OradalltTO - ■pravit Ltnbljin«. Kopitarjeva 6. Telelon 4001 - 4C04 McseCaa naročnin« it lir, u lno. zemitvo 11*50 lil. te V. mi.' Ljubljani 10.«50 n aaioiolno la iaM9 U inserala Fortdauer der Schlacht an der Ostfront Sowjetangriffe im Dnjepr-Bogen schwacher - Deutscher Gegenangriff bei Kiew schreitet fort - Hohe Verluste der Bolschewisten im Raum Smolensk - Drei Inseln bei Leros besetzt: Waffenstreckung der Badoglio-Truppen und grosse Beute - 46 feindliche Bomber abgeschossen DNB Aus dem Fiihrerhauptquartier, 19. November. Das Oberkommando ogata ter je zmožna, da prehrani ne lo šest, temveč 16 uli pa celo več milijonov ljudi.« Madrid, 13. nov. DNB. Rcuter poroča i/. Bei ni ta, da je britanski |>osla-nik generalni major Speors izjavil zastopnikom tiska, du je po razgovoru z generalom Catronssom br/ojavil britanski vladi svoje poročilo iu da čuka n u odgovor. Bern, DNB. Kakor poroča diplomatski dopisnik »Tirnesa«, l>o na moskovski konferenci sklenjena posvetovalna komisijo pod imenom »Kvropski od-!>or< v najkrajšem času pričela poslovati v Londonu. govor solranja na prestoli govor Sclija, 19. nov. DNB. Komisija sobranja, poverjena s sestavo odgovora na prcstolni govor, je v četrtek na svoji seji končala z besedilom tega odgovora. V tem odgovoru, ki bo predložen v četrtek sobranju v odobritev, se v uvodu spominja pokojnega vladarja. Nato pa pravi med drugim: »Bolgarski narodni poslanci se strinjajo, da vlada za ohranitev miru na Balkanu nadaljuje zunanjo politiko po dosedanjih smernicah, kajti njen namen je, čuvati bolgarske koristi in utrje-iti edinost bolgarskega naroda, kar pa bo doseženo s pomočjo velikonemkega Reicha in njegovih zaveznikov ter s številnimi žrtvami, ki jih je bolgarski narod že pri- spcvla v svojem boju. Vlada naj stori vse, da ohrani notranji red in naj pri slehernem poskusu, od koder koli utegne priti, ogrožati mir v državi, uporabi najstrožje ukrepe. Narodni poslanci bodo vse te ukrepe odobrili. Narodni poslanci z veseljem vidijo, da stoji vojska hrabro na straži in da je pripravljena braniti meje zedinjene Bolgarske.« V tem odgovoru nato poudarjajo, da so poslanci pripravljeni podpinti finančno politiko vlade, da bo tako lahko ugodeno potrebam države in narodne obrambe za nadaljevanje vojne. Po krn-čan: debati bo odgovor na prastolni govor izročen regentem. Švedski tisk proti sovjetski politiki Stockholm, 19. nov. DNB: Od moskovske konference stalno naraščajo posebno v švedskem podeželskem tisku glasovi, ki izražajo kritiko in pridržke nasproti Sovjetski zvezi in to prav posebno kritiko njene politike napram majhnim sosednjim državam. Pri tem deloma tudi omenjajo vedno bolj jasuo izročile v Evrope Sovjetski zvezi. V zadnjili dneh so v Švedski komentirali močno upoštevano izjavo sovjetskega poslanika Umanskija, po kateri smatra Sovjetska zveza bivšo demarlcacijsko črto v Poljski za svojo zapadno mojo, da so zapadne sile bolj ali manj prostovoljno priznale sovjetske zahteve in da so se tako končnoveljavno oddaljile od načel atlantske izjave. »Helsingborgs Dagbladr piše k temu: »Tudi če no bi poznali točnega zgodovin- skega razvoja orjaškega vzhodnega rar-stva, vendar takisto lie bi mogli po znanih nastopih Sovjetske zveze v zadnjih letih delati kakih brezskrbnih zaključkov. Popuščanje napram moskovski vladi se ni nikoli izkazalo kot uporabljivo, ker je s tem zgolj rastel njen tek.« »Sydsvenska Dagbladet« piše: »Če podpisniki atlantske izjave ne bi spoštovali finske svobode in neodvisnosti, bi to pomenilo flagranlen zlom njenih načel.« »Nva Dagligt Allehanda« piše, da je zelo verjetno, da so anglosanksonske sile na moskovski konferenci prostovoljno priznale sovjetske aspiracije na demar-kacijsko črto iz leta 1939 kot mejo. Takšno priznanje pa bi pomenilo dokončni odstop od načel atlantske izjave. Turčija hoče ostati nevtralna Poročilo turškega zunanjega ministra pred parlamentarno skupino ljudske stranke o razgovorih z Edencm Berlin, 18. nov. DNB. Ko se je po zaključku moskovske konfcrence podal angleški zunanji minister v Kairo, da sporoči turškemu zunanjemu ministru izide konference, je kakor znano, celokupni angleški in ameriški tisk zagnal pravi topovski ogenj na Turčijo. Ugotavljal je, da je za Turčijo sedaj nastopil trenutek, da izpolnjujoč svoje zavezniške dolžnosti, stopi v vojno. Turški tisk in turška javnost pa sta se takoj odločno zoperstavila temu hujskanju. Ko se je turški zunanji minister po končanih razgovorih v Kairu vrnil, so uradno izjavili, da je bila med zavezniki zgolj izmenjava misli o sedanjem položaju, pri kateri je turški zunanji minister ponovno pojasnil zunanje politične smernice turške vlade. V torek pa se jc sestala parlamentarna skupina Ljudske stranke k tajni seji, da sprejme poročilo zunanjega ministra o njegovih razgovorih z Edenom. Seji so prisostvoval tudi turški državni predsednik, ministrski predsednik in vsi člani vlade. Po končanem poročilu so bila posvetovanja, ki so bila po petih urah ob 20 za eno uro prekinjena in so se nadaljevala od 21 do pozno po polnoči. Ob 1.30 se je takoj po zaključku teh posvetovanj sestala neodvisna skupina Ljudske stranke, kateri je prav tako govoril zunanji minister. Tudi tega sestanka sta se udeležila državni poglavar in celokupna vlada. Izvajanja zunanjega ministra in nato sledeča debata sta bili končani ob 2.30. Anatolska agencija je še ponoči dala vsem jutranjikom uradno poročilo. Ob štirih zjutraj so izšle prve izdaje. Prvo poročilo se glasi: »Dne 16. novembra ob 15.15 sc je pod predsedstvom podpredsednika llasana Sake sestala parlamentarna skupina Ljudske stranke, da prisostvuje poročilu turškega zunanjega ministra. Zunanji minister je v svojih izvajanjih pojasnil politični položaj glede na priobčene dokumente in poročila o moskovski konferen-ci. Nato je prešel na najvažnejšo točko dnevnega reda: na razgovore z angleškim zunanjim ministrem. Kakor je bilo že javljeno v komunikeju, izdanemu v Kairu, so v prijateljskem in zavezništvu primernem načinu pregledali mednarodni položaj in obravnavali trgovinska vprašanja na osnovi zavezniške pogodbe med Turčijo in Anglijo. Pri tem je turški zunanji minister pojasnil zunanjepolitične smernice vlade in obravnaval vse obveznosti, ki izhajajo iz zavezništva. Parlamentarna skupina Ljudske 6tranke je, ko jc dobila še vsa podrobna pojasnila, soglasno odobrila politično linijo stranke.« Drugo poročilo se glasi: »Občni zbor neodvisne skupine turške Ljudske stranke se je v torek dne 16. novembra po končanem sestanku parlamentarne skupine L|udske stranke sestal pod predsedstvom svojega podpredsednika in carigrajskega poslance Ali Rana Turhana. Po pojasnilih turškega zunanjega ministra in tem sledeči debati ter dodatnim izvajanjem prisotnega zunanjega ministra je skupščina odobrila zunanjo politiko, ki jo zasleduje turška vlada.« Obe uradni poročili ne dajeta uradnih izjav turške vlade. Z zanimanjem in napetostjo so v politično zainteresiranih krogih opazovali izredno dolgo trajanje seje in seveda pripisovali veliko pozornost dolgi debati. Vendar pa sta poročili povzročili takojšnje popuščanje napetosti. Javnemu mnenju sta vlili upanje v nadaljnji mirni razvoj. S tega stilisča navajajo posebno oni odstavek prvega poročila, v katerem piše, da bo turška zunanja politika pri vsem svojem delovanju imela pred očmi obveznosti, izhajajoče iz zavezništva z Anglijo, toda tudi poslej ne bo ukrenila ničesar, kar bi bilo izven te pogodbe. To priobčeno carigrajsko poročilo in obe uradni poročili potrjujejo, da sla parlamentarna skupina turške državne stron-ke in opozicijska skupina soglasno odobrili pri razgovorih v Kairu zavzeto stališče turškega zunnajega ministra. Iz dejstva, da so osemurni seji parlamentarne skupine prisostvovali državni poglavar, ministrski predsednik in celokupna vlada, utegnemo razbrati, kako ogromen pomen so pripisovali tej odločilni seji. V resnici se ni turška vlada niti trenutek obotavljala, da ne bi v polnem obsegu odobrila stališča zunanjega ministra v njegovih razgovorih z gospodom Edenom. Turška vlada je ponovno izjavila, da je ohranitev nevtralnosti osnovno načelo njene politike, načelo, ki ga ne bo nikoli iz oportunističnih presoj ali spremenjenega vojnega položaja žrtvovala. Najbolj poklicana usta so vedno znova poudarjala, da Turčija nima ničesar opraviti z vojno velesil in da nima nikakih vojnih ciljev ali teritorialnih želja, ki bi utegnil narediti tudi vstop njenega naroda v to vojno zaželjen. Če so se sedaj po štiriurni debati vsi najbolj poklicani zastopniki naroda postavili soglasno na stran vlade, potem je jasno, da gleda turški narod na tako obrazloženo politiko svoje vlade kot na njegovim koristim najbolj primerno in da je odločen tudi v bodočnosti neovirano nadaljevati svooj politiko striktne nevtralnosti. Proč s slepomišenjem! Cenjeni gospod urednik! Vljudno prosim, da ml oprostile, da so obračam ua Vas iu ua Vaš list. S piscem članka »Suum euiqne« S. dr. B. so strinjam v tem oziru, da nisem bil naročnik Vašega lista in sem ludi jaz članke pod naslovom »Nemogoče« iu poročila u dr. Borisu Pueu bral pri sosedu. Ker nio samega bole zadev« enega dela naše inteligence, so obračam na Nas, da Vam povem, kaj ludi mene nadleguje v moji »nnima natioualis«. Ves čas namreč žc zastonj iščem v listih primerno izjare in resolucije, da so razne zvezo in organizacije obračunalo na dostojen načiu s tistimi, ki so so priključili komunističnim zločincem iu sedaj uničujejo slovenska življenja in premoženje slovenskega naroda v hribih in gozdovih. Pred nekaj tedni sto objavili v svojem listu članek »O las vesti«, kjer so pisec upravičeno vprašuje, ali so razne zbornice: odvetniška, zdravniška, industrijska ter razna dru-šlva, kakor na primer Društvo slovenskih sodnikov, izključili iz svojih vrst ljudi, ki prinašajo našemu narodu toliko gorja. Kolikor jaz vem, mi ni dosedaj noben list prinesel nobeno objave, da bi bilo katerokoli društvo to žo storilo. I'af pa Vam moram povedati naslednje: ko j« v listu izšel dotični članek, so bili nekateri »predsedniki« naravnost konsternirani. Kako sedaj vse to storili iu po kakšnih poslovnikih in pravilnikih spraviti s sveta to mučno zadevo? Marsikdo si je tudi zaželel, da bi hilo najbolje. če bi šel pokrajinske uprave izdal okrožnico in lako »uradno« prisilil odbore k temu »mučnemu dejanju«. Toda le okrožnico od nikoder ni bilo in upajmo. du jo tudi 110 bo. Nekatero organizacijo pa imajo med komunisti zelo mnogo članov, so zalo zelo vidno in sc ne bodo mogle izogniti javnemu zanimanju. Zato so na lastno pobudo storilo nekaj. Ker imajo razna društva svoja razsodišča, naj pač ta povedo svoj prav-dorek. Seveda pa se mora za takšno obsodbo v okviru društva izvesti vse točno pn pravilniku, ki ga ima vsako razsodišče. Zahteva takih razsodišč pa jo med drugim ludi ta, da se mora obdolženec poprej zaslišali, predno moro razsodišč« izreči svoj sklep. Zato mora razsodišče pismeno povabiti obtoženca na zaslišanje in seveda jo izredna težava s tem, da predsednik razsodišča, ki jo večinoma častitljiva starejša oseba, puč no moro oditi osebno v gozdove iu hribe iu tam poiskati obtoženca, da ga zasliši — zlasti pa še v časih, ko tolovaji ui v gozdovih sodi že nekdo drugi, na pa lak arhivar s spisom pod pazduho. — Kuj tedaj storili? Pri iein je prišla leni gospodom zelo pametna misel v glavo: povabilo obtožencu hodo poslali po pošti in pošla bo seveda vrnila vabilo z navedbo, (la je naslovljenec odpotoval »neznano« kam. Zastopnik raz-soilišča sc bo nato še osebno pozanimal na policiji, če jo imenovani svoj odhod v hribe prijavil ua ta način, da se jo l(ri policiji odjavil... Za vsak slučaj bo treba stopiti nato še na anagralski urad, kjer bodo ludi potrdili, da obtoženec ni ndjavljeu ... Društvo bo tako imelo spis, da jc ^-obremenjenega« člana svojo organizacije dalo pred razsodišče, vsa stvar pa je lialo v spisih obležala, ker obtoženec ni mogel priti na taslišbo. Ali se Vam no zdi, gospod urednik, da se takemu ravnanju pravi: nepošteno orgi svojim tovarišem sklicale izredno sestanke ali pa občne zbore, kjer bi bili laki člani »per nrelamationem« pognani iz vrst zbornic in združb, se skuša sedaj vse storili, da so taka — vsaj družabna obsodba — tako po stranskih poteh lepo izpelje ▼ čisto drugo smer — čisto po pravilih »zlate sredine«. »Osvobodilna fronta« širi po svojih letakih trditev, da so med prvimi pristopili v njene vrste razni zastopniki slovenske kulture. Resnično je član Društva slovenskih književnikov Josip Vidmar celo predsednik Izvršilnega odbora Osvobodilne Ironte. Kaj j« napravila nieil našim ljudstvom Osvobodilna fronta, je znano tudi že ljubljanskim zastopnikom »slovenske kulture« in njenih ustanov. Nc vem, nli je Društvo slovenskih književnikov Josipa Vidmarja črtalo iz svojih vrst, vendar pa hi bil že čas, da »slovenska kultura« z najpokli-canejšimi ustanovami na čelu javno obsodi vse razvaline slovenske kulture in njihovega povzročitelja — komunizem na Slovenskem. Kdo bi bil bolj poklican, da to obsodbo na prvem mestu podpiše, lcikor ravno čuvarji slovenske besedo s F. S. 1'inžgarjem in Otonom Župančičem na čelu ... A. »Zastopniki slovenskega naroda« slepomišenje. Namesto, da bi lake inizaeije v znak protesta proti takim Komunistična glasila so pred časom objavila imena članov Vrhovnega plenuma slovenske Osvobodilne Ironte in jih z velikim pompom proglasila kot zakonite in edino upravičene predstavnike slovenskega nurodu. Iz dobro poučenih virov smo sicer zvedeli, dn je Kdvard Kardelj dal objaviti lu imenu v glavnem zato, da bi bila članom zaprta pot nazaj in da bi bili primoruni ostuti med komunističnimi tolpami. Kilo so pruv za pruv ti zastopniki in zastopnice slovenskega narodu? Natančnejša analiza imen kaj kmalu odkrije, da so to znani ljudje, ki so že pred vojno imeli opravku s policijo zaradi komunističnega revolucionarnega udejstvovanja. Osvobodilna fronta je torej kratkoinalo diktirala kot slovenske narodne predstavnike funkcionarje komunistične stranke. Po do sedaj ugotovljenih podatkih so imeli opravka s predvojnimi oblastmi zaradi komunističnega udejstvovanja sledeči člani Vrhovnega plenuma: Baebler Alcksij, preganjan od policije zaradi komunističnega rovnrje-nja kot vodilni član komunističnih mladinskih organizacij; Brecelj Marjan, komunistični agitator in raznaševalec komunistične literature iz bivše Avstrije v Jugoslavijo; Brilej Jože, pobegli seminarist, znan predvojni policiji kot komunistični agent; Fajfar Tone, /nan policiji kot zastopnik krščanskih socialistov v komunistični partiji; Kardelj Edvard, preganjan oil policije kot voditelj komunistične strun-kc v Sloveniji: Kidrič Boris, preganjan od predvojne policije kot .voditelj komunistične mladine: Kidrič Zdenka, žena Borisa Kidriča, preganjana od predvojne policije kot sodelavka svojega moža; Klopčič Mile, znan predvojni policiji kot dopisnik slovenskih komunističnih listov v Združenih državuh Severne Amerike; Kocbek Edvard, prav tako znan po svojih zvezali s komunistično stranko že nred vojno; Kopitar Jože, delavec, že prej kaznovani komunist; Kraigher Boris, že prej kaznovani komunist; Končinii Milan, iz škofijskih zavodov izključen študent zaradi komunističnega rovurjenja; Krivic Vlado, preganjan od policijo zaradi komunizmu že pred vojno; Kveder Dušan, komunist, ki je imel že pred vojno opruvka s policijo; Lnmpret Jože, župnik, že prej preganjani in kaznovani komunist tako od politične, kakor od cerkvene oblasti; Lubej Franc, vodja taborskega Sokola, ime! /e pred vojno opravka s policijo zaradi tihotapljenja čeških komunistov v Jugoslavijo; ^ Maček Ivan iz Zadobrove, že prej zasledovan od policijo zaradi komunizma; Maček Polde, sorodnik Ivana, enako kakor prvi; t/Mazovec Jože, iz Vevč, že pred vojno od policije zasledovani komunist; Novak Franc, ljubljanski trgovec, policiji že prej dobro znani komunist; \/Ocepek Angela, delavka, že prej zaprta zaradi Komunizma; Dušan Pirjevec iz Tacna, imel že pred vojno opravka s policijo zaradi komunizma; Rupena Mnrn, učiteljica, imela opravke z ljubljansko policijo zaradi komunizma žo pred vojno; Stopar Viktor, delavec, imel opravka s policijo zaradi komunizma že pred vojno; šentjurc Lidija, žena Sergija Kraigherja, bila zasledovana od ljubljanske policije zaradi komunizma že pred vojno; Šlander Mica, delavka iz Sv. Pavla pri Preboldu, že prej zasledovana ko-munistka; dr. Vavpetič Lado, že nrej znani komunist, ki se je vtihotapil v »Zbor«; dr. Wilfan Jože, odvetnik v Kranju, že prej od policije zasledovani komunist: Ziherl Boris, že prej zaradi komu-nižma obsojen; Semič Stane-Daki, bil komunistični dobrovoljec v Španiji; Leskošek Franc, bil zaprt zaradi komunizma že pred vojno. To so »zastopniki in zastopnice«, delegirani od slovenskega naroda v slovenski parlament, škoda, da ni dr. Vito Kraigher, načelnik komunistične obveščevalne it> pronagandne službe, pristavil k imenom članov še te zgoraj navedene podatke! Pa še sam bi lahko opisal svojo lastno zgodovino, ki se je tudi v glavnem sukala okrog prizadevanja ljubljanske policijc! Cinizem komunističnega kolovodje Boris Kidrič, sin univerzitetnega profesorja dr Franca Kidriča, je ljubljanski policiji dobro znan še iz časov predvojne Jugoslavije kot protidržavni rovar. Bil je tedaj preganjan, a na žalost se je vedno našlo veliko »uglednih« ljudi, ki so intervenirali za pokvarjenega fanta in ga spravljali na svobodo Sedaj pa — strmite! — se jc v svojem oktobrskem govoru ob zasedanju komunističnih delegatov kar naenkrat razodel pred komunistično javnostjo kot največji pobor-nik bivše Jugoslavije in njene razpadle vojske. Cinizem komunističnega poglavarja pač ne pozna nobenih meja. Med drugim pravi namreč v svojem govoru: »Komunistična partija je bila tista, ki je žc spričo nemškega napada na Jugoslavijo organizirla na tisoče in tisoče dobrovoljcev. Komunistična partija je poslala v vrste dobrovoljcev, ki so se hoteli v okviru bivš« jugoslovanske armade boriti, tudi 6voje najboljše funkcionarje ...« Tako hoče sedaj Boris Kidrič prikriti tedanje razkrojevalno delo komunistične stranke v bivši jugoslovanski armadi in Bivši sokolski prvaki v ©F... Pravosodni inšpektorat u Ljubljani Ko je bilo zaradi prepičlega teritorija ukinjeno Vrhovno sodišče v Ljubljani obenem z Vrhovnim državnim tožilstvom, jo prevzel najvišji pravosodni položaj Pravosodni Inšpektor, čigar delokrog obsega vrhovno nadzorstvo nad vsem pravosodjem, to jo nad vsemi sodišči. državnimi pravdništvi in tem podrejenimi zavodi, ter odvetniško in no-I,irsko zbornico v smislu vseh tozadevnih zakonov. — Za Pravosodnega Inšpektorja je bil imenovan gosp. kasacij-ski svetnik dr. Josip F i s c h i n g e r. Pravosodni Inšpektorat posluje v uradnih prostorih prejšnjega Vrhovnega sodišča v Prešernovi ulici št. 8 (palača Mestne hranilnice). OBVESTILA PREVODA Sporočilo trgovcem. Skupna nabavna in prodajna zadruga v Ljubljani, Dunajska cesta 12, sporoča vsem trgovcem, ki so od nje prejeli krompir za delitev konzumentom, da ji najkasneje do po- V vodstvu OF so se podredili komunistom tudi razni bivši sokolski prvaki. Kakšne so bile že dolgoletne zveze teh sokolskih prvakov s komunisti, pa naj pojasni naslednja dogodivščina iz 1. 1938: V letu 1938. je bil v Pragi zadnji vse-sokolski zlet. Na ta zlet so šle tudi velike skupine Sokolov iz Beograda, Zagreba in iz Ljubljane. Iz Ljubljane je prišlo približno 500 Sokolov: to slovensko sokolsko skupino sta vodila sodnik Jože Rus in Lubej, danes oba člana IOOF. Ko so se sokolski vlaki iz Prage vračali čez Kotoribo v domovino, sta beograjski in zagrebški vlak lahko brez vseh težav potovala naprej, slovenski ljubljanski vlak pa ni smel odpotovati in jc moral vsemi sokolskimi potniki na obmejni postaji stati nad tri ure. Bivša jugoslo- vanska policija v Kotoribi je bila obveščena, da pelje ljubljanski sokolski vlak s seboj agente kominterne, ki so v Pragi sedli na ta vlak in se pod napačnimi imeni in potnimi listi peljejo v Slovenijo na svoje delo Vse pa je bilo organizirano na la ra-čin: sokolski vlak jc pod vodstvom Jožeta Rusa in Lubeja odpeljal v Prago nekaj nad 4C0 potnikov, doma vidiranih sokolskih potnih listov pa je bilo nad 5C0. Pod tistimi potnimi listi Sokolov, ki niso odpotovali iz Slovenije, so se nato vri-čali domov, agenti kominterne, ki so bili kot taki znani celo češki policiji. Tako sta sedanja člana IOOF Jože Rus in Lubej bila že tedaj 1. 1938. komunista in opravljala naloge po odredbah kominterne. Božidar Mas v svoji mm funkciji Slikar Jakac, salonski komunist, ki je ob zlemu Italije odšel med komunistične tolpe, je sedaj za svoje kulturne zasluge dobil posebno častno mesto v komunistični stranki: poverjeno mu je ilustrira-nje »Slovenskega poročevalca« in komunističnih bonov, ki ropajo ljudi njihovega premoženja in jih spravljajo na beraško palico. Res, slikar Jakac je visoko napredoval! Najbrž so morale biti storjene zelo tehtne intervencije in priporočila, da je dobil tako odlično mesto. Ilustrator »Slovenskega poročevalca«! S tem je enako počaščen, kakor so počaščeni njegovi tovariši iz ljubljanskega gledališča, ki smejo prirejati pod dolenjskimi ko- zolci gledališke predstave. Razlika je le ta, da se po končanih predstavah nc zbirajo več v kaki ljubljanski gostilni, temveč izsiljujejo od kmečkih gospodinj razkošne pojedine. Tako nam je znan dogodek blizu Višnje gore, kjer je morala kmečka gospodinja po vasi zbirati mast, maslo in jajca, da je napolnila z razkošnim kosilom nikoli site želodce nekdanjih članov ljubljanskega gledališča. Tako se zdaj ta nikoli sita ljubljanska kulturna svojat podi po Dolenjski in izžema dolenjskega kmeta. Res, gledališka umetnost se je vrnila v slovensko deželo, kakor to paradoksno naziva »Slovensk? poročevalec«. Zaskžesi konec ko-snunističnega krvnika Pri Planini js bil zajet komunistični »preiskovalni sodnik« sodni pripravnik Ivan Polovic Krivi preroki Ljubljana, 19. novembra. V okolici Planine je bil obenem z osmimi drugimi tovariši ujet Polo-vič Ivan, prosluli komunistični sodnik, stanujoč v Ljubljani, Bcljaškn ulica 30/11, po poklicu sodni pripravnik. Polovič, ki je bil rojen dne 28. avgusta 1911 v Kočevju, je bil pri komu- — II — nističnih tolpah preiskovalni »sodnik«. On je tisti, ki jc v zadnjem času pri Ribnici odredil pokolj 74 poštenih in zavednih slovenskih fantov. Pri Planini je bil Polovič za svoje strahotne zločine na mestu kaznovan. — Podrobnosti bomo objavili v jutrišnji številki. GOSPODARSKE VBTI Zdravstvena služba našega socialnega zavarovanja Zdravstveno službo pri Zavodu za socialno zavarovanje in njegovih krajevnih organih izvršujejo zdravniki za splošno zdravilstvo in za važnejše stroke. Izdalki za zdravniško službo, vštevši stroške za vzdrževanje embulaiorijev in zdravljenje zobovja so znašali 2.4 milij. lir. Število zdravnikov jo znašalo konec leta 1042. 87, nadalje je bilo zobozdravnikov 12. Pokrajina je bila razdeljena na 50 zdravstvenih okolišev, od tega 12 v Ljubljani. Pomožno zdravstveno službo je izvrševalo 22 nameščencev v ambulatoiiju Zavoda. —ju^.^.jmmi.nu wi—■■»"""i vf""' ' ———i i nedeljka, 22. t. m. vrnejo vse otlrezke za krompir in sporoče zalogo istega. Obenem obveščamo konzumente, da naj čimprej dvitznejo krompir, ker od-rezki št. 1, 2 in 3 zapauujo v soboto, 20. t. nu Zdravniki so lani izvršili naslednje število ordinacij: za splošno zdravilstvo 126.015, za posebne stroke 133.316, obiskov na dombvih zavarovancev pa je bilo 4887. Prvih ordinacij je bilo izvršenih za splošno zdravilstvo okoli 48.000, za posebne stroke pa 50.000. Izdatki za zdravnike so znašali 1.55 milij. lir in jo torej na posameznega zavarovanca odpadlo 58.56 lire. Izdatki za dajatve, zdravila, bolnišnice, zdravniško službo, vzdrževanje ambu latorijev, zobno nego, zdravilišča in za nadzorovanje bolnikov je bilo 10.8 milij. lir in je bila najvažnejši izdatek hrana-rina v znesku 4.255 milij. lir, torej na člana 160.51 lire. Izdatki za zdravila in zdravilne pripomočke so znašali 1.4, za bblnišnice in klinike 1.66 milij. lir. * Zaslužek srbskih delavcev v Nemčiji. Denarna nakazila srbskih delavcev, ki delajo v Nemčiji, so dosegla že vsoto 150 milij. din. se prikazati v očeh slovenske lavnosti kot navdušen Jugoslovan. Dejstva so pa drugačna. Boris Kidrič menda ni pozabil, da je nekaj dni pred izbruhom vojne med Nemčijo in Jugoslavijo trosil letake, ki so pozivali na sabotažo v vojski in hujskali ljudi k uporu. Res je sicer, da je že nekaj dni nato, ob izbruhu vojne, Boris Kidrič s svojo komunistično družbo menjal plašč in se prijavil na isti ljubljanski policiji za vojnega dobrovolj-ca. V tem ima prav. Komunistična stranka je namreč dobila ukaz, da mora poslati svoje pristaše v čim večjem številu v vrste jugoslovanske vojske kot dobro-voljce in jim preskrbeti čimbolj odgovorna mesta. Toda to se ni zgodilo zato, da bi se ti komunistični pristaši borili, temveč zgolj zato, da bi pospeševali v vojski razkroj ter ob razsulu kupičili orožje po svojih tajnih skrivališčih. Ves razvoj komunističnega zadržanja ob takratni krizi je bil naslednji: ob podpisu pakta med Nemčijo in Jugoslavijo je dobila komunistična stranka navedila iz Moskve, da se mora z vso silo boriti zoper ta pakt, kajti vodstvo mednarodnega komunizma je dobro vedelo, da bi pakt med obema državama preprečil na-skane boljševizma na Balkanu ter zagotovil temu delu Evrope mir in blagostanje. Komunizem v Jugoslaviji si je zato kar čez noč privzel obleko nacionalnega gibanja in z vso silo zahteval vejno. Istočasno pa jc po drugi strani z veliko vnemo razkrojeval ermado, vse z namenom, da bi povzročil razsulo, kajti po znanem pravilu komunistične taktike more le iz razsula vznikniti komunistična revolucija. To je bil tudi razlog, zakaj se je Boris Kidrič s svojimi pristaši javil na ljubljanski policiji kot vojni dobrovoljec. Kljub temu dobro znanemu dejstvu pa Kidričdenuncira podlo »bclogardistič-no obrekovanje«, ki pravi, da je »komunistična partija izkoristila Aprilski zlom za uzurpacijo vodstva nad slovenskimi množicami«. Toda neizpodbitno dejstvo ie, da je v glavnem komunistična stranka pognala Jugoslavijo v vojno ter jo istočasno razkrojila do popolnega razsula. Cinizem komunističnega poglavarja pa gre še dalje. Takole pravi: »Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo je, da bi bili danes sinovi našega naroda raznarodeni, izseljeni, pobiti na tujih bojiščih, skratka, da bi bii naš narod zatrt in celo uničen, če ne bi vstale nove sile ter organizirale narodni odpor proti okupatorjem. Če nc bi bila organizirana Osvobodilna Ironta slovenskega naroda, danes Slovencev kot naroda ne bi bilo več.« Večjega sarkazma pač do sedaj še ni izrekel nihče. Komunizem, ki je najprej pognal Jugoslavijo v vojno, nato jo do dna razkrojil, potem začel bratomorilno vojno, izzival oblast na represalije, nato načrtno pobijal množice Slovencev in jim uničeval narodno in zasebno premoženje, sedaj iz ust svojega zastopnika izjavlja, da danes slovenskega naroda ne bi bilo več, čc bi on ne začel pot revolucije! Resnica je drugačna: še nekaj časa komunistične »osvobodilne« borbe in slovenskega naroda ne bi bilo več! Kidričev govor pred člani komunistične stranke — rn ne pred delegati slovenskega naroda, kakor jih hoče prikazati komunistična propaganda — pomeni nai-večjo politično lopovščino, ki more priti kdai iz ust političnega voditelja. Kdo mu bo verjel? Prav nihče Njegovi pristaši sami mu ne bodo verjeli žc zaradi tega, ker so 6odoživljali . z njim vse spremembe komunistične taktike in ?ato dobro poznajo zlaganost Kidričevih izvajanj. Seveda jim je to vseeno, ker so skupaj s Kidričem tudi oni nosilci te brezčastne taktike, ki jo nc samo odobravajo, temveč podpirajo in izvajajo. Ne bodo mu pa verjeli tudi ne njegovi nasprotniki, ker so si glede popolne ne-moralnosti komunizma zdaj že docela na jasnem in dobro poznajo zlaganost komunističnega »nacionalizma«, Kidričev govor pa je vsekakor klasičen primer za cinizem in nemoralnost komunistične akcije, ki vsa sloni na laži, potvarjanju in na zločinstvu. v. ..Svetovi" naročniki nai zadnji dve knjigi, Kako si pridobim prijateljev in Slovenske starosvelncsti, vianteio limorel v upravi „Sveta' Kopitarjeva 6. .n Jezus je seveda navezal svoje oznanjevanje na razširjeno pričakovanje, da bi pokazal novemu spoznanju pot skozi tu pragozd prerokb. Elija, ki bi imel priti pred sodbo sveta jc bil že tukaj v osebi Janeza Krstnika (Mf. 17, 10...). Pričakovano božje kraljestvo je res blizu (Mt 4, 17), je sredi vas, v vas samih (Lk 9, 27). Vidljivo 6e prikaže: še v tem rodu, ko bodo mnogi izmed poslušalcev še živeli, pride Sin človekov (Mt 10, 23); to pomeni po razlagi Luke in Marka, da pride božje kraljestvo z močjo (Lk 9, 27; Mk 8, 38). Da, »poslej bodete videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba.« (Mt 26, 64). Tako ga vidi tudi umirajoči Štefan kot nebeškega zmagovalca Bogu na desnici (Dej. ap. 7, 56), tako videč Razodetja, ki je v zvezi z obeti Jezusovimi (Mt 24) trdno prepričan, da bo povzdignjeni Gospod odslej vladal in dokazoval svojo končno zmago za spoznanje vseh na sodni dan, — ali za njega vedeti, to je Oče pridržal sebi. (Mk 13, 32). Po tem vidimo da je to sprememba starega pričakovanja. O tem bomo šo govorili. Kako težko so se celo učenci navadil i drugače misliti, vidimo že po tem, da so še na potu k vnebohodu spraševali Gospoda po novi ureditvi. Dobili so isti, samo da še osebnejši odgovor: »Ne gre to vam, dn bi vedeli čase in prilike« (Ap. dela 1, 7). Saj je celo Pavel v svoji runi dobi, za razliko od 2 Tim. 4, 6 — dasi tega ni trdil — upal, da šc sam doživi sodni dan. (1 Tes. 4, 15.). Kako lahko je torej razumeti, da so bile židovske množice še močno v čaru starih adventističuih domnev! Ono so čitalo stara židovska skrivna razodetja, si jih po svoje tolmačila, in pritisk na židovski narod je seveda samo pospeševal upanje, da pride nenadoma prevrat. Tesnloničani na primer so s lako gorečnostjo pričakovali prevrata, da so je nekaterim sploh že zdelo nesmiselno, da br še sploh hodili za svojimi opravki. (2 les. 3, 6—12). Pavel je moral nastopiti proti temu, ker so se sklicevali na neko besedo, ki bi io bil baje on izrekel. V nekaterih prakrščanskih spisih so tudi sledovi o pričakovanju konca za bližnji čas. V nauku dvanaj-storice apostolov, v tako imenovanih Klementinskih spisih, in več kje drugje. »Poslanica apostolov« je spis, ki jo nastal proti sredini 2. stoletja na krščanskih tleh, pa je ves prepreden z drugačnimi nazori; on določa rok za konec »med binkoštmi in praznikom presneeev« leta 130. Drugi spisi, na pr. »Vncboliod Izaije«, opisujejo Antikrista (kukor že Razodetje) s »potezami Neronovimi in pravijo, da je on vestnik bližnjega preokreta. Prerokinji montu-nistovske sekte Maksila in Priska sta trdili, da sta deležni zasebnega razodetja in sta razlagali: Čez pet-let bo; pa v mestecu Pcpuca v Mali A7.iji. Podobno jo bilo pri proslavi tisoč-letnicc rimske države leta 244 _ zavoljo »1000 let« države miru. Tudi Avguštin je bil nekoč v čaru tega občutka, pa se ga je rešil in je pisal prijatelju 1 lesihiju: »Mnogi sino že mislili, da jc konec časa blizu, pa sino se varali, in mnogim se bo šo naprej tako godilo.« Prav je povedal. Leto 1000 po Kristusu je bilo (udi tako kritično, ker jc bil šel ključ za simboliko »1000-letja« Kristusovega Kraljestva po Razodetju v izgubo; saj pri židih vidimo, da nadomestuje često že 6 ali 7 ali 360 let tisti »tisočak« v istem smislu. S temi leti izražujo »pol-uoto čusa« ali ves ncizručunljivo dolgi irok konca«. Mnogo drugih primerov srednjeveških prerokb je zbral znani zgodovinar I. Dollingcr. So zanimive, a jih nimamo v slovenskem jeziku. Poleg razgretih duhov je bilo ti\di več svetih mož in žen, ki so pod vtisom svetovne in cerkvene zgodovine ter hrepenenja po odrešenju zašli na napačen tir. Tukaj se spominjamo pre-rokove besede: Moje misli ni60 vašo misli, in kakor je nebo višje nego zemlja, tako so moje misli višje kakor vaše misli. (Iz. 53, 8.) Samo dve teh srednjeveških prerokb ometi jamo posebej, pa no morda zaradi njune vrednosti, ampak ker se še sedaj včasih pojavljata in delata zgago. Ne mislim na prerokbe, ki so baje od svete Odilije; saj ona prerokb sploh ni zapustila, stari živ-Ijenjepi6ci to popolnoma izključujejo. Pač pa na bolj otroške nurave učinkuje tako imenovana »malahijan-ska prerokba«, ki jo je baje v 12. veku napisal irski duhovnik Malahiju. (Še nedavno so adventisti trdili, da je to — »katoliška prerokba«). Ta prerokba navaja vrsto papežev od 1. 1143 naprej s simboličnimi besedami za posameznika. Ker je spis seveda časovno omejen, saj ima vse svoj kraj, bi moral svet, ako bi bilo to res prerokba, dane« zu gotovo verjeti, da ostane do konca sveta lc šc za 6 papežev časa. (To bi šc bilo vsekakor dovolj, da dočakamo pred tistim strašnim rokom sinrt kakor so jo že naši predniki.) Brez ozira na lo pu, da bi prišli v nasprotje s sv. Pismom, ki ne dopušča preračunavanja, je že davno znano, du je bila slovita »prerokba« skrpucann proti koncil 16. stoletja s posebnim namenom. Zato so tudi simboli za pupe/e, ki so že bili, pruv dobro zadeti, ono, kar je šele pozneje prišlo, pa je nesmisel: Včasih sc kaj nekako ujema, navadno pa je neumno ali smešno. Prav tako zanič je prerokba o »prihajajočem velikem vladarju«, res čudno slaba zmes politične tendence in verskega fantaziranja, da je res žalostno, da se je kdaj našel duhovnik, ki je spravil tako reč med ljudstvo. Spodobne in resne knjigarne te buda-iosti sploh nimajo več. (Dalje.) Stanovanjski najemniki in njih vprašanja Mnoga vprašanja stanovanjskih najemnikov so zaduji čas postala uktualna. V tein članku naj ne bo govora o statistiki vseh stunovanj, ki jih sedaj premore Ljubljana, tudi ne o stanovanjih, ki ne odgovarjajo najenostavnejšim načelom moderne stanovanjske higiene, ko jo v mostu in na periferiji še mnogo stanovanj, ki jih ne moremo uvrstiti pod rubriko »stanovanje za človeka«, marveč so bolj podobna kletem in hlevom. Mala stanovanja, to so eno- in dvosobna stanovanja, so tako rekoč prenatrpaua, saj 6tanuje v njih dostikrat po deset in še več ljudi. Povprečno pa lahko računamo, da stanuje v enosobnih stanovanjih do pet, v dvosobnih pa še več ljudi, ki so kakor slaniki zdrenjani v take sobe. Po najnovejši statistiki je bilo konec leta 1942. v Ljubljani 8036 eno- in 7420 dvosobnih stanovanj. Poznavalci stanovanjskih prilik so mnenja, da stanuje v teh stanovanjih najmanj do 70% ljubljanskega prebivalstva. Stanovanjski najemniki so deloma organizirani. Njih društvo ima po dobrohotnosti predsednika Združenja javnih nameščencev dr. J. Hubada svoj društveni prostor v omenjeni Zvezi v VVolfovi ulici st. 10, kjer je društveni tajnik g. prof. Zupan vsem strankam vedno na razpolago vsako soboto od 16 do 17, prav tako tudi društveni predsednik g. I. Kisovec. Oba društvena funkcionarja radevolje dajeta strankam vsa pojasnila o stanovanjskih zadevah. V Ljubljani je okrog 25.000 stanovanjskih najemnikov, žal jih je pri društvu prav malo organiziranih, toda ljudje iščejo podporo pri tej organizaciji, kadar so v sili in potrebi. Društvo stanovanjskih najemnikov zastopa tudi interese podnajemnikov. kateri tvorijo v mestu znatno armado. Novi člani pristopajo k društvu, kadar potrebujejo raznih nasvetov in ko so v sporu s hišnimi lastniki, ali v zadregi, ko ne morejo dobili primernega drugega stanovanja. Zaradi uvidevnosti hišnih lastnikov, pravilnega razumevanja sedanjih prilik in dobrohotnega postopanja mnogih najemnikov se vsi nesporazumi in spori, katerih število ni veliko, običajno ješijo zadovoljivo brez intervencije sodišča. Društvo ne obstaja samo zato, da posreduje v zadevah posameznikov, ampak deluje v najožjem stiku z merodajninii oblastmi v zaščito interesov stanovanjskih najemnikov. Edina želja društvenega odbora je, da bi njegovi resnično socialni akciji bil dan potreben poudarek tako, da bi imelo za seboj mnogoštevilno članstvo, ki naj bi vedno organizacijo gmotno pa tudi moralno j>odpiralo. Mesečni prispevek je malenkosten: le eno liro. Interesi stanovanjskih najemnikov so v splošnem dobro zavarovani. Pristojna oblastva po posredovanju te organizacije io drugih čiiiiteljev zadnji dvo leti pokuzala mnogo razumevanja za vse stanovanjske Zadeve in uveljavila razne ukrepe, s katerimi j« stanovanjski najemnik zavarovan pred morebitno samovoljo hišnega lastnika So v tem pogledu važne odredbe, kakor: podaljšanje zuščite pred odpovedjo do konca vojnega razpleta. najemnine so ustaljene in se ne morejo samovoljno zviševati, tudi vprašanje podnajemnine je urejeno vsestransko. Spore o podnajemninah rešuje posebno razsodišče pri mestnem županstvu na predlog zainteresiranih strank. Posebna naredba daje možnost za pravilno ureditev najemnin v novih hišah, kl so bile sezidane po maju leta 1941. Prijave za ureditev teh najemnin se vlagajo pri Co-spodarskem svetu korporacij (biv. ZTOI), kjer posluje za to določana komisija. Z velikim zadovoljstvom je Društvo stanovanjskih najemnikov sprejelo najnovejšo uredbo šefa pokrajinske uprave generala Rupnika. Ta uredba pravilno in globoko posega v pereče vprašanje brezdomcev, ko je vse sloje predsednik pokrajinske uprave opozoril, da se morajo zavedati resnosti časa, ko se mora vsakdo kolikor toliko žrtvovati za skupnost. O vzrokih nesporazumov, ki navadno nastanejo med lastniki in najemniki in motijo mirno sožitje med njimi, jo treba poudariti, da je iskati glavni vzrok vsem sporom in oviram v nepoznanju obstoječih predpisov in uredb, ko je vsakomur treba upoštevati vsa določila stanovanjske zaščite kakor tudi hišnega reda. Največ nesporazumov nastane zaradi pomanjkljivo sestavljenih najemninskih pogodb, to zlasti v pogledu dolžnosti, obveznosti ter ugodnosti in pravic. Dostikrat nastanejo spori zaradi prepovršnega prevzema in pregleda najetega stanovanja. Pojavijo se dostikrat spori in oviro zaradi pravice do luči, vode in pralnice. Do nesporazumov pa pride tudi zaradi raznih nerednosti, ki nastanejo zaradi netočnega plačevanja najemnin. Prepiri se pojavijo tudi dostikrat v taki obliki, da se prenesejo pred sodišče, ko se nato stranke pravdajo zaradi žaljenja časti. Potrebno bi bilo, da se najemniki drže hišnega reda in policijskih predpisov. Ob vselitvi je najbolj praktično, da se v najemni pogodbi navedejo jasno in ločno vsi pogoji in vse podrobnosti. Tako bi se preprečili spori! V zadnjem času je postalo zanimanje za organizacijo stanovanjskih najemnikov mnogo živahnejšo kot je bilo doslej. Vsakdanja !,|ubljana po krohistovih zapiskih \'"Odmev pomilostitvenega akta Tomilostitveni akt vrhovnega komisarja Rainerja jo našel povsod v vseh slojih slovenskega pošieuega naroda naj-, boljši in najglobokejši odmev in je bil povsod s hvaležninfi odobiavanjem sprejel. Pomiloščeni so bili mnogi politični jetniki, pa tudi osebe, ki so bile obsojene pred italijanskim vojaškim vojnim sodiščem zaradi raznih kršitev protidra-ginjskih in drugih odredb. Pomiloščeni so bili tudi mnogi politični obsojenci, ki >o se nahajali po raznih kaznilnicah v Italiji. Megleno in čemrno vreme Južno, megleno in prav čemerno vreme traja dalje. Mnogi si žele sonca in bi rajši videli, da bi pritisnil zmeren mraz, ko da brodijo po brozgi in blatu. Jug počasi jemlje sneg. Barometer se od dne do dno lahno dviga. V petek zjutraj je že dpsegel stanje 768.6, znatno nad normalo. Tudi dnevna temperatura je višja od prejšnjih dni. Dvignila se je za spoznanje. V petek je bil zaznamovan jutranji temperaturni mini- mum + 1"C, v četrtek dnevni maksimum + 3.6" C. V zadnjih 24 urah je dežomer na univerzi zaznamoval 0.8 nun pada\ in. Rosilo jc iz megle. V petek je bilo močno oblačno. Posestne izpremembe v novembru Roirh Antonija, tovarnar jeva soproga v Ljubljani, Poljanski nasip 6, je z darilno pogodbo odstopila v last: svoji ne-doletni hčerki Majdi Reichovi njivsko parcelo št. 296 kal. občina Udmat v izmeri 695 ni' v vrednosti 17.375 lir in svojemu sinu inž. Reichu Anionu njivsko parcelo št. 295 kat. občina Udmat v izmeri 600 m* v vrednosti 15.000 lir. — Čermak Alojzij in Ana, posestnika v Zgornji Zadobrovi. sla prodala Ivanki liermastia, gostilničarki v Smartnem ob Savi, parcelo št. 428-5, njiva. k.o. Zadobrova, v izmeri 40!) m' za 2000 lir. - Ka-dunc Alojzij, posestnik v Stranski vasi jiri Grosuplju, ie prodal od svojega zemljišča v k. o. Stranska vas: Feliksu Ur-bančiču. krojaču v Grosuplju in njegovi ženi Ani parcelo št. 999-11, njiva, v izmeri 549 m» za 8235 lir ter Janezu Žitniku iu ženi Antoniji, posestnikoma v Za današnji dan Koledar Sobota, 20. listopada: Feliks Va-loa, spoznavalec in ustanovitelj reda; Edmund, kralj in mučeneci Agapij, mučenec. Nedelja, 21. listopada: Marijino darovanje; Gelazij, papež; Albert, škof in mučenec. Dramsko gledališče »Kovarstvo in ljubezen« — Red Sobota. Ob 16. Ob 16 Operno gledališče »Orfej in Evridika« — Red B. Kino Union »Ljubezen v poletju« — Predstave ob 15.30 in 17.30, Kino Sloga »Bratec ti moj« — Predstave ob 15 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Bleiweisova c. 6; mr. Hočevar, CelovSka c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. Peta knjiga slovenske poljudnoznanstvene knjižnice »SVET« 0o Imela naslov: »S premogom in kovinami po svetu \u zgodovini« v knjigi bo natančno, v kolikor Jo doslej znanstveno ugotovljeno, prikazan NASTANEK IN RAZVOJ VSEH NAJVAŽNEJŠIH KOVIN, kl Jih na svetu najbolj cenijo In uporabljajo. Posebno poglavje bo posvečeno najbolj razširjeni rudi: premogu. — Posebno zanlmlvj tn poučni bodo poedlnl odstavki, v katerih bo na preprost In Jasen način opisana uporaba najvažnejših rudnin, kaj vso se lahko Iz pocdlnlh kovin Izdeluje, In na kakšne načine vse Jih sodobna moderna kemija predeluje. Tosebno vrednost ho Imela knjiga v tem, ker bo spet bogato Ilustrirana: ŠTEVILNE SLIKE IN GRAFIKONI BODO IZVIRNI. Knjigo Je spretno priredil Ini. B. Cernlgoj. Knjigo že vnaprej toplo priporočamo! — Naročite sc takoj na »Svet«! — Naj ne bo knjižnice brez »Svetovih« knjig! Perovem parcelo št. 999-12 v izmeri 840 m' za 12.600 lir. Kvadratni meter jo bil po 15 lir. — Vrhovec Albin, posestnik in gostilničar v Ljubljani, Borštnikov trg št. 3, je prodal Ivanu Jarcu. posestniku v Lomi pri Brezovici, travniško parcelo št. 1376-1 k. o. Log v izmeri 124S m' za 3744 lir. Nesreče pri padcih in druge nezgode Na Zaloški cesti št. 105 stanujoča ključavuičarjeva žena, 81 letna Elizabeta Pregljeva si je v Šelenburgovi ulici poškodovala nogo. Neznan avto jo jo i>o-drl na tla. — V Povšetovi ulici šl. 19 stanujoča zasebna uradnica, 27 letna Alojzija Kregarjeva, se je pri padcu hudo poškodovala. — V Zgornji Šiški je bila povožena 79 letna zasebnica Ana Jenkovo. Dobila je poškodbe na glavi. V levi palec se je vsekal 53 letni kurjač Mihael Vizjak. — Stojan Vene. 17-letni akademik, si je pri padcu zlomil desno roko. — Raznašalka časopisov, 79 letna Marija Krašovčeva jo bila v Florijanski ulici povožena. Poškodovana je po vsem životu. — V ljubljansko bolnišnico so bili pripeljani tudi mnogi poškodovanci in ponesrečenci z dežele. — Posestnika žena Ivanka Debevčeva na Brezovici pri Ljubljani je v sredo zvečer nalivala petrolejko ob gorečem stenju. Petrolej se je vžgal, nastala je eksplozija in plamen je ženi požgal lase. S hudimi opeklinami po glavi je bila prepeljana v bolnišnico. — Enoletni sinček železniškega delavca Ivan Bider-man v čušperku je pndel na vroč štedilnik ter hudo opekel po obrazu in prsih. — V Mlačevent jo s kolesa padel in si zlomil desno nogo 35letni monter Janez Štrus. — V Preserju pri Borovnici ie v domači kuhinji padla in si zlomila levo roko 4 letna hčerka delavca Peršinova. — lludo poškodovana je bila posestnika hči. 20 letna Zinka Sterletova iz Starega trga pri Rakeku. Nečedne manipulacije s kolki I.clos januarja so na železniški direkciji prišli na sled premetenim manipulacijam že rabljenih kolkov, ki so bili nalepljeni na povzetnicah. Uslužbenec Franc S. ie kemičnim polom brisal žige s teh kolkov, ki jih je orllepljal s po-vzetnic, hranjenih v uradu za kontrolo dohodkov. Te nečedne manipulacije je, kakor je pozneje dognala revizija, izvajal od lanskega februarja do konca letošnjega januarja. Prihavil si je na ta način kolkov v nominalni vrednosti okoli 24.000 lir. Raznim interesentom je prodajal le kolke pod nominalno vrednostjo. Prodal jih je. knkor je sam priznal. za 1500 lir. Manipulacijam niso mogli takoj priti na sled. ker se ie uslužbenec znal skrivati. Šele ko je bilo vlomljeno v arhiv, kjer so bile shranjene priznanice o plačanih povzetninah. po izsledili nepoštenega manlpulanta. Ta jo nekaj kolkov prodal tudi neki trafi-kanlinji za 251 lir. Pred malim kazenskim senatom je bil uslužbenec S. letos juni.ia obsojen zaradi teh nečednih manipulacij na 5 mesecev strogega zapora in lOOJir denarne kazni. Trafikantinja Pa na 500 lir denarne kazni odnosno na 25 dni zanora. Trafikantinja je napravila revizijo na apelacijsko sodišče za- Dramsko gledališče Sobota, tt. novembra, ob lt: »Kovaratvo tn ljubezen«. Red Sobot«. Nedelja, Zl. novembra, ob 16: »Normanskl Junaki«. Premiera. Izven. Cono od ti Ur navzdol. Ponedeljek, !!. novembra: Zaprto. P. Schlller »Kovarstvo lo ljubezen«. V tej drami jo prikazana razlika med aristo-kratsklm in meščanskim »vetom, borba med poštenostjo in kovarstvom brezvestnih ko-rlstolovcev, razltku med socialnim redom ene in druge kaste in ljubezen kot edino ln poslednje oznanilo človeške svobodo. Zasedba vlog bo običajna. Opozarjamo na premlero zgodovinske drame Henrika Ihscna »Normanskl Junaki«, katere prva uprizoritev v letošnji sezoni bo v nedeljo. Dejanje se dogaja v 10. stol. na Islandskem, v času, ko je pričela prodirati krščanska vern v severne dežele. V delu je obravnavana usudnn moč sovruštva med po snmeznlml rodovi Wikingov in blnžilno moč krščanstva. Delo bo zrežiral M. Skrblnšck. Operno gledališče Sobota. tO. novembra, ob IC: »Ortej Iu Evrt dlka«. Red U. Nedelja, 21. novembra, ob 16: »Thais«. Izven. Cone od ,13 lir navzdol. Ponedeljek, 22. novembra: Znprto. Ch. W. Gluck »Orfej in Evridika«, opera v S slikah. Osebe: Orfoj — Golobova, Evridika — Vidalljevo, Amor — Ribičeva. Dirigent D. 7-ebre. režiser C. Dcboveo, koreo grat inž. I*. Golovin. Premiera pomladne bajke »Snegorufka«, ho prihodnji teden. V tem delu Rimski Korsukovu Je podana povezanost človeštva s prlrodo in njenimi večnimi zakoni. Osrednja oseba je Sncgoručkn, hčerka Poinlmlnc vile ln deda Mraza, njono hropeuenjo po ljudeh in ljubezni in zanjo usodni dotik z ljubuvnim žurora in sončnimi žarki. — V glavnih pnrtijah: Vldalljeva, Polajuarjova, Mlejnlkova, Golobova, Lupša, Popov, Poli-čevu, B. in M. Sancin. Dirigent N. Stritof, režiser R. Primožič, koreogruf P. Golovin. Dnevne novice Pastoralna konferenca duhovščine mosta Ljubljane bo v arodo, 24. novembra, oh 8. Krliansko moške kongreianlata vabimo, da te poinoitsvilno udolote proslave drugega glavnega praznika naše kongregncijb t j nedeljo, II. nov.. 1943. Zjutraj ob pot 7 sv. mata s »kupnim obhajilom, »večer ob & slovesen shod: sprejem novih članov, govor In pete litanije Matero božje. I'o shodu dn-rovnnjo zn namen« družbe. — Predstojul-«tva U. dr. ..Svetovi" naroiniki naj zadnji dve knjigi. Kako si pridobim priiatellev In Slovenske starosvetnesti. vzareio čimprej v upravi ..SVETA" Kopitarjeva it. 6 Radio Ljubliana dnevni spored za 20. november: 8.30 Jutranji koncert — 9 Poročilu v nemščini — 12.20 Glasbeni uvod — 12.30 Poročila v nemščini ln slovonščlnl — 1215 Koncert za razvedrilo Izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanee - 14 Poročila v nemščini — 14.IS Popoldunski koucert — 17 Poročil« v nemščini ln slovenščini — 17.13 Popoldanski koucert — 17.43 Gospodinjsko pro-davanjo — 19 Koncert soprnnlstke Pavle Lovšetovo — 19.30 Porovil« v slovenščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.43 Mala medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Veseli konco tedna — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročil« v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč. Poizvedovrnjn Sop ključev sem Izgubila od Okrožnega urada do Vodnikovega trgn. Poštenega najditelj« prosim, da jih odda pri vratarju ZSZ. Dotlčna gospa, pri kateri Jo lani tnn-scc« aprila—maj« g. Pcpl Dlohst. shranil gojzerje In apnrat, naj Jnv| svoj cenjeni naslov upravi »Sjovcnrat proli nagradi. Za uslugo prosi lastnik, kl nima kaj obuti. Fnršek Mihaela, rojenn 22. S. 1926, je šln od doma H- oktobra 1943 k svoji teti v Slrn-homer. Na pott »o jo prijeli banditl in jo odpeljali v Velike Lašče. Komur jo knj zna-negn o njej, nnj sporoči to njuni mntert Foršek Mariji, Na Požaru 50, Ljubljana, Za mladino in odrasle! Knjiga o ludežih in skrivnostih zveznotega neba Zanimivo branje ludi za odrasle je »Potovame v vesollslvo" Nap sol Pavle Kunaver Obsega 126 strani s številnimi fotografi-jemi zvezd, sonca, planetov itd. Cona vezani kniigi L 42.— Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred škof i jo 5 — Miklošičeva 5 Petrolej z« november. Mestni preskrbovala! urad ho delil nakaznice za petrolej t« inoace november tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek, 22. novembra upravičenci i začetnicami A-C, v torok. 23.. D-K, v aredo 24., G—I, v četrtek, 25.. J In K, v petek. 26., L— N, v »oboto, 27., O in P, v ponedeljek, 29., It-8, v torek, »0, T-V, v aredo, 1. decembra, Z ln t ter v četrtek, 2. dooomhra, zamudniki. Petrolej bo urad nakazoval sn-ino po tem razporedu vsak dan od S—10 Iu od 15—17 v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10-1. Po tem načinu razdeljevanja br> vsakdo dobil nakaznico brez dosega čakanja. Zuto stranko opozarjamo, naj s« ravnajo po abecednem redu in naj ne pridejo kar vse žo prve dneve po unknznlce, ker bi sicer moral! ljudje čakati v mrzli veži. Nova mladinska knjiga s slikami »No«nn In Zulka«, slikala In napisala Konči Ahačič, je pravkar izšla v Mladinski založbi. Stari trg 30. Vsa radio popravil« vara točno, atro-kovno ln a Jamstvom ter s predhodnim pregledom In proračunom izvrši tvrdka Pbiiipa-Radio, Ulica I. maja t. VIŠJI trgovski tečaj, v I.jubljanl sprejo-ina kot redno aluialelJel-lcel one diJakel-nje), kl ao dovršili višje razreda arednje šola ali pa redni Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanja te rrJ| »e naknadno. Prospekt na razpolago Trgovsko ufllUča »Cbrlstofov učni zavud«. Domobranska li. radi krivile in kazni, državni tožilec pa priziv zaradi preuizke kazni. Vrhovno sodišče je ugodilo reviziji trafikantinje in jo popolnoma oprostilo, ugodilo^ pa je nrizivu državnega tožilca ter uslužbencu S. zvišalo prvotno kazen od 5 na 7 mesecev strogega zapora. Mlado in staro boste razveselili, (e boste darovali za Miklavža bogalo ilustriraro, zanimivo in poceni knjigo >IVRMH0E< delo W. Scolla več kakor 2C0 tiik) Vsaka knjigarna vam lahko postrele z njo in tudi uredništvo »SLOVENCA.« Kredtijeiolclke. kt nimajo letos rednega pouka, lahko koristno uporabijo svoj prosti čas, da so priučijo praktičnih stroko\nih predmetov: atrojepi9ja, stenografije, knjigovodstva, korotpondonce, jezikov itd. Novi tečnji ae prično v ponedeljek, 22. novembra. Izbira predmetov po želji. Učnina nizka. Vpisovanje dnevno. Podrobne Informacije: Trgovsko učlllšče »Clirlstofov učni zatod«. Domobranska 15. Važno za vsakogar aedaj In * bodoče Je znanja knjigovodstva, korespondence, stenografije, Jezikov, strojepisja Itd. Temeljit pouk ae vrši v specialnem tečaju. Izbira predmetov po želji. Vplaovanje dnevno. Informacije daje: Trgovsko učlllšče »Chrlsto-fov učni zavod. Domobranska ti- Pijte naS Uran čaj, prirodno aroma-tlčno mcšnnlco Iz domačega cvctja In Izbranih zelišč. Nedeljsko zdravniško dežurno službo ho opravijo],i od soboto od 20 do ponedeljka do S zjutraj mest. zdrav. dr. Jožica Z i t k o , Ploteršnlkov« 13, tel. 47-04. Dva konja bo na javni dražbi prodala Mostna pristava v Povfetovl ulici 12. Dražba bo v ponedeljek, 22. t. m., ob 10 nn dvorišču mestne pristave. KULTURNI OBZORNIK Herman Melville, Beli kit Založba Plug si je nadela nalogo, izdajati izbrana dela iz doniučega in svetovnega slovstva, in sicer po štiri redne knjige na leto. Kot drugo letošnjo redno knjigo je izdala ameriškega pisatelja iz prejšnjega stoletja Hermana Melvilla najlepše delo Beli kit kot delo, ki je doseglo najvišjo stopnjo tnko v vsebinski vrednosti kakor tudi v kakovosti zunanje opreme. Knjiga ima tudi podobo pisatelja Melvilla. V pregledni uvodni besedi nns prevajalec Griša ICoritnik seznanja s pisateljem in njegovim pomenom v ameriški književnosti ter še |>oscbej z delom Beli kit (Mouy-Dick), ki jc kot prvo njegovo delo prevedeno v slovenščino. Iz te uvodne besede spoznamo življenje (rojen 1819 v Ne\vvorku, umrl 1891 kot neznuten carinski uradnik prav tam) in delo velikega in pomembnega pisatelja, ki je sicer tudi ze za svojega življenja slovel v Ameriki, toda v vsej njegovi veličini ga je domači deželi odkril in pokazul šele više stoječi kulturni angleški svet po pisateljevi smrti, tako nekako v času prve svetovne vojne. Da niso bila njegova dela brana in priljubljena tako kot njegovih prednikov, pustolovskih pisateljev Steveusonn, Conrada ali Ja-cka Londona, je bilo krivo to, da so ti njegovi predniki Melvilla prekašali v prikazovanju napetih zgodb in grma-denju bogatili pustolovskih doživljajev, ko po njih posebno hlasta množica. Zato se jc pa Melville bogato oddolžil izobroženstvu, ko je grniodenjc zunanjih doživljajev in pustolovskih dogodivščin zamenjal z globokimi razmišljanji iu slikanjem človeške notranjosti. lako je tudi prevedeno delo Beli kit, Melvillovo najboljše delo in tudi edinst veno tovrstno delo v vsej svetovni književnosti, da jc v resnici opravičen in potreben njegov prevod v slovenščino. Stij je Beli kit nekakšen Melvillov Faust, njegov najboljši in najgloblji pomorski roman, kakršnih nima ne ameriška ne svetovna književnost. Delo se je pisatelju tem bolj lahko posrečilo, ker je bil nad sedem let tudi sain pomorščak in prebrodil v tistem čnsu vsa ino rjo. od Atlantske-' ga prek Indijskega v Tiho in Južno' morje. (.»lavna zgodba sc v Belem kitu suče nkrog lova na kite in šo posebej na skrivnostnega belega kita. Da bi prav tega ujel, se je zaklel kapitan Ahab, ker mil je že nekoč prav beli kit odtrgal eno nogo in ga tako pohabil, du je ne samo telesno, marveč tudi duševno odslej postal posebnež, ki nu vsak način hoče doseči svoj življenjski cilj — belo pošast v ino r ju. Toda usoda mu ni naklonjena; namesto tla bi mornar pogubi! kita, pogubi kit njegu, njegovo ladjo, čolne in votovanjih po širnih svetovnih morjih. Prevod Criše Koritnika je prav lep in sočen, le nekaj pravopisnih nedoslednosti bi bilo treba odpraviti. Tudi zunanja oprema ustreza obljubam, ki jih je založba Plug postavila ob svoji ustanovitvi: je razkošna in modemu, Pa se vendarle vprašujemo, ali jc tako razkošje danes ta dan umestno, 6aj pn današnjem pomanjkanju in težkih razmerah na ta način knjiga ne more do revnejših slojev. A prav ti duševne hrane najbolj potrebujejo. F. J. Džingiskanovi Mongoli na pohodu Le prav neznatno majhen je bil krog tistih mož, za katere velik del teh zukonov ni veljal. V tem krogu so bili največ mladostni Džingiskanovi prijatelji. Njim je ostal vedno zvest in jim ni nikdar odrekel svoje naklonjenosti. Dalje so spadali v ta krog tisti častniki, ki so kdaj v bitki zastavili svoje lastno življenje in tnko rešili Džingis-kana pred smrtjo ali ujetništvom. Ti izbranci so imeli toliko predpravic in v taki meri, da so se morali zdeti drugim Mongolom kot bogovi ob prestolu najvišjega boga. Ti Džingiskanovi prijatelji so smeli — kako nepojmljiva odlika in prednost — stopiti v vladar-'ev šotor, kadar koli so hoteli. Kadarkoli so delili plen, so imeli ti prijatelji v nasprotju z tako ostrimi določili o pravični razdelitvi plena, izredne, kar neverjetne predpravice. Seveda jo Džingiskan dobro poznal svoje fante: dobro je vedel, da prav najboljši in izbrani rnožjo nikdar ne morejo biti to, kar so krotke živali v veliki čredi, ampak prav nasprotno, da so gotovo najpogumnejši, najdrznejši in največji srboriteži. Zato je prav dobro vedel, da bo gotovo še kdaj doživel, kako ga l>odo ti njegovi izbranci, ki se še zda-leka ne dajo krotiti kakor navudni vo- i' jaki na lepem polomili. O tem je bil trdneje prepričan, kakor o tem, da je dvakrat dve štiri. Vedel je, da l>o prej ali slej ta ali oni zagrešil že karkoli. In kaj naj bi tedaj storil? Nerodno bi bilo izbrance kaznovati. Še bolj nerodno pa bi bilo ne kaznovati jih in tako dopustiti, da bi zrasli njemu samemu čez gluvo. Poleg tega pa bi s tem spravil v slabo voljo vso vojsko. Ka j uaj bi torej storil? ln Džingiskan je iznašel res domiseln izhod. Za svoje izbrance je izdal posebno določilo: Osemkrat in ne večkrat smejo člani izbranega kroga prestopiti ali prelomiti katero koli odredbo ali zakon, pa zaradi tega ne sme niti vrabec čivkniti. Če pa napravi izbranec svoj deveti prestopek, ne sme začivkati le vrubec, ampak celo vsa teža zakona zadene tudi prešernega izbranca. Še več drugih značilnih zakonov je dal Džingiskan prav zaradi glol>okega in izčrpnega poznanja človeške duše za časa svoje vlade objaviti. I ako je na primer odredil, da naj vsakdo, ki s surovostjo povzroči prezgodn ji porod ali splav, plača za kazen toliko glav živine, kolikor mesecev je star zametek Izredne so tudi bile kazni, določene za požrešnost pri jedi za zanemarjanje gostoljubnosti in za posege med dva dvoboj ti joča. Za vse take primere so bile določene sila visoke in hude kazni. Čudovite pa so bile zlasti smernice, ki jili je vladar določil za takoimeno-vani sodni postopek. Tako je predpisal, da velja vsako dejanje za nedvomno dokazano le tedaj, kadar je bil storilec pri početju samem zasačen ali pa, če je sam prostovoljno dejanje priznal. Posredna dokazana pot s pomočjo indicijev stvarnih dokazov, ni bila veljavna in jo niso smeli v sodnem postopku uporabljati. Prisega moškega jo veljala več ko ženskina. Izpovedi sužnjev so imeli veljavo pred sodiščem le, če je suženj kot priča lahko svojo izjavo dokazal, tako na primer, da je pri očitku tatvine tudi pokazal ukradeno blago. Mlajše sužnje niso smele pričevati niti za niti proti gospodarju, če so imele razmerje z njim. Seveda je Džingiskanova zakonodaja ]>oznala nekatere danes nam popolnoma nerazumljive določbe. Tako je bilo na primer strogo prepovedano, da bi se komu pri jedi v tuji hiši zaletelo, še bolj strogo je bilo prepovedano, da bi sc kdo, vstopajoč v knezov šotor, dotaknil pruga. Nekatera določila pa izdajajo, kako strašno umazani — druge besede zato pač nimamo — so bili Mongoli. Zanje je namreč veljala osnovna za,poved: »Vse je čisto, nič ni umazanega«. Strašni umazanci so bili ti »gospodarji zemlje«, o tem ne moremo dvomiti. V njihovi zakonodaji je namreč zadela slehernika smrt, če se je kopal v reki ali če si jc pral v njej svoja oblačila. Kože in kožuhe so morali nositi na sebi vse dotlej, dokler se jim niso popolnoma ogulili in raz-cefrali ter v koščkih odpadli z života. Prav v zvezi s tem pa je zanimivo, da so je Džingiskan hudo zanimal, da bi dvignil število rojstev. Tako je z zakonom odredil, da mora priti na deset šotorov najmanj ena poroka na leto. Dalje je določil, da morajo biti žene in hčere vseh podložnikov vladarjem in njegovim sinovom, kadar koli se jim zljubi, na uslugo. Tuko vidimo, da so v tej zakonodaji bila združena najvišja človeška spoznanja in najgloblja modrost, polna izkustev z najpreprostejšo zagovednost-jo in z najgrozne.jšim barbarstvom. Te razlike so se v tej zakonodaji takore-koč dotikale druga druge, kakor se dotikata noč pa dan. Posebno modrost pa je ta neotesani vladar pastirjev dokazal s tem, da je zavzel čudno brezbrižno stališče do najrazličnejših verstev, s katerimi je prišel v dotik, ko je podjarmil tolike dežele in narode. Nikjer ni preganjal vere in njenih zunanjih izrazov. Dokler so mu narodi priznavali, da je pozeinski svetni gospodar, vladar zemlje on — Džingiskan — in mu niso odrekli jjotrebnih časti in priznanj, mu je bilo čisto vseeno kakšnega boga so častili, kako so ga imenovali in na kakšen način in s kakšnimi sredstvi so ga molili. To načelo verske strpnosti je pomagalo Džingiskanu marsikdaj v najtežjih trenutkih in lahko rečemo, da je prav ta strpnost zanj dobila več bitk, kakor pa njegovi jezdeci in njihovo orožje. Za verske odnošaje med Mongoli samimi pa je že dal osnovo v zakonodaji, saj je odredil, da svečeniki, umetniki in učenjaki ne plačujejo davkov. Hkrati pa je za duhovnike dal prista-vek, da ne smejo imeti državnih služb in da ne morejo biti državni uradniki. Izvedel je nekakšno ločitev cerkve od države. Dolga stoletja preje, preden je zahodni svet spoznal ta pojem. Kasneje, mnogo kasneje, ko so že vladali njegovi pravnuki, je pa razpadlo ogromno mongolsko cesarstvo prav zaradi verskih razprtij in zmed. 700 let pozneje pa so živeli potomci tega tako ponosnega rodu osvajalcev klavrno in zanemarjeno življenje. Številno svečeništvo. ki ga je bilo skoraj toliko kakor peska v puščavi Gobi in ki je bilo nenasitno kakor kobilice, ga je izžemalo in ga še izžema. (Dalje.) Iz dela in živlienia - od tu in tam S Spod. Štajerskega Obsodba črnoborzijanca. Pred mariborskim sodiščem se je moral le dni zagovarjati gostilničar Franc C e r j a k iz Korene pri Mariboru. Obtoženec je bil zaradi skrivnega zakola živine obsojen na leto dni zapora in 500 RM denarne kazni. Z njim so bili obsojeni z zaporno in denarno kaznijo tudi vsi ku-povalci mesa. Koncertna prireditev v Maribora. Mariborska podružnica štajerskih umetnikov in ljubiteljev umetnosti je priredila 18. t. m. v dvorani mariborskega Kazina koncertni večer. Na sporedu so bila predvsem Regerje\a in Schubertova dela, katera so izvajali domači umetniki pod vodstvom profesorja llermanna F r i s c h a. Sprejem v stranko. V soboto, 13. t. m., je bilo v prostorih Štajerske domovinske zveze v Mariboru veliko zborovanje, na katerem so bili sprejeti v stranko novi člani, katere je takoj zaprisegel okrožni vodja K n a u s. Odlikovanje delovnih strankinih funkcionarjev. V okviru slavnostne prireditve, ki je bila te dni v Mariboru, je okrožni vodja Steindl razdelil več | odlikovanj, katera je Fiihrer podelil delovnim strankinim članom na Spodnjem Štajorskem. Nezgode. Pri vožnji s kolesom se je ponesrečila Regina S e 1 a n iz Maribora. Pri- padcu si je poškodovala levo roko. V Bnislernici pri Kamniku je plaz zemlje podsul pomožnega delavca Janeza T i m p r a n a. Pri padcu s kolesa je za-dobil težje j>oškodbe na glavi mariborski mizar Maks P 1 i b e r š e k. Uradnici Kristini Bacanela iz Maribora je spodrsnilo na ulici. Pri padcu si je zlomila nogo. Težje poškodbe je nadalje zadobil Franc V a t i č iz Zupečje vasi. Ponesrečenec je padel pri vožnji s tovornim avtomobilom. Ana Razboršek iz Slivnice pri Mariboru si je pri padcu zlomila levo stegno. Konradu F r i d 1 u iz Rogoze je pa padel tram na nogo in mu jo zlomil. Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvaško Varčevanje s kurivom in električnim tokom. Zaradi varčevanja s kurivom in električnim tokom je zagrebška mestna občina odredila, da morajo vsi zagrebški gostinski obrati dvakrat tedensko praznovati. V ostalih dneh bodo gostilne in točilnice ter okrepčevalnice odprte od 8 zjutraj do 8 zvečer, restavracije pa od 9. ure zjutrij do 9 zvečer. Kavarne bodo morale tedensko praznovati en dan. V ostalih dneh bodo odprte od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Trgovine bodo po tej odredbi morale biti zaprte vsak petek. Pekarne in mlekarne bodo ob petkih odprte samo od 7. ure zjutraj do 11. ure dopoldne. Odredba o praznovanju gostinskih in trgovskih obratov se ne nanaša na trgovine s sadjem in zelenjavo ter na trafike. Imenovanje novih velikih županov. Zaradi imenovanja dosedanjega velikega župana dr. H e f e r j a za ministra za narodno gospodarstvo je imenovan na njegovo mesto za velikega župana v Osijeku in za Baranjo ing. Azanča-j i č. Za velikega župana v Travniku je imenovan štabni vodja ustašev v Mostar-ju B a b i č, za velikega župana v Sarajevu pa dr. Kulenovič. Istočasno živi pet rodov Nič ni tako čudnega, če doživi prababica rojstvo kakega pravnuka. Bolj čudno pa je, Če hkrati živi pet rodov. V nekem nizozemskem listu je bila te dni fotografija družine, kjer je videti prababico v družbi njene hčere, vnukinje, pravnukinje in prapravnukinje, ki ji je šest tednov. Prababica ima pravkar svoj 92 rojstni dan in ima 11 poročenih otrok, ti imajo 46 otrok, njih potomcev pa je 137. Nova knjiga o Sovjetski Rusiji Nedavno je izšla v Helsinkih v švedskem jeziku nova knjiga, ki se bavi na poseben način z razmerami v Sovjetski Rusiji. Pisateljica knjige. Leta Rudnicka juroszynska, je švedska državljanka, po krvi pa je Poljakinja. Ko so pridrvele rdeče armade na Poljsko, je bila s hčerjo na svojem posestvu v vzhodni Poljski in ni več mogla pobegniti. Tnko je prišla v oblast Sovjetov. Pisateljica piše, da so bili navadni vojaki rdeče armade še kolikor toliko znosni, dasi so bili robati, vendar so imeli še malce občutka do svojega bližnjega. Njeno stanje pa se je poslabšalo, ko je prišla v roke GPU. Pisateljica jako dramatično opisuje svoj beg v Lvov in bivanje v tem mestu, kar je trajalo nekaj mesecev. — V Lvovu so rdeči oblastniki vsak dan huje nastopali in povzročali nesrečnim ubežnikom nc-popiisno trpljenje. Pa še kolikor toliko normalnem življenju v Lvovu koj po zasedbi, se je poliujšal teror kmalu do neznosnosti, in tudi za inozem-ce, ki so skušali pobegniti iz tistih krajev. Pisateljica poroča o lakoti in neskončni bedi, piše o delovanju brez-božnikov, o preganjanju in deporta-cijah in drugih brezmejnih grozovito-stili. Knjiga ima naslov: »Mit mote med Roda Armen« — »Moje srečanje z rdečo armado«. Kadilci pospešujejo »zimsko pomoč Sleherni Francoz, ki dobi kadilsko izkaznico, mora plačati 10 frankov za francosko zimsko pomoč Ker je v Franciji 12,900.000 vpisanih kadilcev, bo država dobila 129 milijonov frankov za pomoč revnim pozimi. Velikansko najdišče zlata v Venezueli Skupina rudarjev v Venezueli je odkrila velikanski zlat rudnik pravljičnega bogastva. Nekaj delavcev si že zdaj vzame vsak dan za 20.000 bolivarjev zlata iz tega najdišča. V okolici je izbruhnila prava pravcata norost na zlato. Več ko 2000 ljudi je prišlo iskat zlato. Eksplozijska nesreča na Finskem Nedavno je nastala eksplozija v Tur-kuju (Aboju) v nekem velikem industrijskem podjetju. Pri tem se je podrlo 20 metrov dimnika, ki je visok 62 m, in po-drtine so poškodovale tvornico in stroje in ubile pet delavcev. Nesreča je bržkone nastala zato, ker se je v dimniku nabralo preveč plina. V Bolgariji so vožnje z avtomobili še enkrat dražje Tarife za avtomobilske izvoščke v Bolgariji so se podvojile. Zsi prvih 400 m stane vožnja 40 levov, za vsakih nadaljnjih 100 m pa 4 leve več. Za čakanje je treba izvoščka plačati 120 levov na uro. Usoda brodolomcev Posadka nekega argentinskega tovornega parnika je morala zaradi poškodovanega stroja zasilno pristati v zalivu enega od otokov Hermadec. Ta posadka je doživela eno najbolj modernih robinzo-nijad. Ko so se člani posadke razgledovali po otoku, so najprej mislili, da je neobljuden. Nenadoma pa se je pojavila napol gola, le z vlakni pokrita skupina beiih moških, Pripovedovati so začeli čudovito zgodbo, ki se je začela pred 16 leti, ko je bil parnik »Rembrandt« s 76 potniki odplul iz Melbourneja, pa ni nikoli prispel na svoj kraj. Ladja 6e je bila blizu otočja Hermadec ponesrečila in le 13 ljudi se je rešilo in zateklo na mali otok. Med temi 13 osebami je bilo 6 članov posadke, neki južnoameriški rudar, dve deklici iz Melbourneja, neki duhovnik, 14 letni kapitanov sin in neka Ar-gentinka s štiriletno hčerko. Ti brodolome! so dobili dovolj živeža in pitne vode na oteku. Iz parnikovih ostankov so mornarji postavili dve baraki. Ko so si urediji življenje, 60 sklenili, da bodo ustanovili državo in sestavili ustavo. Za kraljico so izvolili štiriletno hčerko Ar-gentinke. Vlada je sestojala iz kronskega sveta, ter mu je predsedoval duhovnik. Ko je bilo kralju Lindi 15 let, se je sama udeleževala kronskega sveta, ko pa ji je bilo 16 let, se je poročila s kapi-tanovim sinom Jurijem. V dobi 16 let trajajoče Robinzonijade se je družba pomnožila za šest otrok iz zakona kraljevskega para in obeh mornarjev, ki sta se bila poročila z deklicama iz Melbourneja. V tem ča6u je le en član te družbe umrl, tako da je bilo ob času, ko so jo »odkrili« člani posadke argentinskega parnika, 18 belih otočanov. Vsi so izjavili, da jim je jako dobro in ne želijo, da bi se vrnili v civilizacijo. 79. Ob vodi je zagledala Marijo in psa. Strmela sta v potok, ki je potuhnjeno grgral mimo travnikov. »Mar me nič ne slišiš? Pravim, kaj ti je, da te je kar čez noč zmanjkalo v gradu.« Novo orodje za iskanje Jezerska policija v Curihu uporablja že nekaj časa za iskanje električni magnet, ki ga je iznašel neki stražnik, in ki z njim potegnejo iz vode do 30 kilogramov težke kovinaste predmete. Pri tem pa pomaga tudi posebno vodno globinsko zrcalo, ki je z njim videti prav do dna jezera. Doslej so s tema dvema j>ri|>omočkoma j>otegnili že mhogo ukradenih ogrodij koles, dalje ročnih blagujnic in izgubljenih kovinskih predmetov iz Curiškcga jezera in iz rek Liinat in Ahl. MALI OGLASI CVETJE no najni/ii ceni sc doni pri nalob, Kolodvorska 19. ŠOP KLJUČEV se je našlo na Tyr-ševj cesti. Dobe se v upravi »Slovencac. DRUŽABNICA Iščem družnbnico od 20 do 30 let, ki bi se preselila s slovensko družino v Trst. - Za potovanje potrebni dokumenti se preskrbe. Ponudbe s sliko na upravo >Slovencac pod značko »Družubnicac št. 7874. VSA RADIO POPRAVILA vam točno, strokovno in z jamstvom ter t predhodnim pregledom io proračnnom izvrši tvrdka »Philips-Radio«. Ulica V maja it. 6. SPALNICA in jedilnica - poceni nuprodaj v gostilni -Celovška c. 72, vsak dan od 3 do 5 pop.. KRMILNO PESO prodaja Gospodarska zveza v svojih skladi* ščiti v M a ibi rov i ulici št. 10. KADILCI Cigaret primanjkuje. Kajenje Škoduje ^ vašemu zdruviu. Edina rešitev - odvadite se kajenja z našim zanesljivim, preizkušenim sredstvom >Niko-tinol«. Prodaja: Jugo-patent, Gosposvctska 1. POLNOJARMENIK mizarske stroje. 15 ml kabla, 80 IIP elektromotorje kupi. Trnovski pristan 20. GALOSE, SNEŽKE Zaradi prevelikega navala sporočamo ccnj. občinstvu, da do nadaljnjega galos in pa sne/k ne sprejemamo v popravilo. Naknadno sprejemauje bo objavljeno. Ciril-Metodo-va ulica 71. šivalni stroji pogrczljivi, šivajo naprej in nazaj, krpajo, vržejo, stalno na zalogi pri »Triglav«, Res-ljeva cesta 16. TEL KINO SLOGA 17-30 V nizu lepili filmov, ki jih predvajamo, bo užitek za vsakogar, kdor bo videl film z najpestrejšo vsebino »Bratec ti moj« Izza dobe pesnikov Raimunda in Grillpar* zerja. Sodelujejo najboljši umetniki: ilaas Ilolt, Hennann Thimig, Marte tlarell, VViu« nie Markus, Jane Tilden, Paul llorbfpejtf Režija: Uans Thimig. Dunajska filharmonija PREDSTAVE ob delavnikih ob 15 In 17. ob nedoljah: 10.30, 13.30, 15.30 in ob 17.30. ,iL KIIVOUMON ™ Je li mogoče med dvema zaljubljencema golo prijateljstvo? Odgovor vam daje film » Ljubezen v poletju« V Klavnih vlogah: Winnie Marku«. Lotte l.aug, O. W. hisclier iu drugi odlični dunajski igralci. PREDSTAVE ob dalavniklh ob 1S.J0 In 17.30. BREZOVE METLE držaje za lopate, ome-la itd., dobite pri Gospodarski zvezi - Blei-vvcisova 29 in Maistrovo 10. VINSKE SODE dobro ohranjene, od 100 do 650 i, prodamo. Pirnat Ivina, Cesta na Grdo 14. REVEN DIJAK ic izgubil od Vodnikovemu trga dn pošle denarnico z večjo vsoto denarja. - Pošten najditelj se naproša, da jo odda v upravi »Slov.c proti nagradi. NAŠEL SEM v petek zjutraj manjšo vsoto denarja. Dobi sc v Akademskem kolegiju. Kolodvorska 22, soba št. 20. DOTIČNA GOSPA pri kateri jc lani meseca aprila do maja g. Popi Dlobst shranil poj/.erjc in aparat, naj javi svoj ccnj. naslov upravi »Slovenca« proti nagradi, /a uslugo prosi lastnik, ki nima kaj obuti. MODERNE OPREME za spalne sobe, politi-rane, prodam - Ccrne Avgust. Ljnbljana — Vodnikova 83. MOŠKO OBLEKO in suknjo prodani. -Avscnik, Povšetova 3. IZGUBILA SEM v četrtek due IS. t. m. sivo propustnico tln-sciopassnrc) št. 2171 na ime Jerneje Štefanija, Jarše IS. - Poštenega najditelja prosim, naj odda v upravi »Slov.« F. CHIESA X. Končno je Ii mirno zaspala in se zbudila šele, ko je nekdo potrkal na vrata. Bila je Nežika, ki ji je povedala, da jo kliče mati. Ker je vedela že iz izkušnje, da ne more biti nič hudega, saj jo je mati večkrat klicala celo sredi noči, se deklici ni mudilo. Zazdehala je, si pomela oči, nadela haljo in odgrnila zaveso. Zunaj se je že začelo daniti. Ker je pa Nežika vztrajala, da mora priti takoj, se je končno le odločila in odšla k mačehi. Ko se je Amarilis prikazala na vratih, se je gospa Marija Luiza nekoliko dvignila z blazin in iztegnila roke: »Oh, draga moja ■.« Umolknila je, nato pa velela Nežiki, z glasom, ki se ni zdel več isti: »Proč odtod!... Kaj še iščeš tu?« Sobarica je odšla in zaloputnila vrata za seboj. Gospa pa je začela znova jadikovati. Pripovedovala je o hudih sanjah, ki so jo mučile. »Podaj mi roko, Amarilis. Glej, kako še vsa trepečem...« Zdelo se ji je, da je umrla, toda nisem bila čisto mrtva, Peljala se je z avtomobilom po popolnoma neznani cesti med dvema živima mejama, ki sta bili tako blizu skupaj, da je avtomobil le s težavo in zelo počasi mogel skozi. »Kaj ti je prišlo na misel, sem dejala šoferju, da si zavozil na to cesto. Brž me odvedi drugam.« »Gospa,« mi je odgovoril; »saj ne morem. Mar ne vidite kakšen voz imava pred seboj?« Res je bil pred nama mrtvaški voz prvega razreda, poln vencev. Na vsakem vencu je bil črn trak z zlatim napisom. Sorodniki in prijatelji so šli za nama. Bila je brezkončna vrsta avtomobilov. Govorili so: Uboga gospa Marija Lfciza!... Kajti bil je moj pogreb, Amari-HŠ. Mene so zaprli v črno krsto, ki sem jo videla pred seboj, a zdelo se mi je, kot da prisostvujem pogrebu neke druge osebe. Silno sem si želela, da bi mogla prebrati napise na vencih, ki so bili vsi narejeni iz temnih vijolic. Vse prizadevanje je bilo zaman Rekla sem: »Amarilis, prosim te, poišči mi naočnike. Pustila sem jih v knjigi na nočni omarici...« »Ah, kaj Amarilis!« mi |e odvrnila Nežika. »Mar ne veste, da je ni več? Ne veste, da se je poročila?,..« Jaz pa sem začela bridko jokati... Potipaj blazino. Mokra je, kakor da bi bila na dežju. In tudi moj I ubogi psiček je jokal kot otrok. Tudi on je vzdihoval: Ni je več... ni je več... A hvala Bogu, ni bilo res. Še si tukaj... Daj, da te vidim, da se te dotaknem ... A tudi jaz nisem še umrla. Povej mi, Amarilis, ponovi mi še ... XI. Amarilis jo je pomirila, da nobena izmed njiju še ni umrla, da obe še živita. Nato se je vrnila v svojo sobo in odprla okno Vreme je bilo lepo; danilo se je že. Oblike dreves in gričev so polagoma zadobivale srebrno barvo Nebo je postajalo sivkastomodro. Nekaj trenutkov je stala ob oknu, nato pa se je odmaknila, da se obleče. V hipu pa se je premislila in skočila zopet pod odejo. Hotela je v postelji uživati krasoto prebujajočega se jutra, ki ga je lahko opazovala skozi odprto okno. Postelja je bila tako obrnjena, da je Amarilis lahko leže opazovala skozi okno drevje, travnike, griče in celo gore, ki so se izgubljale v daljavi, Opazovala je lahko tudi kos neba in oblake, ki so pluli po njem. Danes je plaval po nebu en sam oblak: majhen otoček bledorumene barve, ki je polagoma kazal svoje zalive in rtiče ter je imel dve ali tri dolinice, polne bledih vijolic in majhen rožnat izrastek, ki pa sc je kmalu odtrgal in izginil. Kako prijetno je bilo zopet zapreti oči in ohraniti ljubko sliko tega otočka. Ko jih je zopet odprla, je opazila, da so bile hišice, razpršene v daljavi, že vse osvetljene. Nien pogled se je ustavil bolj v bližini. Opazovala je ukrivljeni vrh ciprese, ki se je rahlo zibal. Mala ptičica je sedla na ta vrh, da bi se zibala in je veselo žvrgolela Preveč lepo in 6ladko je bilo vse to, da bi se mogla popolnoma predajati tem občutkom. In res se je kmalu znova hotel zbuditi spomin na vse velike in male neprilike v domači hiši. Toda rahla meglica spanca je neopazno zagrnila žalostne in vesele stvari. Združila je oboje v nejasno bajko, katere potek ni bilo mogoče jasno zasledovati. Amarilis je zopet zaspala. Vsa srečna se je znova prebudila v sončnem iulru. Skozi okno je prihajal vonj po jasminu in napolnil sobo. Ko je Amarilis okrenila glavo proti blazini, kakor bi se hotela iznebiti tega vonja, se ji je zdelo, da je tudi blazina prepojena z niim. Tedaj se jc nenadoma spomnila besed, ki jih ii je pred nekaj meseci rekel Aminta in ki se nanje ni še nikoli spomnila: Amarilis se ne bo nikdar zaljubila v nikogar Ima krasno kristalno srce naš? sveta Amarilis., « Kako je nespameten! — si je dejala. Čudila se je, da so ji te nespametne besede prišle na misel prov zdaj in brez nikake zveze. Vendar pa je takoj spoznala, da je neka zveza. Prav ta trenutek sladkosti je vzbudil Amintovo izjavo, da jo zanika. Kristalno srce! Kar na smeh ji je šlo, ko si je predstavljala to hladno in trdo stvar sredi te mehkobe. Ne, ljubezni ni občutila. Za nobenega izmed moških, ki jih je poznala, ji še ni utripalo srce. Ko je ležala na pol omamljena od opojnega vojna, je razmišljala, kako nebeško sladko mora biti, če srce ljubi nekoga, ki to ljubezen vrača z vsem žarom; zdelo se ji je, da bi umrla od te sreče .., Skočila je s postelje, se umila in oblekla. Medtem ko se je česala, je videla v zrcalu (Amari!is, kakršne ni marala, ter ji je dejala: »Nespametna si « Obrnila ji je hrbet Ker je zaslišala v pritličju glasno govorjenje in tekanje, je odhitela po stopnicah, da bi videla, kaj se je zgodilo. XII. . Bil je tapetnik z dvema pomočnikoma, ki je prišel zaradi nekega dela, o katerem se je govorilo že mesec dni. Treba ie bilo zameniati papir v salonu z zeleno svilo, ki io je gospod Pardi naročil iz Švice Izbral ie najdražjo, ne da bi sc oziral na to, če ie tudi najlepša. Zelena svila; obrobljena nai bi bila z zlatimi paličicami kakor je videl pri grofu Busca. i »Toda tudi oprema mora biti v istem slogu« — »Seveda saj sem že pisal, naj mi j pošljejo kataloge «