8. stran — NOVI TEDNIK Celje mm ZA ZDRAVJE Ob fluoro^afski akciji, ki bo v Celju od 27. avgusU do 18. septembra in bo v njej pregledanih 57.000 občanov, bodo pobirali tudi prostovoljne prispevke za različne akcije rdečega križa. Denar bodo porabili predvsem za nabavo aparatov za zgodnje odlcrivanje raka in za letovanje otrok iz tuberkuloznih družin. Vsi, ki se boste udeležili fluorografiranja, pomislite na svoje Bdravje in prispevalte dinar za odkrivanje vaše bolezni! SlovensKe Konjice IZVOLJEN s 15. avgustom je pri ol)činski konferenci SZDL nastopil redno delo profesionalni sekretar SZDL MAKS BRECKO. Več let je bil zaposlen v konjiški kmetijski zadrugi in bil tudi vrsto let aktivni politični delavec. Daljšo dobo je bil pred­ sednik krajevnega odbora SZDL T Stranicah, nekaj ča-sa pa je bil tudi član Izvršnega odbora občinske konference SZDL. Vitanje "ELEKTRIKA 60 Naselje Rakovec aa Pohorju velja za oddaljen kraj. Pove­ zavo s svetom je prinesla gozdna cesta, napravljena pred leti. Zdaj pa se kraju obetajo še boljši časi. Zasvetila bo elektrika, ki je do zdaj razsvetljevala le nekaj hiš. Pred vojno je bila namreč zgrajena manjša centrala v korist tamkajšnjega lastnika — veletrgovca. I>elavci podjetja Elektro Maribor že napeljujejo nov daljno­ vod, dolg nekaj več kot pet kilometrov, postavili pa so tudi manjši trastormator. Elektriko bodo napeljali iz vasi Hudinja, ki jo je dobUa pred leti. Velik delež stroškov ho nosilo tudi Gozdno gospodarstvo iz Celja. V. L. Slovenske Konjice v sklopu lo.ških prireditev bodo v torek, 25. septembra, na gradu Pogledu v Ločah pri Poljčanah gostovali Avseniki. Za nje je veliko zanimanje, zla.sti zato, ker tega zabavnega ansambla niso v teh krajih čull že nekaj let. V poletnih mesecih Je tudi prometna milica dobila sezonsko okrepitev. Na celjskih cestah pomagajo urejevati promet trije mladi dijaki, ki Jim to delo pomeni zaslužek in zabavo obe­ nem. Eden od trojice v »belem« je tudi Roman Vodeb, osem- najstletni dijak strojno-tehnične šole. Da bi «mbolJe opravljali svoje delo, go mladi prometniki poslužaU dvajsetumi te*aj • arejevaoju promet« tm križiščih. Kot Tfcbte, Roman nima prevelikih težav. D. S. Izpoved alkoholika Zgodbi smo prisluhnili v enem izmed kluDov za zdravljenje alkoholikov v Celju. Pripovedoval jo je mož srednjih let, ki se je po dvakratnem zdrav­ ljenju v bolnici vrnil med klubske tovariše — absti­ nente, ki se združujejo v klubih. Vedno več jih je in vedno bolj so potrebni, zlasti zategadelj, ker pomoč sotovariša v nesreči vliva največje upanje. Tudi tedaj, ko odpove lastna volja in je pomoč družine že pnjstranskega pomena. Zgodbe ne pripovedujem zato, da bi se nasla­ jali ob njih in potem zamahnili z roko, češ, zgodbe pijancev so si podobne kot krajcar krajcarju. A je več v njih, za vsako se skriva človeška usoda, ki je pripeljala posameznika tja, kjer se najde uteha le še v kozarcu kalne pijače. Pristopil je k mizi in s svečano kretnjo vzel iz nje tabletko, ki odvrača vse skušnjave. Tetidis. 2kiaj bo miren, tableta odvrača vsako misel na pitje. Zlasti zdaj, ko ab- stinira leto dni. Na mizi ga je čakal nagelj. Za le­ to abstinence, ki mu ga pKKiarjajo njegovi klub­ ski tovariši. Da bi obno­ vil spomin na hude dni in da bi tovarišem, ki ga še niso poznali, povedal svo­ jo zgodbo, se je priprav­ ljal dalj časa. Pravzaprav je zgodbe navajen pripo­ vedovati, pa se je kljub temu težko razgaliti pred ljudmi in pripovedovati o najbolj skritih kotičkih svojega srca. A mož je mož in začeti je treba ... »Doma so vedno veliko pili. Imamo vinograde in za žejo se je pilo. Delali smo kot najhujši dninarji. Doma nas je bilo veliko otrok. Vsak je moral po­ skrbeti zase, ker oče, ni­ ti mati se niso brigali za nas. Jaz sem bil najprej pastir, j>otem pa sem se šel učit za krovca. Veste, kakžno delo je to? Na soncu ves delovni čas in s težkimi bremeni sem imel opraviti. Nebogljen vaje­ nec sem bil in dali so mi piti, kolikor sem ho­ tel. Tudi če se mi je vr­ telo, sem pa delal še bo­ lje. Tako niti ne pom­ nim, kdaj s^n začel te­ meljito piti. To je prišlo kar samo od sebe. Ko bi vedeli, kakšne količi­ ne smo popili! Deset let je teklo tako življenje. Meni se je zdelo to čisto normalno. Med tem časom sem se oženil, žena pa je kmalu uvidela, da pijem preveč. Pomagala mi je, da bi se odvadil. A kaj, ko me je pa druščina ve­ dno speljala. 2eni sem ob­ ljubil, da ne bom več pil, a kaj, ko pa obljube ni­ sem držal. Moj poklic krovca vedno bolj izmni- ra in stara druščina, ko smo delali skupaj, se je razšla. Po eni strani sem bU kar srečen, a kaj, ko pa sem moral zaslužiti. Delo pa mi je vedno manj ležalo. Napil sem se, po­ tem pa sem pohajkoval. Misel na družino je bila vedno manjša ... 2ena mi je priskrbela delo v tovarni. Težaško delo je bilo to in vedno sem bH žejen. Tu smo veliko spili, predvsem pi­ va. 2eja, neprestana žeja se je zajedala v glavo Ln razjedala moje misli. Po službi sem s tovariši (kaj kmalu se nas je zbrala prava klapa) zavil v gos­ tilno. Moj poklic tesarja mi je vedno bolj vstajal pred očmi. Pogrešal sem ga in takrat se je kupi­ ca 27vmila hitreje ... Zjutraj pred odhodom na delo, doma, nisem pil. Na ix>ti v tovarno pa že. Konjak, tako dve leti. Naenkrat mi ta ni več dišal. Nadaljeval sem s pelinkovcem. O družini v tem času ne govorim. Nisem vedel, da jo še imam. Žena in otroci me niso več iskali. Pustili so me, najsi sem bil kjer­ koli. Tudi v jarkih sem dostikrat obležal in ko sen. se umazan vračal do­ mov, sem našel molk. Ta je grizel najbolj. Potem mesec dni nisem pil. Skle­ nil sem, da bom s takim življenjem prenehal. A gorje, če mi je kdo re­ kel, da sem pijanec. Sram me je bilo. Pa sem zbo­ lel in nekega ponedeljka nisem prišel na delo. Ko sem se vrnil od zdravni­ ka, sem čul svojega pred­ postavljenega, da z mano tako nič ni in da me bo prestavil v skladišče, kjer je manjša odgovornost. Jaz takrat nisem bil nič kriv. Oddal sem listek, da sem v bolniški in od­ šel... kam drugam, kot pit. Napil sem se do ne­ zavesti, za teden dni, ne vem, kje sem hodil. Ko sem prišel k sebi so me pokhcali v službo in ml predlagali zdravljenje v Vojniku. Nisem hotel sli­ šati, bilo mi je pod čast, da bi bil pod isto streho kot norci. Še vedno sem hodil v službo in pil. Ko sem se enkrat spet napil do nezavesti, sem se zbu­ dil v bolnišnici. Tu sem ostal tri mesece, potem pa sem se vrnil na delov­ no mesto. V skladišče, tam, kjer sem delal na­ zadnje. Ko sem se vrnil, sem sam pri sebi napravil celo vrsto obljub. Med drugim sem se tudi vklju­ čil v klub zdravljenih al­ koholikov. Tovariši so me lepo sprejeli, počutil sem se kot prerojen. A mini­ lo je nekaj mesecev. Go­ stiln sem se izogibal, še sok sem spil raje le do­ ma. Bal sem se, da bi me vzdušje v zakajenem prostoru, ki se je lepo skladal s pijačo, zapeljal na stara pota. Imam dva fanta in nji­ ma sem obljubil, da se bomo imeU odslej naprej radi. Zavedal sem se, imam otroka. Bila sta srečna, da sta našla o^. ta. V tem času mi je zbo- lolela mati. Do nje nikoli nisem gojil kdove kakšnih čustev, a zdaj, ko sen, trezno gledal na svet sem jo imel rad. Veliito je prestala, živela je ^ možem pijancem in imela sina pijanca. Hudo je zbo­ lela in čez pol leta smo jo pokopaU. Tako kratek je bil čas sožitja, da te bolečine nisem mogel pre- nesti. Doma sem ogolju. fal ženo, da nisem vzel tabletke in se napil. Uži­ val sem aspirin in ženo zavajal, da ne pijem. Pii pa sem le zmerno, tako, da niso doma nič opazili, še žena ne, ki je bedela nad mano. A dolgo ni­ sem skrival. Enkrat sem se napil do nezavesti. K meni so hodili moji klub­ ski tovariši, a ni nič po­ magalo. Potem so pred lagali ponovno zdravlje­ nje. Spet sem se znašel v bolnišnici. Bilo je hu­ do in sram me je bilo pred zdravniki. Veste, mo­ ško besedo daš, potem pa gre spet vse po starem ... Zdravil sem "se spet tri mesece. Veliko zgodb sem povedal, vse so bile po­ dobne današnji. A bile so le s kančkom upanja. Zdaj sem trden. Od zad­ njega zdravljenja absti- niram že leto dni. Ne boin pil več. Imam trdno vo­ ljo. Fanta me držita po­ konci, moja fanta, ki me imata rada in sta ponos­ na name.« Plavi lasje so se delav­ cu med pripovedovanjem zlepili na čelu. Postalo mu je vroče, ko je od­ krival zgodbo svojega živ­ ljenja, ki se je krivila pod udarci in se na kon­ cu zravnala v zmerno po*^- Zgarane roke so drhtele- ko so sprejemale nagelj ^ poklon. Podarili so mu ga tovariši za eno leto absti­ nence. Z upanjem, da se bo to leto zavleklo v vr­ sto let, ko tesarja ne bO več zamikalo po pijači. ZDENKA STOPAP