen jasno pravi: »Vloge za privatne ■organizacije se ne smejo odbijati od plač osobja.« In konsumna zadruga je privatna organizacija in je po tem nedvomno, da se ta denar za njo pobira protipostavno. Ali ako se misli, da se -S tem denarjem ustanovi kako humanitarno inštitucijo drž. železnic, bi se moralo računati s tem, da se to ustanavlja samo s prostovoljnimi prispevki. In sicer, če bi tega tudi ne bilo, ne mo- 5. da se kratkim potom odredi dajanje režijskih in brezplačnih voznih kart; 6. istotako, da se plačajo zajamčeni dopusti, in neplačani, da se naknadno izplačajo; 7. da se delavstvo brezplačno preskrbi z delovno obleko; 8. da se bo potom kontrolnih komisij napravilo higijenske razmere v vseh delavnicah. Podpisani Savez smatra, da bo naslovljeni uvidel upravičenost za najhi-trejšo zadovoljitev v tem, in s tem pričakuje tudi rešitve. Zagreb, 19. nov. 1921. Savez saobr. i transp. radn. 1 služb. Jugoslavije. rejo delavci v tej strašni draginji čakati na tako akcijo prehrane, ki je šele v načrtu. -- Da bi bila beda še večja, se delavcem ne daje niti možnosti, da si dovažajo živež izven mesta, ker se jim enostavno ne dajejo niti režijske, niti brezplačne vozne karte, čeprav imajo do tijili pravico. Potem se v savezu ne dajejo niti plačani dopusti, kar je tudi s 6. členom zajamčeno. Kakor se torej vidi, se teptajo pravice, zagotovljene z »začasnim pravilnikom«, in s to rigoroznostjo se zmanjšujejo plače in doklade, čeprav je jasno, da so iluzorne v tej veliki in silni draginji. V zagrebški delavnici n. pr. se je poskusilo, da — se zboljšajo — plače z zvišanjem za 50 do 100 par na dan. Pa tudi tega niso vsi dobili, ampak le nekateri. Železniški delavci so v najtežjih okolščinah za obstanek. Od njih se zahteva delo, ki se ga ne plača v sorazmerju z življenjskimi potrebami. Radi slabše organizacije v dobavi materijala hi to slabšega materijala ne nosijo odgovornosti delavci. Zato podpisani Savez željno pričakuje, da se bo brzim, kratkim potom razrešilo sledeče: 1. da se bodo povišale plače in doklade v sorazmerju z današnjimi življenjskimi potrebami; 2. da se bodo izplačevale za vse dni v mesecu draginjske doklade kot družinske, zvišane vsaj na višino, kakor jih uživajo ostali državni nastavljenci; 3. da se bo odredilo izplačanje plač in doklad za vse državne praznike, in da se ga dosedaj še neizplačane naknadno izvede plačanje; 4. da se odredi, da se povrnejo vsi odtegnjeni obroki za konsumno zadrugo; Siavbinski delavci. i Naša organizacija stavbinskih delavcev je bila skoro štiri mesece zaprta, t. j. njeno delo je policijska oblast brez vsakega razloga ustavila. In kakor je bila zaprta, tako se je zopet otvorila in se ji dovolilo delovanje brez vsake pripombe. Zakaj je bila organizacija zaprta? Tega ne vedo niti oni sami, ki so jo zaprli. Spoznali so, da je bil njihov korak popolnoma neosnovan. Ali ves čas, ko je bila organizacija zaprta, smo trpeli mi, stavbinski delavci ogromno škodo, ker se nismo mogli držati v strnjenih vrstah, da branimo svoje interese. Draginja je ravno ta čas najbolj rastla, ali mi brez organizacije nismo mogli povišati svojih skromnih plač, da bi vsaj nekoliko odgovarjale strahovitemu podraženju življenjskih potrebščin. Naša kolektivna pogodba poteče z 31. decembrom tega leta. Da nas ne bi postavljanje nove tarife našlo isto tako nepripravljene, kakor je bil to slučaj s sedanjim tarifom, ko sriio bili izročeni na milost in nemilost delodajalcem, ki so sami svojevoljno postavili tarifo, je potrebno, da.se združimo vsi stavbinski delavci v svoji organizaciji, da z odločnostjo nastopimo za svoje interese pri sklepanju nove tarife z delodajalci. Zato vsi stavbinci v organizacijo za obrambo svojih interesov!! Stavbinec. ličnih organizacij so določili delegate za skupno konferenco, ki se je določila za 27. januar 1921. Na preliminarni konferenci z dne 27. jan. so bile zastopane: N. A. C. (National Administrative Coun-cil), Shop-stewards, škotski, južno-waiski, yorkshirski, cumberlandski rudarski komiteji in komiteji pristaniških delavcev. Ta konferenca je sklenila, da predloži konferenci z dne 31. marca razen drugih organizacijskih vprašani tudi še sledeče točke: 1. Pregled industrijalnega gibanja s posebnim ozirom na trenuten položaj ia strokovne probleme; 2. Teze o strokovnih organizacijah in revolucija; 3. Razmerje do rdeče intemacijo-nale; 4. Brezposelnost; 5. Državna lastnina iti kontrola nad industrijo. Na konferenci so se pridružile omenjene organizacije rdeči strokovni in-ternacijonali in prišlo je do združitve škotskega in angleškega proletarijata. Ta konferenca je važen mejnik v zgodovini angleškega strokovnega gibanja, ker z njo se začenja revolucijo-narna perijoda angleškega, strokovno-organiziranega delavstva. Glavne poteze te nove perijode so: centralizacija dela vseh komitejev industrijskega proletarijata, ozka zveza z rdečo strokovno internacijonalo in s tem zapustitev reformističnih idej. Angleške str. organizacije. Začetkom decembra lanskega leta je bilo opažati malo delavnosti v angleškem strokovnem gibanju. Razen dveh do treh skupin v Conventryju, Sheffieldu in Hullu in skupin okrog lista »Solidarnost« v Londonu in »Delavec« v Glasgovvu je bilo opažati malo življenja. Zadnja konferenca »Shop-stewarda< je bila septembra meseca; ali razen nekaj daljših debat o organizacijskih vprašanjih ni prinesla konferenca ničesar. 9. decembra je imela konferenco zveza v Sheffieldu, ki je sklenila, da se mora združiti delavstvo strojne industrije, rudnikov in transporta. Od raz- Strokovne organizacije na Cehoslovaškem. (Konec.) Zelo razvit je strokovni tisk. Češki listi izhajajo v nakladi nad poi miljona izvodov, nemški pa okrog1 300.000. Najbolj razširjeni listi so »Zajymy kovodelniku«, »Zemedelec«, »Na zdar«, »Delnik« in »Tekstilnik«« v češkem, »Textilarbeiter«, »Metall-arbeiter«, »Gliickauf« in »Eisenbah-ner« v nemškem jeziku. Ali žal sede pri vseh teh listih sami birokrati, ki ne izobražujejo delavstva na razredni, ampak na malomeščanski podlagi. Zelo neprijetna situacija je nastopila za češke strokovne voditelje ob priliki razkola v socijal-demokratični stranki. Vodja železničarske organizacije, n. pr. Brodecki, je ustanovil v parlamentu poleg levega in desnega krila nov klub strokovnih zastopnikov. Ta klub se je začel potem razvijati v centrumaški smeri. Praktično se loči delovanje teh ljudi od politike desnih socijalnih demokratov samo v tem, da delavce s svojim radikalnim frazarjenjem samo še bolj zmedejo, mesto da bi jih vodili po pravi poti razredne, delavske politike. Strokovne liste so pa pričeli strokovni voditelji izrabljati v agitacijske svrhe socijal-deinokratične stranke. Ogorčenje delavcev nad protidelav-sko politiko strokovne birokracije je doseglo svoj višek v decembrski stavki. Velika večina češkega in nemškega proletarijata je, izzvana po vladi,- Delavci in totjg, nabirajte nove naročnike! Ivanov je sedel v naslanjaču, čmeren, neobrit in očitno bolj in bolj levičarski. Oče in žena sta stala v kotu in ga molče gledala. Iz njenih oči je zrla groza in obup. Policijski komisar je vstopil. Tri si je roke, dvorljivo pozdravil ženo Ivanova in vprašal v medlem baritonu: »No, kako kaj z našim ljubim bolnikom?« »Levičar postaja!« »A-ali!« je izrekel Ivanov in nameril svoje motne, bolne oči v komisarja: »Reprezentant umirajočega policijsko - birokratičnega režima! Zakonitosti potrebujemo . . .« Policijski komisar je prijel roko Ivanova, preizkusil utripno žilo in vprašal: »Kako se počutite sedaj?« >Kot obnavljalec sveta!« Policijski komisar se je dotaknil s prstom glave Ivanova : »Še ni gotov ... Še ni zrel! In kako ste se počutili včeraj?« »Oktobrist *)«, je vzkliknil Ivanov. »Do kosila — desnega krila, popoldne levega . . .« »Zelo slabo! Bolezen se razvija skokoma! . . .« Žena se je zgrudila tastu na prsa in pričela jokati. »Jaz sem pravzaprav za nasilno razglasitev veleposestnikov . . .« »Dovolite!« je zastrmel policijski komisar, to je vendar program kadetov “)...« Ivanov se je zgrabil nad težkim vzdihovanjem za glavo. »To se pravi sem že kadet!« »Ali greste še bolj na levo?« »Da. Odidite, prosim! Odidite raje ... kajti sicer gledam vedno le vas in usmerjam se le še bolj na levo.« Policijski komisar je razprostrl roke in odšel po prstih iz sobe. ’) Oktobristi — ruska meščanska stranka, ki je nastopala za oktoberski manifest (1905) ruske vlade. 2) Kadeti — konstitucijonelni demokrati (KDT), ki so zahtevali agrarno reformo. Žena Ivanova je poklicala sobarico in slugo in jima prepovedala prinašati v stanovanje katerekoli časnike. Vzela je sinu ilustriranega Robinzona in ga nesla možu. »Tu imaš in beri! Mogoče bo boljše!« Ko je pregledala po eni uri v sobo svojega moža, je tlesnih z rokami in se vrgla glasno kričeč proti možu. Ivanov, oprt na mrzli okvir okna, je zrl neodvrnjen na ta okvir in nekaj šepetal ... »Bog«, je vpila nesrečna gospa. »Pozabila sem, da so naši okenski okvirji nalepljeni s časniki . . . No, pomiri se, golobček, pomiri se! Ne zri me s takimi očmi. No, povej, kaj si bral? Kaj je tam novega?« »O izgonu Koljubakina!') • . .« je rjul Ivanov, opotekajoč se, kot da ‘) Koljubakin — poslanec, je vsled ostrega govora proti vladi od vlade zasledovan in po duni izročen. je pijan. »Naprej, kdor pravo, svobodo *) . . .« V sobo je vstopil oče. »Konec!« je zašepetal in se zamišljeno odkril. »Teci po policijskega komisarja Cez pol ure je ležal bledi Ivanov čudno iztegnjen z rokami, na prsih prekrižanimi v postelji. Poleg njega je sedel oče in bral tiho erfurtski program. V ozadju je jokala soproga, obdana s prestrašenimi in nič vedočimi otroci. Policijski komisar je vstopil. Brez šuma je stopil k postelji, otipal glavo Ivanova, potegnil iz njegovega žepa šop listov, nekaj novcev in rekel majajoč z glavo, žalosten; »Končano! Zrel je!« Sočutno se je ozrl na otroke in pričel pisati potni list za gubernijo Vologdo.2) ‘) Začetek delavske marseljeze. *) TJakai so pošiljali politične zločince. Strokovne organizacije obeh narodnosti so se držale nevtralno, t. j. igrale ao vlogo stavkokaza. To je povzročilo omajanje strokovne birokracije in povečanje delavske samozavesti. Danes so prepojene množice kakor češkega tako nemškega delavstva z nezaupanjem do strokovnih organizacij in njihove politike. Ostro si stoje nasproti množice in birokracija kakor buržuazija in proletarijat. Naloga resničnih delavskih voditeljev je, da napravijo konec birokraciji in politični demagogiji v strokovnih organizacijah, ki se morajo združiti v enotno proletarsko fronto, Boj delavstva na Čehoslovaškem. Praško in vzhodno-češko tekstilno delavstvo zahteva 15 % zvišanje plač, 25 % povišanje draginjskih doklad in 500 čK remuneracije. Stavka obsega okrog 300 tovarn. Liberško in severno-Češko delavstvo je že doseglo zvišanje plač. Boj nemških strokovnih organizacij. Nemške strokovne organizacije so poslale državnemu zboru in vladi sledeče zahteve: 1. Država naj ima dobiček od zasebnega . kapitala. Delniške družbe morajo oddajati 25 % svojega kapitala državi; isto tako naj se obre-mene s primernimi davki mala industri-jalna podjetja in veleposestva. 2. Soci-jalizacija premogovnikov. 3. Preureditev prometnih podjetij. 4. Zvišanje izvozne carine. 5. Najstrožje obdavčenje vseh deviznih in efektnih dobičkov. 6. Najstrožja kontrola nad izvoznimi devizami. 7. Omejitev uvoza na najpotrebnejše in 8. Kontrola nad zasebnimi monopoli. — Strokovne organizacije zahtevajo čim najhitrejšo izvedbo omenjenih zahtev. V Draždanih je stopilo v stavko tekstilno delavstvo vsled premajhnih plač. Tvorničarji so zapretili, da odpuste 40.000 delavcev. Mladinski vestnik. Gospodarski boi delavske mladine. (Konec.) S tem spojeno brezmejno Izkoriščanje mladih delavcev je povzročilo, ne glede na njihove slabotne sile, duševno in telesno obubožanje delavske mladine. Vsi poskusi kapitalističnih krogov, da odpravijo krizo, ki jo je povzročila vojna, so spodleteli. Tudi v tej krizi, ki jo mora prenašati delovno ljudstvo (naraščajoča brezposelnost, zniževanje plač, podaljšanje 8 urnega delavnika itd.), je najbolj prizadet del — množica mladih delavcev. Njihove plače so se le neznatno zboljšale, ponekod pa sploh nič. Poleg male plače pri čezurnem delu, poleg fizične oslabelosti, so še neusmi-Ijeneje izkoriščani po mojstrih in predstojnikih, ki Jih šikanirajo in postopajo z njim, kot z živino. Vedno širše plasti omladine propadajo v bedi, vsled česar se množi prostitucija, zločini itd. Vse te vnebovpijoče razmere delavske mladine so vzbudile med delavsko mladino gospodarski boj. To vidimo iz številne udeležbe delavske mladine pri vseh gospodarskih boJih celokupnega delavskega razreda, iz povečanega vstopanja v strokovne organizacije in iz delnih bojev vajencev za minimalne plače. Socijalna demokracija do danes še ni pokazala nika-kega razumevanja za gospodarske interese delavske mladine; ona je Izdala njene interese in se rajši družila z reakcionarnimi, meščanskimi strankami Resnični delavski voditelji imajo zato dolžnost, da zbirajo delavsko mladino za njen gospodarski boj, da povsod podpirajo njene zahteve in se bore za njene pravice. Vso delavsko mladino je treba organizirati v strokovnih organizacijah, da se bori ramo ob rami z odrastlim delavcem. Ustanovitev posebnih organizacij za gospodarski boj delavske mladine je namreč nepotrebna, ker so enotni gospodarski interesi celokupnega delavskega razreda. Delavska mladina v strokovnih organizacijah se ne sme podcenjevati od odrastlih delavcev. Povsod naj pa ustanovi delavska mladina svoje frakcije, ki se še posebej bore za interese delavske mladine, ki ji je sovražna birokracija po strokovnih organizacijah. Slovenska proletarska mladina mora predvsem izvojevati sledeče točke: 1. Določitev minimalnih plač, ki zadostujejo za življenjsko preskrbo; 2. odprava vsakega nočnega dela za omladince izpod 18 let; 3. štiritedenski plačan dopust vsako leto; 4. odprava individuelnih pogodb z vajenci; 5. uvedba kolektivne pogodbe; 6. uvedba višjega Izobraževalnega kurza med delovnim časom; 7. popoln počitek ob sobotah popoldne in celo nedeljo; 8. brezplačen pouk v vseh strokovnih kurzih; 9. enako podpiranje brezposelnih omladincev in odrastlih delavcev. Kultura. Gledališke v Rušili.' (Konec.) Samo v Moskvi je preko tritisoč Odrov, ki so jih ustanovili delavci in kmetje. Ti skrbe večinoma za komunistično propagando, ker jih vodi komunistično delavstvo in vojaštvo. Kmetje igrajo največ Ostrovskega in Sofijo Belo, ki je zelo religijozna. Težko je vprašanje opere, ker na tem polju ni ustvarjenega še nič novega. Največkrat se igra »Kneza Igorja« od Borodina; »Borisa Godunova« od Musorgskega, »Evgenija Onjegi-na« in vse opere Rimskega - Korza-kova, ker odgovarjajo že po svoji vsebini večini publike. Izmed inozemskih oper se igrajo največ: »Seviljski brivec«, »Carmen«, »Figaro«, »Elektra« — »Parsifal«. Stara carska opera v Moskvi igra vsak večer. Vsako sredo in nedeljo je — balet. O baletu piše Matthias: »Videl sem ruski balet. Videl sem Rimskega-Korzakova »Zlati petelin«. Videl sem Borodinovega »Kneza Igorja«. Videl sem »Kneza Igorja«. Da bi slišali — fanfare! Ne — ne fanfare! Ampak godbo zemlje, ki je valovita kakor ime Borodin. Da bi mogla moja umetnost popisati vso nežnost in grozo tiste ure! Kajti tu je vse: domotožje in hrepenenje po tujimi, uda- kak koncertni program. Pod carjevim režimom je bilo v celi Rusiji 15 simfoničnih orkestrov, sedaj jih je več sto. Prej je bil konzervatorij samo v Moskvi in Petrogradu, danes je v vsakem mestu. »Vsi' konservatoriji in vsi koncerti so prenapolnjeni. Igra se vse od Beet-hovena do Schoneberga, od Musorgskega do Rahmaninova. Vendar so simfonični in zborni koncerti z modernim sporedom zlasti dobro obiskanj.« Tudi za glasbeno življenje ja Kartirala v ljudskem komisarijatu za pro>-sveto in temu oddelku načeluje Lossiei. Ta oddelek se zopet cepa na razne pododdelke. Pododdelek za gluhca* umetnost zbira sedaj vse ruske narodtae pesmi s kavkaškimi in ciganskimi. Domače vesti. ja in gnus, kljubovalnost in oklonitev, kamin in orgija, stepa in mesto. Tu je Rusija — seveda ne bodoča Rusija, ampak svet, ki še deluje: tragični svet. V stari carski loži pred menoj so sedeli trije ljudje, na smrt obsojeni v svojih očetnjavah: Henry Guil- beax, stotnik Sadoul z ženo in Bela Kun. * Mesta za občinstvo so vedno razdeljena po gotovem načrtu: 50% za člane strokovnih organizacij, 30 % za člane vojaških sovjetov, 2 % za. gledališki oddelek, 1 % za ljudski ko-misarijat. 7 % sedežev se kupi pri blagajni. Torej velika večina dobi brezplačno vstopnice v gledališče pri svoji organizaciji, in sicer samo pri organizaciji. Gledališča posamezna upravljajo gledališki sovjeti, ki so sestavljeni iz igralcev in tehničnega osobja. * »Kruto bi se motil oni, ki bi mislil, da propada gledališka umetnost v Rusiji. Kajti v Rusiji so konstitutivne sile — samo da delujejo te v drugih oblikah kakor pri nas.« — Razvija se nova preletarska gledališka umetnost. Muzika. Zanimanje za to je v revoluciji neizmerno vzrastlo. Nobenega kotička ne najdete v Moskvi, kjer bi ne bil nabit Kongres poljedelske stranke. Proti antidelavskemu »zakonu« »o zaščiti države«. Te dni se je vršil kongres srpske poljedelske {zemljoradničkej stranke v Veliki Plani v Srbiji. Srbska poljedelska (zemljoradnička) stranka je nastala šele po vojni. V njo se je vrinilo par reakcijonarjev, ki so stopili samo radi tega v stranko, da bi pridobili poslani-ške mandate. Ti elementi so dobili odločujoč vpliv v parlamentarnem klubu in so glasovali v konstituanti za proti-delavski »zakon« »o zaščiti države«, čeprav se je klub zavaroval z izjavo, da so proti členu, ki uničuje mandate pravilno izvoljenih narodnih poslancev. Kongres je enodušno obsodil postopanje svojih poslancev in s tem pokazal, da srbski kmet ni reakcijonaren in da obsoja reakcionarno politiko demo-kratsko-radikalnega bloka. Kongres je tudi odslovil delegata sa-mostojnežev, poslanca Mrmoljo, češ da samostojneži zastopajo koristi kapitalistov, ne pa poljedelcev. Na ta način je samostojna kmetska stranka, ki se le vpregla v voz demokratsko-radikalnega bloka, ki je glasovala za milijone bosanskim veleposestnikom, popolnoma izolirana od srbskega in hrvaškega poljedelca. Na kongresu je bilo čez 500 delegatov. Velikansko ogorčenje med delegati so povzročila odkritja delegata Dimi-trijeviča, ki je član komisije za vojni plen, katerega obljubujejo vladajoči že 3 leta srbskim kmetom. Senzacljonelno razkritje gospoda Dunitrijeviča. »Obzor« piše, da je na kongresu zemijoradničke stranke Dimitrijevih, naš delegat za reparacijsko komisijo v Parizu prečital poročilo o dosedanjem delovanju različnih odborov. Podal je jasen vpogled v vojno odškodnino in vojni plen. Poročilo je vzbudilo na kongresu pravo presenečenje. Poročilo je strahovita, po-razujoča obtožba za našo vlado in njene organe in ko pride v javnost, bo izzvala veliko senzacijo. Kajti tu se odkrivajo škandali in goljufije, ki gredo na milijarde. Pri tem so sodelovali sami »veliki« krivci Kumanudijevo posojilo. Dr. Kumanudi, naš finančni minister je pred mesecem dni odpotoval v London, da najame tam posojilo za našo državo. Dolgo nismo vedeli, kaj je z njegovim posojilom. Slednjič je nastopil Ceda Mijatovič v »Pravdi« s trditvijo, da je g. Kumanudi v Londonu ni sicer podpisal nobene tozadevne pogodbe, pač pa da je sprejel ponudbo neke banke, ki nam za visoke obresti preskrbi denar pod pogojem, da kupimo od nje ves železniški materijal za zgradbo jadranske železnice, pri čemer bo imel lep zaslužek naš konzul v Londonu, g. Jovanovič. Potem je šel g. Kumanudi v Pariz, da tam najame ugodnejše posojilo. 16. t. m. se je vrnil v Beograd, ali do sedaj skrbno molči o uspehih svojega potovanja. »Pravda« piše, da ni inogel najeti posojila niti od Ameri-kancev, niti od Angležev, niti od Francozov, ker menda sami rabijo razpoložljiva sredstva za obnovitev svojih dežela. Ali dalje pa piše, da je njegova ekspedicija »v načelu« uspela, ker se mu je posrečilo, da je dobil potrebna sredstva za zgradbo jadranske železnice. Mi dobimo torej od Angležev potrebni materijal. Tega bomo pa morali brezdvomno strahovito drago plačati. G. Kumanudi pa nima denarja. S čim bo plačal? Da se po nepotrebnem ne razburja javnost, bi bilo na vsak način priporočljivo, da nam blagovoli gospod Kumanudi vso stvar objasniti in da pove pri tem resnico. Afera z voli. »Beogradski Dnevnik* z dne 17. t, m« piše pod tem naslovom: »Pred nekaj dnevi je prejela naša država od Nemčije na račun vojnih dolgov 17.000 volov. Ti voli bi se morali potom javne licitacije svobodno prodati, ker iz simo-go razlogov ne kaže, da se živino razdeli med ljudi. Namesto pa.da b! se voli po zakonskih predpisih prodal! pestom javne licitacije, je ministrstvo za kmetijstvo v soboto popoldne prodalo vseh 17.000 volov brez licitacije po direktni pogodbi po ceni 3:79 D ~ 15:16 kron za kg žive teže. Ves kontingent živine so kupile tvrke »Prometa v Zagrebu in »Impex« v Ljubljani. Glavni mešetar in posredovalec te kupčije pa je bil — Grk Belojanis, svak g. Rado-mira Pašiča (zet Pašičev). V belgraj-skih trgovskih krogih je nastalo vsled te afere, kjer gre za 50 milijonov ljudskega premoženja, veliko razburjenje. Razburjenje je tem večje, ker se je dognalo, da je že v soboto dopoldne neki .trgovec Hadži Pavlovič pocedil 200.000 D več, kot je znašala gori omenjena cena. To ponudbo je pa minister za kmetijstvo Šukelj iz neznanih vzrokov odklonil.« (To je razdiranje P-aše države, merodajni gospodje! op. ar 3 Srbska poljedelska stranka je s tem svojim kongresom stopila odločno in končno v tabor opozicijonalnega bloka. S tem je narejen en korak k zbližario s hrvaško, republikansko kmetsko stranko (Radič), od katere jo loči samo njen odločni republikanski program, do-Čim ko je močno krilo srbskih zcmljo-radnikov iz nacijonalnih vzrokov 'monarhistično. Na ta način so združene vse stranke, ki zastopajo delavce in poljedelce proti »zakonu« »o zaščiti državea, ki je v korist samo nekaterim bankirjem !n fabrikantom. V Beogradu so pričeli zaprti komunisti z gladovno stavko, da se jih čim prej postavi pred sodnika. Gladovna stavka se je razširila po vseb zaporih. Mnenja raznih pisateljev o danafoiS družbi. Buržuazno prepričanje ni, vsaj ne vedno, v zvezi s polno mošnjo; mnogo ljudi — tako dvorni svetniki, profesorji in duhovniki, ki često nimajo denarnih mošenj, ali pa le majhne — ima često nazore, ki so primerni debelim mošnjam in ki bi bili v čast največjemu buržuju. Vsi pravijo, da imajo ideale, in vedno gobezdajo o »lepoti, dobroti, resnici«, pa vendar klečč le pred zlatim teletom, I. Fontane. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Naprošamo vse one, ki smo jim list poslali, pa še niso poravnali naročnine, da to nemudoma store, če ne moramo prenehati z dostavljanjem lista. Nabirajte novih naročnikov! Zahtevajte bloke in nabiralne pole za tiskovni sklad od podpisanega upravništva! Pritožbe nekaterih cenjenih naročnikov, da ne dobivajo lista, smo upoštevali. Ce je krivda na naši strani, naj nam oproste! Mislimo pa, da so marsikje krivi nerednega dostavljanja poštni uradi. Upravništvo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsa uredništva, ki do sedaj še niso poslala svojega lista v zameno, poživljamo, da nam pošljejo naš list nazaj, če nam ne mislijo pošiljati v zameno! Uredništvo. Tisk Zvezne tiskarne v Ljubljani.