novi
Qubik
caffè
- kava, izbrana in pražena v Trstu.
www.qubik.eu
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Fibaie di Udine
TAXEPERQUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
št. 8 (1706) Čedad, četrtek, 24. februarja 2011
Qubik
caffè
scelto e torrefatto a Trieste.
www.qubik.eu
r
Associazione di amicizia Italia-Slovenia
1
Ha avuto un bel successo l'iniziativa del deputato cividalese on. Carlo Monai (Idv) che ha promosso l’istituzione di un'Associazione parlamentare di amicizia Italia - Slovenia. Sono oltre 60 i deputati e senatori di tutti i gruppi parlamentari che vi hanno aderito con l’obiettivo di valorizzare i rapporti tra Italia e Slovenia in campo politico, culturale, artistico ed economico. segue a pagina 4
All’unanimità eletta presidente la sen. Tamara Blažina
Hvalevredna pobuda odbornika FJK De Anne
“Slovenski jezik bogastvo za vse”
A Gorizia su iniziativa dell’assessore Elio De Anna
Gli sloveni agli Stati generali delle lingue minoritarie
Deželni odbornik za kulturo Elio De Anna želi premik v politiki Furlanije Julijske krajine na področju varstva manjšin in uveljavljanja večjezičnosti, ki jo bogati, osmi-šlja njen poseben statut avtonomije ter ji daje novo vlogo v tem delu evropskega prostora brez mej. Zato je sklical tri zbore, enega za vsako od treh manjšin, in povabil k besedi vse, ki se na različnih področjih, od javnih uprav do društev in ustanov, ukvarjajo z manjšinskimi jeziki in kulturami. V ponedeljek, 21. februarja, je poslušal ocene, probleme in predloge nemško govoreče skupnosti, v torek,
22.,	smo bdi na vrsti Slovenci, v sredo, 23., pa Furlani.
Goriški deželni zbor slovenske manjšine z naslovom “Slovenski jezik bogastvo za vse” je trajal več kot štiri ure, v razpravo je poseglo 35 predstavnikov iz vseh treh pokrajin, dobro je bila zastopana tudi videnska pokrajina, odkoder so prišli tudi glasovi tistih sredin, ki se nimajo za Slovence in želijo posebno
specifično zaščito. Javne uprave sta zastopala odbornica iz Rezije Cristina Butto-Io in svetnik iz Barda Igor Cerno. Spregovorili so še Iole Namor, Riccardo Ruttar, Michele Obit, Luigia Negro in Rudi Bartaloth s pisnim prispevkom, za združenje Lega della Slavia pa Sandra Medves in Alberto Siega ter Michela Gus za društvo Stelline
Kako pa naj bi se spremenila deželna politika, je na začetku povedal sam odbornik De Anna, ko je dejal, daje potrebno preseči pojem zaščite in obravnati manjšinske jezike kot dodano vrednost ter jim zagotoviti enake možnosti, tako da bo Dežela FJK postala bolj kompetitivna in kulturno ustvarjalna.
V drugi polovici junija bo odbornik sklical tri konference za Slovence, eno za vsako pokrajino. To bo še dodatna priložnost, da si prizadevamo za pridobitev boljših pogojev za razvijanje slovenskega jezika in kulture ter teritorija, na katerem živimo, (jn)
"Dobbiamo riconoscere le lingue minoritarie, nello specifico lo sloveno, come un valore aggiunto e una caratteristica di eccellenza e non come una divisione o una rivendicazione campanilistica, traghettando il termine tutela in un più attuale contesto di pari opportunità. Nell'Europa dei popoli - ha infatti affermato a Gorizia l'assessore
regionale alla Cultura e alle Relazioni internazionali, Elio De Anna, nell'ambito della giornata slovena degli Stati generali delle lingue minoritarie - il Friuli Venezia Giulia ha cambiato ruolo e posizionamento, diventando da baluardo del Nordest a punto di riferimento a Sudest, ed è su queste basi che dobbiamo lavorare insieme per es-
sere competitivi e culturalmente propositivi".
Alla presenza di De Anna, si sono susseguiti oltre trenta interventi di rappresentanti istituzionali di lingua slovena, di associazioni cul-turali-sportive e di case editrici della minoranza provenienti dalle province di Trieste, Udine e Gorizia, dando vita in questo modo alla fase
'-S'
è-
bm£s5L
___L
i ___________________________________
di ascolto promossa dalla Regione con l'obiettivo di raccogliere proposte e suggerimenti dalla base per la migliore valorizzazione della lingua e della cultura slovena.
Al di là degli auspici generalmente formulati in merito a una maggiore certezza, consistenza, dinamicità e continuità dei finanziamenti, sono emerse richieste condivise quali l'invito alla Regione a operare con strategie più univoche e visibili in tema di minoranze linguistiche e la necessità di sostenere con rinnovata intensità l'insegnamento dello sloveno nelle scuole e attraverso le associazioni culturali.
segue a pagina 6
Prešernova proslava
Slovensko kulturno
Gli Stati generali delle lingue minoritarie a Gorizia sono stati dedicati alla comunità slovena
[
Praznik kulture tou Barde
Soboto, 19. fevrarja, tou imanu kulture so se zbrale tou Barde mlade moči: sinateče njivarske škuole, mladi, ki nu se vadijo piskati na Glasbeni matici, an šinje možje an žene ki usako soboto nu se trudijo na korš slovienskaa jezika u Barde anu na koncu še mlade Barskaa okteta. Te dan sousje so se zbrali, za reče, ke naša slovienska kultura je no boastvo, ki na zna držati ukop jude anu na zna daržati žive naše vasi. beri na strani 8
1
ZVEZA BENEŠKIH ŽEN ^UNIONE DONNE DELLA BENECÌA
SPIETAR _ SAN PIETRO AL NATISONE
8.3.2011	ob 20.00
sala polifunzionale-večnamenska dvorana 0
Beneško	»Mò^^l|ria Je sveta« V
režija:	Marjan	Bevk
igrajo:	Roberto	Bergnach	Bruna Chiuch Adriano Gariup Maurizi^
Anna lussa Marco Predan Michele Qualizza Graziella Tom;
središče Planika in Glasbena matica - Šola Tomaža Holmaija v Kanalski dolini bosta obeležiti Dan slovenske kulture. Prireditev bo v petek, 25. februarja, ob 19. uri v večnamenskem kulturnem centru bivše mlekarne v Ukvah pod naslovom “Otroci za otroke”.
Tudi letos bodo v ospredju mladi, jezik in sodelovanje Planike s šolskim sistemom Kanalske doline. Proslavo bodo uvedli učenci ukovške osnovne šole z Zdravljico, nato pa bo na vrsti popotovanje skozi življenje Prešerna vključno s Turjaško Rozamundo.
Skupina učencev osnovne šole iz Zabnic se bo nato predstavila kot “pa-glavčki iz Žabnic” (pa-glavčki kot majhni, razigrani otroci). Učenci iz Zabnic bodo prikazati kratek odsek šolskega dne. Prepevati bodo in se igrati.
Otroci, ki sledijo izbirnim tečajem slovenskega jezika, ki jih prireja S.k.s. Planika, pa so pripraviti dve krajši lepljenki z naslovoma “Svet v barve ujet” in “Rad bi”. beri na strani 5
Po zasedanju koordinacije ministrov Italije in Slovenje prejšnji teden v Rimu
Od pomladi stalno omizje za Slovence
Slovenska manjšina bo aprila ati maja dobila stalno omizje pri italijanski vladi, ki
bo skrbelo za odnose med vladnimi in državnimi institucijami ter Slovenci v Itali-
ji. To je ena izmed ključnih novic z zasedanja koordinacije ministrov Slovenije in Ita-
Predstavniki italijanske in slovenske vlade na srečanju v Rimu
lije prejšnji teden v Rimu, med katerim so precej pozornosti nameniti tudi sodelovanju med državama.
Za stalno omizje pri rimski vladi so se med drugimi zavzemati obe krovni organizaciji SKGZ in SSO, pa tudi vsa slovenske organizirana stvarnost. Naša skupnost bo tako končno imela neposrednega sogovornika v okviru italijanske vlade.
Vladno omizje za Slovence, katerega glavni politični “sponzor” je podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta, bo delovalo v sklopu zunanjega ministrstva. beri na strani 4
Četrtek, 24. februarja 2011
2
Pulfero, in dirittura d’arrivo quattro impianti fotovoltaici
Il consiglio comunale di Pulfero, riunitosi lo scorso mercoledì 16 febbraio, ha approvato (contrari i cinque consiglieri d'opposizione) il bilancio di previsione per l'anno 2011. Nella sua relazione il sindaco Piergiorgio Domeniš ha spiegato che nonostante la Regione abbia scaricato i costi della crisi esclusivamente sugli enti locali - che dunque hanno sempre meno risorse da spendere - l'amministrazione proseguirà con le politiche adottate sinora. Verranno dunque confermati i servizi socio-assistenziali per le persone più bisognose e il trasporto scolastico; sarà anche garantita la manutenzione della vasta rete stradale del territorio nonostante, anche nel 2011, non verranno aumentate le imposte ICI, Irpef e Tarsu. Per quanto riguarda invece la sostenibilità ambientale - ha proseguito Domeniš - entro il mese verranno ultimati quattro impianti fotovoltaici in grado di produrre energia sufficiente all'alimentazione di tutta l'illuminazione pubblica. Il progetto, insieme a quello della centrale a bio-masse che già ri-
scalda l’asilo e gli edifici comunali, si inserisce nella strategia intrapresa dall'amministrazione per uno “sviluppo sostenibile” che - sempre secondo Domeniš - “soprattutto in questo territorio sarà in grado di portare vantaggi notevoli in particolare per la popolazione di montagna”.
E proprio su questo punto che si sono incentrate le critiche dell'opposizione che pure ha apprezzato l'equilibrio e la stabilità del bilancio. “Avremmo preferito - ha detto Teresa Dennetta, capogruppo della minoranza in consiglio - che i soldi spesi
per il fotovoltaico venissero destinati alle strade del comune visto anche il malfunzionamento della centrale a biomasse lamentato dai bambini e dalle maestre dell'asilo”.
Il sindaco ha replicato che “il problema del riscaldamento all'asilo è stato prontamente risolto ed ora l'impianto funziona a pieno regime tanto che in futuro potrà essere usato anche dai
San Pietro al Natisone
Venerdì, 25 febbraio 2011, alle ore 20 Sala consiliare
Illustrazione del progetto di legge regionale
“Disposizione in materia
DI ATTIVITÀ ESTRATTIVE E DI RISORSE GEOTERMICHE”
Incontro con i relatori di minoranza della legge Giorgio Brandolin (PD) e Stefano Pustetto (SEL)
Tutti sono invitati a partecipare
Partito democratico - Sinistra Ecologia libertà Valli del Natisone
privati. Non vedo dunque perché si dovrebbe cambiare strategia, altre amministrazioni, anzi, vengono proprio qui a Pulfero per poter importare questo modello”.
Nel corso della stessa seduta l'amministrazione, sempre attraverso le parole del sindaco, ha espresso preoccupazione per il destino dei finanziamenti europei destinati ai progetti Interreg Italia-Slovenia la cui scadenza è fissata nel 2013.
Per Domeniš, infatti, sarà impossibile per i comuni piccoli come Pulfero accedere da soli ai fondi stanziati dall'Ue, in particolare a quelli che superano gli 1,5 milioni di euro. Manca infatti - nell'opinione del sindaco - un ente sovracomu-nale (com'era la comunità montana e come sarebbe potuta essere la dissolta Unione dei Comuni) dotato di quelle figure tecniche e professionali in grado di stilare e portare avanti progetti complessi, (a.b.)
ima
i
Stojan Spetič
Sanremo kot znanilec pomladi? Od nekdaj je festival lahke popevke v San-remu med najbolj množičnimi ljudsko kulturnimi manifestacijami v Italiji. Pred pol stoletja smo mu sledili preko radijskih sprejemnikov in nato kupovali knjižice z besedili pesmi. Sedaj je televizijski spektakel, ki mu sledi tudi 20 milijonov gledalcev.
Nič čudnega, torej, da ima tudi skrito ali odkrito politično vsebino in sporočila. In to ne od danes. Bela golobica je v petdesetih letih zahtevala Trst, mak in račke so spominjale na oholost oblasti, sindikalni jeseni je pevec zoperstavil ženo, ki je možu odpovedala posteljne radosti, ker je stavkal. Še prej je pesem o starem gojzerju rehabilitirala militarizem hladne in prave
vojne.
Tokrat je Sanremo A	poslal celo rafal med
™	seboj smiselno pove-
zanih sporočil, začenši z zmagovito Vecchioni]'evo pesmijo, ki govori o mladini brez dela, razočaranjih in na-dah, noči, ki se končuje. Pesem upanja, da bo sedaj drugače.
Namigov na družbeno in politično sedanjost je bilo nič koliko. Pred festivalom je milijon žensk demonstriral za svoje dostojanstvo. Med njimi pevka Emma, ki je bila zato deležna kritik.
“Hijeni” Luca in Paolo sta večer za večerom pripravila ure državljanske vzgoje. Zafrkavala sta se s predsednikom vlade in poslanske zbornice, včasih tudi z vodjo opozicije. Svoj višek pa sta, po mojem mnenju, dosegla z branjem odlomka, v katerem Antonio Gramsci poudarja, da prezira ravnodušnost, kajti prav je, da so državljani angažirani in celo pristranski.
Prava lekcija državljanske vzgoje,
na katero bi bil veliki italijanski marksistični mislec, žrtev fašističnih zaporov, gotovo ponosen. Tudi zaradi tribune, s katere so njegove misli odmevale, le da so dosegle čim večje število ljudi in potrkale na njihovo pamet.
Letošnji Sanremo je končno na dostojen in svojstven način obeležil 150 let preporoda in zedinjenja Italije. Roberto Benigni na belem konju s trobojnico bi lahko bil banalno patetičen, če ne bi spominjal na Oskarja za film »Življenje je lepo«. Sledil je enourni besedni ognjemet z zgodovinsko lekcijo o smislu preporoda, ko je mlajše pokolenje uresničilo sen o skupni domovini.
Razlaga Mamelijeve himne ji je vrnila globino in smisel, ko pa jo je na koncu skoraj sramežljivo zapel, deloma samo zamrmral, je bilo, kakor da jo slišimo prvič. Tako, brez agresivnosti, kakor so jo najbrž mrmrali v strelskih jarkih.
Kako daleč so Noemi, Ruby, Nicole, Irma, Maristel in njihov bunga bunga.
Ocene OECD o slovenskem šolskem sistemu
Na Brdu pri Kranju so prejšnji teden uradno predstavili makroekonomsko študijo OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) in njene izsledke na področju izobraževanja.
Kar zadeva Slovenijo, kateri študija nudi dobro osnovo za primerjanje z drugimi državami, so ugotovili, daje edina članica OECD, v kateri je poraba na študenta manjša od tiste na dijaka ah učenca. Za predšolsko izobraževanje in varstvo so stroški po mednarodnih primerjavah namreč previsoki, pa tudi na osnovnošolskega učenca je javna poraba pretirana. Povprečne velikosti razredov v osnovnošolskem in nižjem sekundarnem izobraževanju so relativno majhne. Slovenske šole zaposlujejo tudi največ nepedagoškega osebja na učenca v OECD. Slovenski osnovnošolski in srednješolski sistem vsekakor dobro delujeta, pri čemer ima Slovenija v OECD enega od najvišjih deležev prebivalstva med 25. in 64. letom, kije dokončal vsaj srednjo šolo.
Hkrati pa so dosežene stopnje univerzitetne in višje izobrazbe pod povprečjem OECD, čeprav so te bistveno višje pri mlajših kot pri starejših delavcih. Na splošno pa velja, da so stopnje dokončanja študija v terciarnem izobraževanju nekoliko nizke v primerjavi s povprečjem OECD. Prav tako slovenski študentje na dodiplomski stopnji potrebujejo v povprečju sedem let za dokončanje študija, kar je med najdaljšimi študijskimi dobami v okviru držav OECD. Delež ponavljavcev v rednih dodiplomskih študijskih programih je zelo visok, čeprav počasi upada.
Za pospešitev dokončanja terciarnega študija bi vlada morala po mnenju OECD uvesti šolnine. Te bi povzročile, da bi bili študenti dojemljivejši za tržne signale in bi pravočasno dokončali študij. Šolnine bi tudi pripomogle, da visokošolske ustanove pridobijo večji delež sredstev iz zasebnih virov; če pa bi te ustanove dobile možnost same določiti šolnine, bi to spodbudilo konkurenco.
Sredstva, namenjena viso-
kemu šolstvu, merjena s stroški na študenta, so nizka tako po mednarodnih primerjavah kakor relativno glede na druge ravni izobraževanja v Sloveniji. Zaradi hitro spreminjajoče se tehnologije in mednarodnih konkurenčnih pritiskov je nujno, da Slovenija izboljša rezultate terciarnega izobraževanja in zagotovi ustrezna sredstva za sistem visokega šolstva.
Kljub ugodnim možnostim za zaposlitev in visokim odstotkom vpisanih v študij je po mednarodnih primerjavah delež diplomirancev na področju znanosti in inženirskih študijev nizek. V Sloveniji se obenem zmanjšuje zanimanje za kratke poklicne programe, to pa povzroča pomanjkanje strokovnih znanj. Da bi učence spodbudih k vpisu v poklicno usmerjene programe, bi moral šolski sistem omogočati prožnejši prehod s poklicne na akademsko pot in posledično neposreden dostop do visokošolskega izobraževanj a. Pri poklicnem izobraževanju pa bi bilo treba okrepiti sodelovanje delodajalcev, da se diplomanti strokovnih šol opremijo z veščinami, kijih zahteva trg dela.
OECD Sloveniji očita tudi pomanjkanje za tuje študente privlačnejših programov. Deleža slovenskih študentov, ki študirajo v tujini in tujih študentov, ki študirajo v Sloveniji, sta - podatek je iz leta 2007 - najnižja v OECD.
V Sloveniji so se na različen način odzvali na poročilo OECD, vsi pa nasprotujejo uvedbi šolnin za dodiplomski študij (prva bolonjska stopnja). Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj Jdzsef Gyòrkòs je pa povedal, da bo nov nacionalni visokošolski program predvidoma vpeljal vračilo šolnin za študij na drugi bolonjski stopnji, tretja bolonjska stopnja pa je tako in tako že plačljiva. Slovenija tudi noče povečati visokošolskega proračunskega deleža na račun osnovnega in srednjega šolstva. Drugače pa ni bisve-nih razlik med načrti vlade in predlogi OECD, torej se gibljemo v pravi smeri, je povedal Gyòrkòs.
kratke, si
Sulle autostrade slovene usate 22.300 tonnellate di sale
La stagione invernale che dovrebbe terminare il 15 marzo ha costretto la Dars, società che gestisce le autostrade slovene, ad utilizzare già più di 22 mila tonnellate di sale, di cui più di 19.000 in sette interventi a dicembre. L’anno scorso il consumo di sale è stato ben più consistente (48.000 tonnellate), mentre quello medio è intorno alle 20 mila tonnellate. Della manutenzione dei 787 chilometri di strade gestiti dalla Dars si occupano circa 440 persone.
51. sfilata di carnevale a Ptuj: previste 3000 maschere
Il carnevale si avvicina e come ogni anno a Ptuj arrivano i famosi kurenti, le tradizionali maschere locali. I festeggiamenti sono già iniziati, il culmine è previsto per il 6 marzo, quando alla sfilata internazionale dovrebbero partecipare 3 mila maschere da dieci paesi diversi e sono attesi 50 mila visitatori. Quest’anno sono però in programma ben 109 eventi diversi per 10.000 partecipanti alle numerose sfilate (alcune esclusivamente per bambini).
Ecologi senza confini: ricicliamo la carta vecchia
Dopo l’iniziativa Puliamo la Slovenia che ha avuto un notevole successo l’anno scorso, l’associazione Ecologi senza confini propone quest’anno una giornata di raccolta di carta da riciclare in collaborazione con l’azienda di riciclaggio Dinos. L’iniziativa, in programma in aprile, sarà a scopo benefico. I contributi saranno destinati ai bambini sloveni e africani. In particolare si intende aiutare a costruire un centro scolastico per bambini disabili nel Malawi.
In Slovenia cresce la produzione di energia fotovoltaica
Dagli iniziali 7,8 megawatt la capacità delle centrali ad energia solare ha superato i 26 MW (+235%) ossia 35 GWh (gigawatt-ore) di energia elettrica all’anno. La produzione è destinata ad aumentare ulteriormente. Per quanto riguarda le fonti rinnovabili, l’energia elettrica prodotta dalle centrali solari copre però solo lo 0,7%. Entro il 2020 la Slovenia vuole arrivare a produrre il 25% di energia elettrica solamente con fonti rinnovabili.
La musica non conosce confini: primo duetto italo-sloveno
L’idea è nata alla Barcolana 2010 dove i cantanti Zuleika Mor-sut e Gianni Rijavec si sono conosciuti. Alcuni mesi più tardi ecco la canzone bilingue L’amore è uno solo - Ljubezen je le ena. Il testo è di Elena Ghizzo, Boris Pangerc e dello stesso cantante che è autore anche della musica, l’arrangiamento è invece opera di Vojko Sfiligoj. Tra i progetti del duo un’esibizione dal papa ed un videospot che dovrebbe essere girato nelle zone confinarie, tra il Natisone e Portorose.
-Aktualno--------------------------------
La riforma analizzata a S. Pietro in un convegno di Sinistra Ecologia e Libertà
Unione dei Comuni, le pecche del progetto della Regione
Četrtek, 24. februarja 2011
All'assemblea pubblica convocata venerdì 18 febbraio nella sala consiliare di San Pietro dalla sezione delle Valli del Natisone di Sinistra Ecologia e Libertà, è emersa nelle relazioni e in tutti gli interventi una forte contrarietà al
Giuseppe Marinig, già presidente della Comunità Montana, ha descritto le principali caratteristiche che avrebbero le nuove Unioni dei Comuni sottolineando da un lato la scarsa democraticità dell'ente (la cui assemblea sarebbe composta da tutti i sindaci dei comuni che ne faranno parte mentre solo il 10% dei membri sarà destinato alle opposizioni), e dall'altro l'assurdità del meccanismo del voto ponderato (ogni comune avrà diritto a un numero di voti proporzionati a quello della propria popolazione) che finirà per sfavorire decisamente i comuni montani cui invece l'ente dovrebbe maggiormente rivolgersi. Nel caso delle Valli del Natisone ad esempio - ha spiegato Marinig - Cividale e Torreano deterrebbero insieme la maggioranza assoluta dei voti in
disegno di legge regionale che istituirebbe le nuove Unioni dei Comuni Montani. È stata ribadita invece, dagli amministratori e dagli esponenti della società civile delle Valli del Natisone che hanno preso la parola, l'impellente ne-
cessità di creare un'istituzione sovra-comunale maggiormente democratica e più attenta alle esigenze dei territori veramente montani che con il progetto attuale verrebbero sacrificate a favore di quelle dei comuni di pianura.
Giuseppe Marinig
assemblea potendo determinare così, da soli, l’indirizzo politico dell'istituzione.
Il progetto della Regione è da «rigettare totalmente» anche per Fabio Bonini -consigliere comunale di Gri-macco - che imputa le carenze del progetto alla scarsa professionalità dell'am-ministrazione regionale che in nome di un astratto efficientismo mira semplice-mente ad utilizzare il bene comune per il proprio inte-
Fabio Bonini resse.
Le proposte emerse nel dibattito sono state diverse: secondo Fabrizio Dorbolò, segretario della sezione delle Valli del Natisone di Sinistra Ecologia e Libertà che ha organizzato l'incontro, per poter essere più incisivi a livello decisionale sarebbe necessario procedere alla fusione dei comuni più piccoli. Jole Namor - direttrice del Novi Matajur - ha invece posto l'accento sulla scarsa
Un’immagine di una recente rievocazione dell’Arengo
considerazione che ha mostrato l'amministrazione regionale nei confronti della minoranza slovena ignorando di fatto anche la legge nazionale di tutela che dovrebbe garantirne la salva-guardia delle caratteristiche storiche e culturali.
Nonostante alcune divergenze circa l'aggregazione dei comuni, anche negli interventi di Ferruccio Clavo-ra, Michele Coren, Simone Bordon e del sindaco di San Pietro Tiziano Manzini è emersa la necessità di un'azione compatta di tutte le istituzioni e di tutti i cittadini delle Valli del Natisone contro un progetto di
legge fortemente penalizzante, che di fatto consegnerebbe il territorio montano nelle mani dei maggiori centri di pianura. Stefano Pustetto - consigliere regionale di Sinistra Ecologia e Libertà - che ha concluso i lavori dell'assemblea, ha sottolineato come il disegno di legge in questione sia il risultato dell'approccio ideologico che il centro-destra regionale adotta per risolvere i problemi concreti. In nome del contenimento della spesa e del decisionismo - ha continuato - si operano scelte antidemocratiche. Pustetto ha anche giudicato positivamente la proposta di
“un'Unione dei Comuni della Slavia Friulana” che va portato avanti nella maniera il più incisiva possibile. Intanto - ha concluso - bisognerebbe cercare in tutti i modi di bloccare o almeno migliorare gli aspetti peggiori del progetto della Regione, per questo - secondo Pustetto - è necessaria la mobilitazione della popolazione locale, in primis dei sindaci che già possono chiedere udienza nella commissione regionale che sta esaminando il testo.
Antonio Banchig
Senatorja Blažina in Spetič o zaščitnem zakonu
Kako je slovenska manjšina prišla do svojega zaščitnega zakona, katere so njegove pozitivne plati in pomanjkljivosti? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera sta odgovarjala senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina in bivši senator Stojan Spetič v slovenskem kulturnem centru v Špetru. Poseben večer ob desetletnici sprejetja zaščitnega zakona je priredila SKGZ. Glavnima gostoma je iztočnice za razmišljanja posredovala Jole Namor.
Stojan Spetič je bil v obdobju, v katerem so sestavljali dokončno besedilo zakona 38 , vladni svetovalec za manj-
šinska vprašanja, pred tem pa je bil tudi član Cassandrove komisije, ki seje že nekaj desetletij prej ukvarjala z zaščito slovenske manjšine (jabolko spora je bilo že tedaj priznanje Slovencev na Vi-denskem). Bivši senatorje izpostavil pozitivno figuro poročevalca zakona, poslanca Domenica Masellija. Posebno pozornost manjšinski problematiki pa je izkazal tudi premier D'Alema med predstavitvijo svojega vladnega programa. Če je bil zakon vendarle sprejet, pa imata zasluge tudi takratni predsednik senata Mancino in predsednik republike Ciampi.
Tako Spetič kot Blažinova
sta se strinjala s tem, da bi bila manjšina brez zakona 38 bolj ranljiva in šibkejša. Ključen je bil predvsem za viden-sko pokrajino, saj je Italija takrat prvič uradno priznala slovensko prisotnost na tem območju. Poleg tega pa so se tisti, ki so pripravljali zakon, zavedali, daje treba tu spodbuditi tudi gospodarstvo, saj je brez ekonomskega zaledja manjšina obsojena na propad. Na žalost pa so bili prispevki za zagon gospodarstva na Vi-denskem doslej izkoriščeni v glavnem v druge namene.
Oba senatorja sta poudarila, daje zakon sad dogovorov in kompromisov, saj sicer ne bi bil sprejet. Po Spetiče-
vem mnenju je zakon dosegel dobro ravnovesje med individualnimi in kolektivnimi pravicami. Blažinova pa je ocenila, da po sprejetju zakona ni bilo posebnih protestnih manifestacij tudi zato, ker v bistvu ničesar ne vsiljuje, z zakonom pa je postopoma tudi rasla zavest o manjšinski problematiki. Kar zadeva ozemlje, na katerem se izvaja zaščita, je Spetič spomnil, daje del manjšine želel, da bi bilo to že v zakonu jasno definirano. “Toda v tem primeru bi morali občinam tudi omogočiti, da izstopijo iz območja zaščite, kar bi bilo za nas pogubno,” je ocenil bivši senator.
Tako Blažina kot Spetič sta prepričana, da je treba v zakonu marsikaj popraviti, za to pa je potrebna primerna politična klima, kar trenutna gotovo ni. Kot razloga za nedosledno izvajanje zakona sta
navedla pomanjkanje politične volje in zapleteno birokracijo, del odgovornosti pa nosi tudi manjšina sama. Marskido na primer sploh ne ve, kaj vse mu zakon nudi.
Na večeru v Špetru so spregovorili tudi o dvojezičnem šolanju oziroma njegovi razširitvi na druge predele
videnske pokrajine, v prvi vrsti v Tipano in Bardo. Poseben je primer Kanalske doline, saj je tam območje tro-jezično. Senatorka Blažina pa je spregovorila tudi o predlogu zakona o slovenski šoli v Italiji, ki ga pripravlja v dogovoru z drugimi našimi organizacijami.
brevi.it
Il Governo condanna la repressione in Libia
Nonostante alcuni tentenna-menti iniziali è arrivata la condanna del Governo italiano per il violento tentativo di repressione della rivolta scoppiata in Libia. Dopo le bombe sganciate sulla folla (oltre 1000 le vittime) Berlusconi, che in un primo momento aveva dichiarato di non voler disturbare Gheddafi in un momento così delicato, ha definito «inaccettabili» le violenze sui civili mentre il ministro Frattini ha firmato il documento di condanna UE.
WikiLeaks e lo strano rapporto tra Usa e Berlusconi
Secondo gli oltre 4mila “cable” raccolti dal sito di controinformazione WikiLeaks e pubblicati dal settimanale L'espresso, la diplomazia americana riterrebbe il nostro premier poco adatto a svolgere l'azione di Governo. La necessità di un alleato stabile avrebbe comunque indotto gli Usa ad appoggiare Berlusconi in cambio di alcune contropartite quali il maggior impiego di truppe in Afghanistan e l'ampliamento delle basi Nato sul suolo italiano.
Unità d’Italia, il 17 marzo sarà festa per decreto
È stato necessario un apposito decreto del Consiglio dei Ministri per risolvere la questione sui festeggiamenti del 17 marzo, nel 150esimo anniversario dell'Unità d'Italia. Il Governo ha stabilito dunque che in quel giorno gli italiani si asterranno dal lavoro; le perdite economiche verranno compensate con la rinuncia alle celebrazioni del 4 novembre. Contro il provvedimento hanno votato i ministri della Lega Bossi e Calderoli, assente invece Maroni.
Costi record per i dipendenti regionali in Friuli Venezia Giulia
Il costo dei dipendenti regionali in Friuli Venezia Giuba è stato, nel 2009, di 202 milioni e 344 mila euro, ben 14 milioni in più di quanto speso dalla Lombardia e superiore anche ai valori di Toscana ed Emilia Romagna, regioni decisamente più popolose della nostra. Decisamente sproporzionato per le dimensioni del territorio anche il numero di impiegati (2892). Per l'assessore Garlatti la riforma del comparto unico mirerà proprio alla riduzione di questa spesa.
In 20 milioni davanti alla tv per Roberto Benigni
Record di ascolti nella terza serata del festival di San Remo per lo show di Roberto Benigni. Giunto in scena “alla garibaldina” in sella ad un cavallo bianco l'artista toscano ha tenuto inchiodate davanti al televisore per tre quarti d'ora quasi 20 milioni di persone (share oltre il 50%) con una vera e propria lectio magistralis sull'inno di Mameli. Non sono mancati comunque gli accenni satirici al caso Ruby ed alcune punzecchiature alla Lega Nord.
s prve strani
Za stalno omizje za slovensko manjšino pri italijanski vladi bo najbrž skrbel podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica.
Italijanski funkcionar že od volitev 2008 spremlja probleme slovenske manjšine v Italiji in italijanske na Hrvaškem ter v Sloveniji, čeprav bi se moral s temi vprašanji pravzaprav ukvarjati podtajnik na notranjem ministrstvu Francesco Nitto Palma.
Italijanska vlada je na medvladni konferenci v Rimu med drugim tudi obljubila, da bo spet zagotovila sredstva za katedro za slovenski jezik in književnost na univerzi La Sapienza v Rimu, na konservatoriju Tartini v Trstu pa naj bi z novim šolskim letom steklo poučevanje glasbe v slovenskem jeziku, na kar naša skupnost v Italiji čaka že deset let, to se pravi od sprejetja zaščitnega zakona, ki je predvideval tudi odprtje slovenske sekcije na tržaški glasbeni akademiji.
Pomen krepitve varstva manjšin obeh držav je ob slovenskem zunanjem ministru Samuelu Žbogarju poudaril tudi njegov italijanski kolega Franco Frat-tini, ki je izpostavil predvsem ureditev financiranja slovenske manjšine.
Na tretjem zasedanju koordinacijskega odbora ministrov so po Žbogarjevih besedah veliko časa namenili gospodarskemu sodelovanju, saj je Italija druga naj večja trgovinska partnerica Slovenije. Ob tem je izrazil veselje, da ni le Italija tista, ki investira v Sloveniji, ampak da tudi slovenska podjetja že prodirajo v Italijo. Ob tem je omenil podjetji Pipistrel in Seaway.
Na področju energetike minister Žbogar pričakuje krepitev sodelovanja zaradi izgradnje plinovoda Južni tok, vodja italijanske diplomacije pa je izpostavil pogovore o sodelovanju slovenskih in italijanskih pristanišč. Napovedal je, da bodo na tej strani že v kratkem organizirali srečanje na to temo.
Italija in Slovenija bosta, kot so se dogovorili, okrepili sodelovanje pristanišč v Kopru, Trstu, Benetkah in Ravenni, italijanska diplomacija pa veliko pričakuje od pristaniškega razvojnega načrta bančnega koncerna Uni-credit.
Že kmalu naj bi tudi uskladili besedilo javnega razpisa za čezmejne projekte, ki jih pričakujeta predvsem obe manjšini. Med pomembnimi čezmejnimi infrastrukturnimi projekti je tudi izgradnja železniške proge v okviru 6. prednostnega projekta EU.
Študijo izvedljivosti naj bi pripravili se v prvem četrtletju letos, konec aprila pa naj bi rezultate potrdila medvladna komisija.
Glede spora med državama zaradi neusklajenih radijskih in televizijskih frekvenc, zaradi katerih imajo prebivalci ob meji z Italijo moten televizijski sprejem, pa posebna delovna skupina že išče rešitve. Skušali jih bodo najti do maja, ko naj bi v Ljubljano na obisk pripotoval minister za gospodarstvo Paolo Romani, je napovedal vodja slovenske diplomacije.
Glede plinskih terminalov, ki jih Italija načrtuje zgraditi v Tržaškem zalivu,
Slovenska kulturno gospodarska zveza izraža zadovoljstvo ob tretjem sestanku Koordinacijskega odbora ministrov Republike Slovenije in Republike Italije in podpira zaključno izjavo rimskega srečanja, v kateri je bilo poudarjeno, da dvostranske odnose med Slovenijo in Italijo vedno bolj zaznamuje konstruktivno in prijateljsko vzdušje.
Pomembno je tudi, da so na rimskem srečanju specifično spregovorili o manjšinskih problematikah. Po-
sta se strani dogovorili, da se bosta na to temo pogovarjali tudi v Bruslju s pomočjo Evropske komisije.
Žbogar in Frattini sta spregovorila tudi o aktualnem dogajanju v Egiptu ter širši bližnjevzhodni regiji. Italijanska stran je Slovenijo povabila na srečanje držav zahodnega Sredozemlja, na t. i. srečanje držav pet plus pet. Proces pet plus pet, ki se je začel z ministrskim srečanjem leta 1990, vključuje pet magrebskih držav: Tunizijo, Maroko, Alžirijo, Mavretanijo in Libijo ter pet držav EU: Španijo, Portugalsko, Francijo, Italijo in Malto.
vedano je bilo, da sta obe manjšini (slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji) pomemben vezni člen tako za institucionalne odnose kot tudi za njihove civilne družbe. Obe vladi se v tem smislu obvezujeta, da bosta potrdili svojo zavezanost k izvajanju državnih zakonodaj in mednarodnih obveznosti glede zaščite slovenske manjšine v Italiji in italijanske skupnosti v Sloveniji.
Pomembno je tudi, daje prišlo do napredka na ra-
zličnih področjih bilateralnega sodelovanja.
SKGZ pozdravlja takšno kostruktivno ozračje na vseh področjih dvostranskih odnosov in še posebej izraža zadovoljstvo, da sta zunanja ministra Samuel Žbogar in Franco Frattini napovedala, da bo v kratkem rimska vlada sklicala prvo srečanje omizja za manjšinska vprašanja. Na ta način bo slovenska narodna skupnost dobila stalnega sogovornika pri rimski vladi.
PONEDELJEK, 28.2.2011
la umetnost očitno potrebujeta posebno in nepredvidljivo okolje zato, da lahko spregovorijo z novim jezikom. Rojevajo se med koncem in nastankom novega.
Moje namige lahko bralec upošteva ali ne. Med ostalimi je tudi naslednji: ne bojte se obsežnih romanov ali študij. Če niso napisani v neberljivem jeziku, postane branje, ki poteka iz dneva v dan, svojevrsten užitek. Užitek je hipna poezija, užitek so neskončni ruski klasični romani z nad tisoč gosto tipkanimi stranmi. Mislim vedno na dobro literaturo, kar pa sem zapisal, bo izzvenelo kot kletev za e-mail generacijo.
Sodobna komunikacija poteka hipno, strnjeno, z nekaj besedami in z nekaj stavki. Je malce kot ljubezen, ki se dogodi v petih minutah. Je kot hoja na vrh hriba, ko že misliš, kako boš tekel dol ali pa je kot naval na morje, kjer raje čofotaš v bazenu, kot da bi se prepustil kon-templaciji morske širine. Vse to je uhajanje življenja.
Branje je lepo kot ljubezen, ki se prične z rahlimi dotiki. Lepo je kot pogled s planin, ki se razpostira v daljavo, med bele vršace, v igre oblakov, ki zagleda ples orla ali gamsevo glavo na navpični skali. Branje je kot plovba sredi morja, kjer se obala oddaljuje in ti veter kuštra lase. Branje pomeni vzeti si čas in to brez ekscesov, da te po njih bolijo kosti ali želodec. Branje knjig je umik od vsakodnevnega ropotanja slabih novic. Branje ni Berlusconi.
Četrtek, 24. februarja 2011
4
Končno stalno omizje za Slovence v Italiji
Napoved po plodnem medvladnem srečanju
Zunanja ministra Franco Frattini in Samuel Žbogar podpisujeta skupni dokument ob koncu bilateralnega srečanja v Rimu
M F J	
8|pi	
	ékMSSM
Umaknimo se v branje
Ste se naveličali brati zgodbe o Berlusconiju? Vas Ruby ne zanima? Bi radi, da bi ostal bunga bunga afriški vic? Vam vsa ta gmota informacij, polemik in psovanja malce obrača želodec? Vrnite se k starim dobrim knjigam.
Najprej bi zapisal nekaj reklamnih spotov. Mnoge ne privablja poezija, Slovenci v Italiji pa pišejo veliko poezije. Če se na poezijo "navadiš", ti lahko postane draga. Včasih ti da ena sama poezija toliko kot krajši roman.
Če se želite seznaniti ali osvežiti spomin na delo letošnjega Prešernovega nagrajenca Miroslava Košuto, je na razpolago izbor pesmi, ki ga je opravil sam Košuta, to je zbirka Drevo življenja. Knjigo je založila tržaška Mladika in ni nedosegljiva niti za Benečane. Založništvo tržaškega tiska predlaga zbirki Liliane Visintin (zbirka je dvojezična) “Preden luna izpuhti” in zbirko Zlatke Obed Lokatos “Ob vodi in kruhu 2”.
Nekaj dobre poezije je, zanimiva pa je tudi knjiga govorov in intervjujev Mirana Košute “Mikrofonij e”. V knjigi se obravnavajo različne teme, od zgodovinskih
Presidente è la sen. Blažina
Istituita a Roma l’Associazione di amicizia Italia-Slovenia
segue dalla prima I parlamentari del Friuli Venezia Giulia entrati a far parte dell associazione sono i senatori Tamara Blažina - che è stata poi eletta all'unanimità presidente, - Carlo Pe-gorer, Flavio Pertoldi e Ferruccio Saro e i deputati Carlo Monai, Roberto Antonione, Massimilano Fedriga ed Ettore Rosato.
L'Associazione Parlamentare di amicizia Italia - Slovenia si è formalmente costituita il 17 febbraio scorso presso la sala Senato della Repubblica a Palazzo Bologna a Roma proprio nel giorno in cui nella capitale si stava svolgendo un importante vertice interministeriale italo-sloveno ed è stata accolta positivamente anche dal ministro degli Esteri Franco Frattini.
Nel corso della presentazione l’on. Carlo Monai, che ha promosso l'iniziativa, ha sottolineato gli elementi di comunanza e di reciproco interesse con la vicina Repubblica di Slovenia nel cui Parlamento è già
presente un’analoga associazione di amicizia.
L’assemblea dei soci ha approvato lo Statuto e sono quindi state distribuite le cariche. Presidente dell’Associazione è la sen. Tamara Blažina (PD), che sarà affiancata dai vicepresidenti l’on. Roberto Antonione (PDL e Presidente dell’INCE) e Fon. Carlo Monai (IDV). Il sen. Sergio Divina (LNP) è stato nominato tesoriere; completano l’Ufficio di presidenza i segretari, la sen. Barbara Debra Contini (FLI), Fon. Luisa Capitanio Santonini (UDC), Fon. Carmelo Lo Monte (MPA) e Fon. Massimo Calearo Ciman (Gruppo Misto).
Ad una presentazione pubblica dell'iniziativa, a cui prenderà parte anche l'ambasciatore di Slovenia a Roma Iztok Mi-rošič, seguirà un successivo incontro a Trieste, concertato insieme ai parlamentari della Repubblica di Slovenia che aderiscono all’Associazione di Amicizia con l’Italia.
Manjšini sta pomemben vezni člen
do političnih, in ni torej specializirano branje za slaviste.
Ob nekaj "reklamnih"predlogih je nasvet enostaven: stopite v knjigarno in kupite knjigo, ki se vam zdi najprimernejša trenutnim željam in razpoloženju. Pri branju je namreč pomembno tudi to, kako si razpoložen.
Osebno bi ob dobri slovenski književnosti svetoval bolj znane ameriške avtorje. Komisija za nobelove nagrade nerada nagrajuje ameriške pisatelje. Sodobna a-meriška književnost (King, Roth, De Lillo itd.) pa prinaša tematike in občutja iz sveta, ki je dosegel gospodarski višek, tehnološko prevlado, ki ima veliko vojsko in moč, obenem pa doživlja posebno krizo, ki so jo najprej zaznali umetniki.
Podobno se je zgodilo s starorimsko književnostjo. Katul, Pr oper c, Ovid, Tibul, Lukrec in drugi so sredi rimskega bleska zaslutili zaton imperija ter izražali svoje globoko nelagodje. Podoben pojav je v Habsburškem mitu obsežno zabeležil Claudio Magris, ko je proučeval književnost velike Avstrije fe-liks.
Dobra literatura kot osta-
DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO
STV- SLOVENSKI PROGRAMI
PETEK, 25.2.2011
18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA
20.25 TV KOCKA: Mala Cecilijanka 2010: Mali otroški pevski zborSovodnje
20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK
sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1
SOBOTA, 26.2.2011
18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA 20.25 TV KOCKA
20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK UTRIP EVANGELIJA
sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1
NEDELJA, 27.2.2011
20.20 TV KOCKA: Vodinko - Vesel rojstni dan, Vodinko
20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK
20.50 Dokumentarni film: Veter se požvižga (Filip Robar Dorin) sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1
18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA
20.25 Nekaj minut za domačo glasbo: Ansambel B. Klavžarja
20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK
sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1
TOREK, 1.3.2011
18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA
20.25 TV KOCKA: Televikj čarovnija
20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK
sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1
SREDA, 2.3.2011
18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA
20.25 TV KOCKA: Risanka “Bela” - Izginulo jezero
20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK
sledi ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1
ČETRTEK, 3.3.2011
18.40 ČEZMEJNA TV: PRIMORSKA KRONIKA
20.25 TV KOCKA: Kamorkoli naokoli: Dr. Mehurček - Plastelinčki
20.30 DEŽELNI TV DNEVNIK
20.50 Dokumentarni film: Veter se požvižga (Filip Robar Dorin) sledi	ČEZMEJNA TV: DNEVNIK SLO 1
Četrtek, 24. februarja 2011
SKUPNI
SLOVENSKI
BENEČIJA V SKUPNEM SLOVENSKEM KULTURNEM PROSTORU
KULTURNI % PROSTOR §
SC
V petek, 25.02., obl 8.00
v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju:
nagovor Darje Plauptmann, županje Občine Kobarid; pogovor Zdravka Likarja, načelnika UETolmin, z Eliom Berrò, županom in drugimi predstavniki ObčineTipana; nastop zbora Naše vasi izTipane, Vokalne skupine Stol iz Breginja in Folklorne skupine Razor iz Tolmina; odprtje razstave lesenih mask Silvane Butterà in AntoniaTrinca
V soboto, 26.02., obl 8.00
v dvorani Doma Andreja Manfrede:
predstavitev knjižnih novosti in sodelovanja Posočja in Benečije preko radijskih valov; nastop harmonikašev Glasbene Matice iz Spetra
V nedeljo, 27.02, ob 18.00
v Kulturnem domu Kobarid:
gledališka predstava:
'Lena izTapoluovega' v izvedbi Beneškega gledališča; priredba igre: Giorgio Banchig režija: Marjan Bevk
Slovensko stalno gledališče bo ta teden gostovalo v Benečiji z dvema produkcijama.
Sodelovanje z Inštitutom za slovensko kulturo in Beneškim gledališčem je že ustaljena navada, saj je tržaško gledališče redno prisotno pri Slovencih videnske pokrajine in bo tokrat predstavilo eno najbolj uspešnih ter zabavnih produkcij zadnjih let. V četrtek, 24. februarja bo telovadnica na Lesah namreč gostila predstavo Dueti angleškega dramatika Petra Quilterja v režiji Matjaža Latina.
Komedija je imela od začetka letošnje sezone veliko ponovitev in povpraševanje za četverico humorističnih prizorov o sodobnih parih je privedlo do novega cikla gostovanj po slovenskih gledališčih in kulturnih domovih.
Avtor predstave Peter Quilter je zelo znan v svetovnem merilu, saj so njegove igre prevedli v sedemnajst jezikov in uprizorili v štiriindvajsetih državah; le-
Dueti na Lesah, Olgica in mavrica v Špetru
Slovensko stalno gledališče gostuje v Benečiji
tos je nominiran za nagrado Laurence Olivier za tekst End of thè rainbow (Konec mavrice), komedijo Dueti pa je napisal leta 2008. Romantično komedijo sestavljajo štiri krajše, živahnee-nodejanke o kaotičnem svetu ljubezenskih odnosov. Pari so povsem različni, njihovi zapleti pa vključujejo različne točke romance, od zmenka na slepo do ločitve. Ker vseh deset vlog igrata dva igralca, Maja Blagovič in Vladimir Jurc, ponujajo Dueti priložnost za občudovanje gledaliških preobrazb, ki se bodo prikazale pred očmi gledalcev.
Po odrasli publiki bo naslednji dan prišla na vrsto še mlajša publika, ki si bo ogledala pravljico Mjute Povas-nice Olgica in mavrica. Izbira je posebno pomenljiva, saj gre za predstavo, ki go-
vori o beneški tradiciji in umetnosti; nastala je namreč po beneški pravljici o iskanju sreče, scene in lutke
Kulturno društvo Stol Breginj _ Občina Kobarid ^FUNDACUAPan^IRUV^OSOaU^JSKDOITOLMINDNŠTITUTZASLO^
Protagonisti komedije in beneške pravljice, ki jo je napisala Mjuta Povasnica
pa je izdelala beneška likovna umetnica Luisa Toma-setig. Deklica Olgica živi nekje daleč, med hribi in do-
linami, kjer teče reka Nadiža. Nona ji pove, da tisti, ki gre pod mavrični most, do drugega konca mavrice, najde pod zemljo velik zaklad. Olgica na svoji mavrični poti sreča Jablano, Krušno peč in Miško, a tudi Čarovnico.
Predstava, ki jo je režiral Marko Sosič, bo na sporedu v Slovenskem kulturnem centru v Špetru z dvema ponovitvama, ob 10.30 in ob 14.00.
Valvasorjeva Slava Vojvodine Kranjske	Maratona	Prešernova
prvič v celoti prevedena v slovenščino	sonora	proslava
Z njo je baron Valvasor že v 17. stoletju postavil deželo Kranjsko na evropski zemljevid	C0I1 Topolò	v	Ukvah
Ob svetovnem dnevu maternega jezika so v sredo, 23. februarja v Narodnem domu v Trstu predstavili prvi celovit prevod Slave Vojvodine Kranjske.
To je izjemna polihistor-ska mojstrovina, s katero je Janez Vajkard Valvasor (1641 - 1693) v 17. stoletju postavil na evropski zemljevid majhno deželo Kranjsko oz. Vojvodino Kranjsko, kije bila od 16. stoletja dalje osrednja slovenska zgodovinska pokrajina.
Baron Janez Vajkard Valvasor, polihistor, histograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, naravoslovec in tehnik, zbiratelj, risar ter založnik, ob tem pa še vojak in poveljnik, je doslej edini Slovenec, ki je kdajkoli v zgodovini postal redni član Akademije znanosti in umetnosti v Londonu.
Slavo Vojvodine Kranjske je natisnil v Niirnbergu v nemškem jeziku.
Deželo Kranjsko je predstavil v štirih knjigah, v katere je zvezal 15 delov v skupnem obsegu 3.552 strani, s 24 prilogami in 528 bakrorezi.
S tem je ponudil prvi sistematični prikaz zgodovine (
Slovenije, njenega ozemlja in načina življenja. Še danes, v začetku 21. stoletja,
I----------------------
vzdrži večino meril resnega znanstvenega dela, piše na spletni strani zavoda Bo-
I
genšperk. Z Valvasorjem in njegovo Slavo se tako začenja pisan, organiziran in raziskovalen slovenski zgodovinski spomin, ki je bil doslej dostopen le majhni peščici ljudi, ki obvladajo stari nemški jezik.
Slava je v 3. stoletjih po svojem izidu doživela nekaj ponatisov in fragmentarni prevod prof. Mirka Rupla leta 1938. Šele več kot tristo let po njenem izidu pa se Slovencem razkriva popoln prevod tega obsežnega dela, ki ga je založnik zaupal najvidnejšim slovenskim stro-kovnj akom literarnih in znanstvenih prevodov.
Zahtevni zgodovinski projekt - izdaja prvega prevoda celotnega opusa Slave Vojvodine Kranjske v slovenski jezik poteka pod okriljem Zavoda Dežela Kranjska.
Doslej sta izšli prva in druga knjiga, trenutno je v pripravi tretja, najobsežnejša knjiga, ki bo izšla proti koncu leta 2011. Celoten prevod Slave Vojvodine Kranjske bo izšel do konca leta 2012, in sicer v štirih knjigah, ki jih bo 2013 dopolnila še peta s spremnimi I študijami in kazali.
II 24 marzo torna To-BeContinued, la maratona sonora di 24 ore organizzata dall'Officina Globale della Salute di Topolò.
Il 24 marzo è, non casualmente, la Giornata Mondiale della lotta alla Tubercolosi e, sempre non casualmente, il creatore dell'Officina Globale della Salute è Mario Raviglione che della lotta alla Tbc è la massima autorità riconosciuta.
Il flusso sonoro si potrà ascoltare connettendosi al sito www.stazio-neditopolo.it dalle 00.00 alle 24.00 del 24 marzo. Ogni 30 minuti da un luogo diverso del globo verrà realizzato un concerto inviato in diretta al nostro sito e lì ascol-tabile.
I generi musicali rappresentati sono diversi e nuovi sono i musicisti rispetto all'edizione 2010.
Di fatto è un giro del mondo sonoro da Topolò a Topolò in 48 tappe toccando tutti i continenti.
s prve strani
Prireditev bodo nato popestrili še klavirski in harmonikarski nastopi nekaterih gojencev Glasbene matice -šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini.
Na koncu pa bo SPD Srce iz Dobrle vasi na Koroškem uprizorilo igro “Skozi čas”, kije še posebej namenjena o-trokom, ki se bodo udeležili Prešernove proslave.
Prireditev bo torej prikaz doslej opravljenega dela obeh slovenskih ustanov v Kanalski dolini, obenem pa tudi dokaz, da prizadevanja po povezovanju s sosednjimi slovenskimi stvarnostmi niso samo besede, ampak da jih je mogoče tudi dejansko uresničiti, in sicer prav s sodelovanjem mladih. Poleg tega pa bo Prešernov večer tudi dokaz rezultatov sodelovanja s šolskim sistemom Kanalske doline za uveljavljanje slovenščine na tem območju.
ZBOR ČLANOV KD POBeRE
torek, 1. marca, ob 20. uri
v prostorih Društva upokojencev v Kobaridu
Dnevni red:
- zamenjava članov organov društva
- obravnava in sprejem finančnega poročila za leto 2010
- obravnava predloga programa in finačnega plana za 2011
- članarina
- razno
Četrtek, 24. februarja 2011
Evropski strateški projekt JezikLingua »Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slovensko-italijanskega območja« začenja z izvajanjem brezplačnih jezikovnih storitev za promocijo in implementacijo rabe slovenskega jezika med posamezniki in družinami. Prva pobuda na vrsti je delavnica za svetovanje staršem o dvojezičnem razvoju otrok, ki bo v ponedeljek, 28. februarja, ob 18. uri v slovenskem kulturnem centru v Spetru. Delavnice za starše bodo v tem in v naslednjem šolskem letu potekale tudi na Goriškem in Tržaškem.
V kratkem se bodo na Tržaškem, Goriškem in Videnskem začeli tečaji slovenskega jezika za odrasle negovorce in za starše, ki imajo otroke v šoli s slo-
28. februarja v okviru projekta JezikLingua
Delavnica za starše o dvojezičnem razvoju otrok
venskim učnim jezikom. Predvidene pa so tudi še druge storitve, kot so jezikovne delavnice za otroke, objava različnega gradiva za otroke, starše, šole in družbene delavce. Omenjene jezikovne storitve zasledujejo razvoj in promocijo jezikov v okolju in so namenjene prebivalstvu nasploh. Usluge za govorce manjšinskega jezika bodo usmerjene v implementacijo komunikacijskih spos-
obnosti in funkcionalne pismenosti, zato bodo nudile svetovanje in pomoč v zvezi z razvojem, uporabo in nadgrajevanjem manjšinskega jezika. Usluge za negovorce pa bodo ciljale na ustvarjanje pogojev, da negovorci usvojijo jezikovno zmožnost v slovenščini. Namenjene bodo tudi oblikovanju jezikovne ozaveščenosti in ustvarjanju večjezičnosti prijaznega okolja.
S. Pietro al Natisone Centro culturale sloveno
Lunedì 28 febbraio, ore 18
nell’ambito delle attività del progetto JezikLingua si terrà l’incontro
EDUCAZIONE PLURILINGUE DEL BAMBINO
Incontro con i genitori condotto dalla psicoioga Jana Pečar
Stati generali, la parola alla comunità slovena
segue dalla prima
Nel corso di un dibattito durato quasi quattro ore, però, sono stati trattati anche argomenti più capillari quali la tutela e il riconoscimento dell'entità resiana come comunità linguistica a se stante ("di lingua slava ma non sloveni", ha spiegato l'assessore comunale di Resia Cristina Buttolo), l'esigenza di garantire pari opportunità alla montagna per evitare lo spopolamento e la volontà di attribuire al libro la dignità e il compito di simbolo della lingua minoritaria.
"Sulla cultura - ha commentato De Anna - si imporrà una riflessione che ricalcherà quella già sviluppata per lo sport, privilegiando qualità, produttività, capacità di operare e di mettersi in discussione.
L'apparato burocratico ha le sue regole - ha preci-
regisne autonoma FRIULI VENEZIA GIUUA
Glavni zbor manjšinskih
jezikov dežele
Furlanije Julijske krajine
Stati generali delle
HeHaLm-"0ritari<>
c "fRe«ioae 'uli Venezia Giulja
tv°ZQvSe
rica/r
raio
‘Letterature nascoste’ martedì 1° marzo a Udine
Martedì 1° marzo, alle 18, presso la libreria Feltrinelli di Udine, si terrà la presentazione del libro di Anna Bogaro ‘Letterature nascoste. Storia della scrittura e degli autori in lingua minoritaria in Italia’, con prefazione di Tullio De Mauro, editore Carocci. Interverranno lo scrittore Boris Pahor e l'autrice, modererà Maria Carminati.
3t>ti
sato - e, almeno sul flusso delle risorse, dobbiamo prenderne coscienza tutti insieme".
"Gli Stati generali - ha concluso De Anna, confermando la massima attenzione a tutte le problematiche - sono il punto di partenza di un ragionamento comune che ci dovrà aiutare a operare al meglio delle nostre possibilità".
Od 4. do 6. marca tri tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju na Trbižu
Na trbiške strmine prihaja Tina Maze
& *
il"
L
Na progi Di Prampero se bo za zmago potegovala tudi slovenska šampionka Tina Maze
S. Leonardo, incontro per genitori
Con l’incontro di venerdì 25 febbraio, si concluderà il primo ciclo di incontri rivolti ai genitori, promossi dall’Associazione Trasformazioni col progetto A.G.O.RA “Azioni con i Genitori per l’Orientamento dei Ragazzi”, finanziato dalla Regione Friuli Venezia Giulia, servizio Politiche della Famiglia.
Dalle 18.30 alle 20.00 presso il Polo scolastico di S. Leonardo, con la formatrice dott.ssa Giovanna Roiatti si converserà sul tema delle competenze, riallacciandosi ai temi affrontati nei precedenti incontri: paure, timori ma anche strategie efficaci per affrontare insieme i vari temi familiari. L’incontro è aperto a tutti. Sempre attivo lo spazio per i bambini e ragazzi, in modo che i genitori possano partecipare tranquilli.
Prenotazioni ed informazioni al numero 329 2223101 oppure 366 3156090.
Trbiž bo od 4. do 6. marca gostil belo karavano najboljših alpskih smučark na svetu. Na znameniti progi Di Prampero, ki je bila že nekajkrat prizorišče pomembnih mednarodnih tekmovanj, bodo namreč na sporedu tri tekme svetovnega pokala, in sicer superkombina-cija (4. marca ob 10.30 in 14.30), smuk (5., ob 10.45) in superveleslalom (6., ob 11. uri).
Na trbiških strminah si bodo ljubitelji smučanja z obeh strani meje lahko v živo ogledali tudi nastope najboljše slovenske smučarke Tine
Maze, ki je na pravkar minulem svetovnem prvenstvu osvojila naslov prvakinje v veleslalomu, v superkombi-naciji pa si je priborila srebrno odličje. Slovenska šampionka tudi na tekmah v naši deželi sodi med favorite za najvišja mesta.
Proga Di Prampero bo zato zaprta že od 26. februarja dalje, za to, da bodo tekme svetovnega pokala potekale v najboljših možnih pogojih, pa skrbi več kot 150 ljudi. V zadnjih dneh so namestili potrebne varnostne mreže, postavljajo pa že tudi tribune, saj pričakujejo številne gle-
dalce.
Mednarodni smučarski dogodek podpira Dežela Fur-
lanija Julijska krajina preko družb Promotur in Turismo FVG.
Cividale, stranieri quasi a quota 9%
La popolazione di Cividale si conferma oltre quota 11.500 e lo deve, in buona parte, agli stranieri, che sfiorano ormai la soglia del 9% sul totale dei residenti.
I cittadini provenienti da altri Paesi -sessantuno le nazioni rappresentate - sono 972 (8,36%), con un +37 rispetto al 2009: di più i maschi (503, contro 469 femmine), 197 i minorenni. A giocare la parte del leone sono la Romania (170 persone) e l’Albania (138), seguono la Bosnia-Er-zegovina, la Serbia, il Ghana, l’Ucraina, il Bangladesh, la Polonia, la Croazia e la Macedonia.
Al 31 dicembre 2010 i residenti nel Comune di Cividale ammontavano a 11.615 unità -con prevalenza femminile: 5.562 i maschi (47,88 %), 6.053 le donne (52,12 %) -, suddivise in 5.116 famiglie anagrafiche e 6 convivenze.
Amministrative, si vota domenica 15 maggio
La Giunta regionale ha fissato la data del 15 maggio per la tornata delle elezioni amministrative 2011.
Le consultazioni riguardano l’elezione degli organi delle Province di Trieste e Gorizia, nonché le elezioni dei sindaci e dei consigli in 40 Comuni della Regione, dei quali quattro con più di 15.000 abitanti (Cordenons, Monfalcone, Pordenone e Trieste).
Nella provincia di Udine, tra i comuni interessati, quelli di Drenchia e Torreano.
Complessivamente, gli elettori coinvolti sono 490.000.
Gli eventuali ballottaggi si terranno il 29 maggio.
L’Ipsia Mattioni si trasferirà ^ nel Centro studi di Rubignacco
L’Istituto professionale di Stato Mattioni di Cividale dovrebbe trasferirsi, dal prossimo settembre, da piazzetta Chiarottini alla zona del Centro studi di Rubignacco, dove si stanno realizzando lavori di adeguamento degli immobili dell’Istituto tecnico agrario e di quello tecnico commerciale.
L’Ipsia Mattioni conta circa 370 studenti che dunque troveranno spazio nei locali dell’Ita grazie all’intervento della Provincia che ha destinato alle opere 2 milioni 200 mila euro.
Ancora da definire la futura destinazione degli attuali locali delllpsia.
Z lietošnjega špietarskega konkorša
Bom nimar viedla, zak mama mi je pravla, de...
Četrtek, 24. februarja 2011
ACI
\
Štieranštierdesetega lieta ta par Uo-grinknih so dacial vino an sevie, de, kjer je bluo vino so bli an puobi, ples an veseje. An
Tonina je i-miela »čast an dobruoto z usijen an z obednin nič«. Ušec ji je bil adan, pa odkar jo j' biu bu-šnu tu usta »na tradiment«, se ji je biu za nimar parsmardeu!
Bepo je biu pa nomalo previe parmaknjen, nie pokazu uon an uon, ka so ble njega misli, an takuo Tonina pru za pru nie viedla, po ki hod cja tode... že štier lieta!
Zvičer, kikrat, je sediela s sestran na klopi gor na pa-juole, an usakoantkaj ji je parleteu kajšan kamančic al pa koščic maute dol po glave.
»Paš ka j' zan muš, tel tle?«, jo nie brigalo, vic ku vic... an Bepic je pa muču, tu tami.
Ben, za glih jo poviedat,
Bepic ji je biu an tkaj ušec, zak je bil parjeten an je guo-ril po moško, čelih je bil nomalo prestar: sa ona je irmela 25 liet, on pa 41 an pu.
Cajt je šu le napri.
Kar Bepo je poviedu, tan doma, de bi rad uzeu Tonino, njega mat je bla naspruotna, zak Uogrinkni so bli buoz.
Ocja, pa, že lieta, kar je srec-javu Tonino, ji je pravu:
»Deniga na mest, deniga na tuo... Ka na znaš? Lohni takuo mu pride voj a se ženit!« (An ries, an potle tast jo je imeu nimar rad).
Kar pa ji je nji, Tonin, poviedu, de bi jo teu rad oženit »za Svet Anton, za tojo slavno. Za tojo an mamino«, mu je odguorila:
»Kuo, se ženit!?«
»Kar bon narlieuš napravljena, se na boš indinju še taku od tojih čerievju oku mene obrisat!«.
Tenčas pa - sa je bla sa-
muo ura an cajt - se je spustu an jo j' objeu an bušnu. (Potle, pa, je ratalo riedko kada, dokjer se nieso poročil).
An četartak, malo cajta potle, kar je bla riepa zdrie-la, so jo parpejal dva žakja gor z Guor, cju faruž na Lie-sa, an Bepic je šu po njo. Di-kla, k'je bla teta od gaspuo-da, mu jo je pomagala za-diet.
Kumič je šu čez prag an urata zaparu, de se nie mu še ganit... še štupienje narest vic. Ne zavoj, ki je bla riepa težka, sa j' biu vic ku vajen na ramanah nosit... Pa je ču tu sarc an mocjan glas: »Uarnise nazaj, an zapiš okliče!«
Je ostu še nomalo pokon-cu vas pretresen, z žakjan na harbatu, an seje obarnu. Di-kla, k' je bla šele gor na šten-gah ga j' prašala:
»Ka s' zabu, Bepic, ka s' zabu?«
»Nič! Al je Pre Luigi doma?«
»Ja... pa na vien al opra-veš kiek z nijn... tajšan k'je sadale...«
Sa so usi viedli, de vino se mu nie gatilo, posebno kaj-šinkrat...
Ku ga j' vidu, mu j'jau: »Puj tle, Bepic, puj tle. Ki želiš?«
»Ehh, takuo k' viden...
puobi so se radi hodil škovetat gvante v nedjejo, cjah njin, priet ku iti vsi kupe, par nogah, h maš.
nič!«
»Puj tle, puj tle. Poviejmi, ki želiš ! «
»Bi teu viedet, ka j' trieba za okliče zapisat...«
Gaspuod se je razveseliu an ga je poprašu, kje ima čečo... an če ona vie...
Tenčas so bli zažgal dokumente, ta na kamune, an Bepic se je bau, de na bo moc se ženit. Pa oni so se bli rodil pod podu-tansko faro, an gaspuod mu je biu obeeju, de use on oprave. Mu je tud parporočiu, naj ostane tan doma, zak so bli slavi cajti...
»Tu nediejo vas na bon oklicavu, pujta brez skarbi h maš, telo nediejo!«
Tisto vičer je jau Viziji, materi od Tonine:
»Toninca naj pride tle, so usake sort vietri, ki tle okuo-le parhajajo, ist ejen de bo tle! Vi, če greste dol na targ, v Čedad, kupavat sierak, al kupete te domač al te fu-rešt?«
»Te domač«, mu je odguorila.
»An ist, tle, bi teu vašo Tonino...« an je poviedu, nji an bratru te stariš, de j e že biu zapisu okliče...
Tonina je bla tu izbi an brat jo j' šu klicat:
«Puj san, te prašajo!« Takuo Bepo ji je jau an nji. »Kuo, si zapisu okliče! ? Ka s' nauman!?! Sa s' biu jau, de se bomo ženil za Svet Anton!«
»Če nies rada, pa jutre biež cja h gaspuodu... an zbriši jih! Pa se troštan, de ne ! «. Anta ji je poviedu, kuo je šlo ... s tisto... pretežko rie-po!
Oženil so se na 10 febrar-ja 1945. lieta.
Andreina Trusgnach
h
zie
Narbuj mladi so bili
učenci
treejega
razreda
dvojezične
šole
Vsako staro kmečko orodje se vam bo samo predstavilo
Lietos v šuol smo guoril o starem kmečkem orodju, smo ga diženjal an opisal.
Donas ga imamo tle pred sabo. Usako orodje se vam bo samo predstavlo. Poslušajta lepuo, če četa zastopit, duo guo-ri an kuo se kliče.
San zlo dug an suh. Imam dvie palce, adna je buj duga, adna buj kratka. Tele dvie lesene palce so kupe zvezane z usnjo. Me primejo v roke za te buj dugo palco an s te kratko ciepejo ušenico, grah, ič-men.
Kar san biu mlad, san pu-no dielu. Sada živin obiesen na an cvek.
San v gorkim, ma puno krat san pru štuf, mi je pru dug cajt. San veseu samuo, kadar me pridejo gledat šuo-larji s kako sitno meštro an me gledajo z velikimi očmi an odpartin ustam. Obedan na vie, zaki so me nardil an za kuore so me nucal.
Al vesta, duo san ist?
(ciepac)
San z bekam nareta. So me kladal na glavo ku de b’ bla an velik klabuk. Kar so šli z mano od duoma, san bla prazna gor na glave. Kar so
se damu uarnil, san bla puna listja, sena al šteje.
Ankrat je bluo puno moži, ki so me znal plest, narbuj pridni so bli na Tarčmunu, takuo pravejo.
Ankrat san bla velika an so me nucal ku de b’ bla uoz za senuo, donas moje te male navuode so zlo majhane an u kaki oštariji jih nucajo za luošt kruh na mizo. Če so manj srečne, živijo obiesene na zid blizu kajšne pajčune.
Obedan me na vic kliče. Malo manjka an bom še ist moje ime pozabila.
Vidruz se ga zmisleta?
(zbrinča)
Ankrat so me imiel v usa-ki hiši. San zlo staro kmečko orodje. Imam lesen ročaj, dug parbližno petnajst centimetru. Imam želiezno rezilo drugo parbližno trideset centimetru. San gobast ku kjuka.
Ankrat so me nucal za rie-
zat ušenico an travo. Kar kajšan v družin je imeu ičmen, me je žena parjela v roko za pregnat proč boliezan. Me je nucala pred gobcam, ku če bi riezala ičmen an je povieda-la telo vražo:
Te pitovan ičmen te duj prežen na petelin.
Te pitovan ičmen te duj prežen na kakuoš.
Te pitovan ičmen te duj prežen na Karkos.
Zagonajta, duo san.
(srp)
Pozimi san počivala. Na pomlad so me nucal za sieč travo za zajce. Poliete san začela dielat pried kuje ustalo sonce. Tuole se je gaj alo ankrat, sada me nuca samuo kajšan nono.
Imam dugo, leseno nogo an na koncu dug, želiezan, kjukast nuos. Kadar na rie-žen dobrò, pride ree, de me muore kmet sklepat. An te-krat se po cieli vasi čuje na-tukat: tok, tok, tok...
Potle me muorajo tudi nabrusit z oslò, kije spravjena v osunjaku.
Osunjak je obiešen z rem-pinam na bargeške. Osunjak mora bit nimar mokar.
Kar san dobro nabrušena, san pru nevarna. Zmislin se, de kadar san bla mlada an so z mano siekli senožete, so nimar piel, zatuo poznam puno piesmi.
Zagonajta, duo san! (kosa)
3. razred dvojezične šole
Dan boat vart v Sedliščah
SlbUŠČA
lbU
L: Oj! To bo kuj ura, ke ti pridi ta hiši... Kje si bi cielo popudne? Muorte tou oštariji?
I: Kuo ti praviš? Na diele sem bi! Tou vartu!
L: hihihihihi! Ne take nie-sem šinje čula! Ti? Ma če te ne nanče vieš, kje u je vart!
I: Kuo te voriš! Le kle, kuo sem pobrau! (u tera von s koša čudne pome: kiwi, banane, limone, lerance...)
L: oooohhh! Ma, kako to je tuo? Do učera, to niebo nič tou vartu, nanče lidrika!
I: Pojà! E vien! Zake nie-smo usjali teh juštih sieman! Kuj pomisli prej, kuo smo sja-
li... te rozajanski strok-l'aglio di Resia! Ma e sousje vernò, ke rezijanski lok uje »di pura razza resiana«, »speciale unica« anu zatuo u more ra-
sti kuj oré u Reziji... To nie morlo priti von nič, kle u Sedliščah.
L: Jou jou! Imaš ražon!
I: A ja ben! Momo še te velik kostanj... Ma je paršou šindik od Sriednje Veneto an u souse pobrau za Burnjak, zake je gau, ke nu čo priti ore u Sriednje koriere nu korie-re nu koriere judi.... Zat lietos u nie paršou jedan, an burje, so je sniedli sami, on nu njea Giunta Comunale.
L: joujou!
I: A ja ja! Zat smo usjali še dan dobar lidrik! Ma ti pur vieš, kako to šlo. Je paršou Stefano Predan, Kmečka zveza, pravit, ke te mladi nu majo rediti krave an pasti ouce, tej dan bot. Ma te mladi, te mladi nu redo cielo nuoič tou diskoteko, a zat poten nu spo
cieu dan. Te boe živali so lie-po lačne, nu jim bižo ta po cieli vasi anu nu pojedo souse tuo, ke nu obrenčejo... an še cieu nas lidrik so sniedle! A ma, če e jimem taa Predana, u če me liepo čuti...
L: Ja ja ben... Ma reci mi, kako to je, ke inje nu rastó te
dobruote tou našem vartu, če prej to niebo nič!
I: Sem brau ta na gornalju, ke Albino Micottis detto Bi-nokul, u ma ne siemana, ke nu dielajo čudeže: njemu nu rastó ne pomodore takole velike, tej ne bale! Me je on dau siemana. Sem je usjau
an pomerke kle, kuo to par-šlo von... za ne viervati!!!
(zvonijo na vrata)
E: Carabinieri. Buongiorno.
I: Liep dan. Kuo to točalo?
E: Alla bottega da Bačin del ridente paesello di Ter è stato denunciato il furto di numero 3 kiwi, 2 banane, 3 limoni, 4 arance.
I: O Buoh nam pomaj! (u skrije tuo, ke u more).
E: Dal luogo del misfatto è stato visto allontanarsi a gran passi un uomo munito di koš, targato Sedlišča 2541, che si è dileguato nella boscaglia lungo il sentiero del klanac. E lei il sospetto?
L: No no no! Le, pošluši... moj mož kle, non sarà uno sterco di santo, ma u nie dan landron.
I: Ja ja... sem bi na dieie cielo popoudne, tou vartu.
L: Stuj tiho tiL.žluodej od naa moža... šiurno si bi tou
oštariji!!!
E: Guardi che capisco il paleoslavo. Ora verifichiamo. Soffi qui. (Mu da za pihati)
I: (On u dieia tej za popiti od ne butilje an u reče): Le! Ne stuj me lovit čez rit! Kle nuotre, to nie na kapa vina! Si souse žej spiu ti!
E: Ma come si permette! Adesso la arresto anche per oltraggio a pubblico ufficiale! Alè! In galera!!!!
L: Ne! Ne! Scoreggio a pubblico ufficiale! Sem te liepo gala, ke te niemaš jesti tekej fažola! Če ne, te kuj paz-diš!
I: Ne buojse žena! Tou pa-ražone, con siurno lujše jesti, kuj kle par hiši... te ne znaš nič kuhati!
L: Preklet žluodej! Ejtu stoj alore! Ospuod maresciallo!!! Zaklenita a, anu vorzita ta ključ!
Iz Terske doline
8
novi matajur
Četrtek, 24. februarja 2011
BARDO LUSeVÉRA
Mlade moči so se zbrale tou imanu kulture
Soboto, 19. fevrarja tou Barde
Soboto, 19. fevrarja, tou imanu kulture so se zbrale tou Barde mlade moči: sinateče nji-varske škuole, mladi, ki nu se vadijo piskati na Glasbeni matici, an sinje možje an žene, ki usako soboto nu se trudijo na koršu slovienskaa jezika u Barde anu na koncu še
Sabato 19 febbraio la Terska dolina ha dedicato una giornata alla sua cultura, lingua e tradizioni: insomma, a tutto ciò che rende questa valle un mondo particolare e bellissimo.
C’erano tanti, tanti giovani, il futuro della comunità: con il loro impegno hanno ancora una volta dimostrato di interessarsi e di amare la propria lingua e cultura.
“Un antico detto conferma:
Več znaš, več veaš: più sai, più vali - ha detto, rivolgendosi ai giovani un membro del Centro ricerche culturali di Luse-vera - la conoscenza e la cultura vi spalancheranno tantissime porte ed assicureranno un futuro migliore a voi e, probabilmente, a tutta la nostra Comunità”.
Si sono poi esibiti i bambini di quarta e quinta della scuola elementare di Njivica che hanno cantato una canzone di Vlado Kreslin. Poi, gli studenti del corso di sloveno tenuto dal prof. Guglielmo Cerno a Bardo hanno recitato alcuni versi della Zdravljica, di France Prešeren. “Il messaggio di Prešeren - hanno spiegato gli studenti - va ben oltre il particolare mo-
NABORJ6T-OVČJA VAS_MALBOR£H€TTO-VALBRJJNA
mlade Barskaa okteta. Te dan sousje so se zbrali, za reče, ke naša slovienska kultura je no boastvo, ki na zna držati ukop jude anu na zna daržati žive naše vasi. Kultura, jezik anu tradicijoni so duša Terske doline, nu jo dielajo liepo, tej jedne drue.
Barski oktet
Srečanje med deželnima svetnikoma z županom Omanom in predsednikom Planike
Pouk slovenščine v Kanalski dolini: Gabrovec in Kocijančič obljubila pomoč
Zagotavljanje pouka slovenščine in nemščine šoloobveznim otrokom v Kanalski dolini je bila 21. februarja osrednja tema srečanja med deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Igorjem Kocijančičem z županom občine Naborjet-Ovčja vas Alessandrom Omanom ter predsednikom SKS Planika Rudijem Bartalothom. Sestanka v prostorih deželnega
sveta v Trstu se je udeležil tudi vodja urada za slovenske šole pri deželnem šolskem ravnateljstvu Tomaž Simčič.
Poučevanje slovenskega jezika v italijanskih šolah v Kanalski dolini še vedno sloni na prizadevanju in sodelovanju med Slovenskim kulturnim središčem Planika iz Ukev in Omanovo občinsko upravo, ki obenem nekako skrbi za finančno kritje po-
Z leve
Gabrovec,
Kocijančič,
Simčič,
Bartaloth
in Oman
bude. Potrebna pa je celovita rešitev, ki naj dolgoročno in urejeno zagotovi ohranjanje trojezičnosti v Kanalski dolini, saj ta odraža kulturno danost ljudi na tromeji.
Deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič sta se obvezala, da bosta tudi v sodelovanju s svetnikom iz vrst Tondove večine (in nekdanjim trbiškim županom) Francom Baritussiom preve-
rila možnost, da bi se rešitev našla v okviru uresničevanj a deželnih zakonov za slovensko in nemško govorečo skupnost.
Prav tako bi bilo treba ugotoviti, če bi bilo mogoče črpati dodatna sredstva iz namenskih evropskih programov, ki pa nimajo značaja trajnosti. Najboljše pa bi seveda bilo, če bi organik učnega osebja v šolah v Kanalski dolini predvideval tudi učitelja slovenskega jezika. Taka rešitev bi bila v sklopu razvoja poučevanja tujih evropskih jezikov, med katere seveda sodita tudi slovenščina in nemščina, še toliko bolj aktualna.
O vprašanju poučevanja slovenščine v videmski pokrajini (na mizi je predlog o dvojezični šoli v Tipani), kjer naša skupnost trenutno še vedno razpolaga le z eno dvojezično šolo, sta se deželna svetnika že pogovarjala tudi s senatorko Blažina in s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO Pavšičem ter Štoko.
noforte anche il giovanissimo insegnante Davide Tomasetig. Ha quindi chiuso l’evento culturale l’ormai bravissimo coro maschile Barski oktet.
I festeggiamenti sono però continuati con l’allegria del Pust: da Stregna sono arrivate maschere e fisarmoniche che unendosi a quelle locali hanno dato vita ad una bellissima festa paesana.
La giornata di sabato conferma che la Terska dolina è vivace ed energica e fonda la propria forza sulle antiche radici culturali e linguistiche slovene. (i.c.)
TABLJA_PONT€BBA
Na gorski skupnosti spet odprli okence za slovensko manjšino
Od 14. februarja je na sedežu Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino v Tablji (Ulica Pramollo 16) spet aktivno jezikovno okence za pripadnike slovenske manjšine. Gorska skupnost gaje (skupaj s tistim za furlansko in nemško jezikovno skupnost) prvič odprla oktobra leta 2006, da bi promovirala rabo po zakonu zaščitenih jezikov v vsakdanjem življenju pa tudi v javnih upravah.
Na začetku je bila na slovenskem jezikovnem okencu zaposlena Rezi-janka Pamela Pielich, na začetku leta 2009 pa so ga zaradi pomanjkanja sredstev zaprli, čeprav je Pie-lichova v sodelovanju z upraviteljicama furlanskega in nemškega okenca izvedla marsikatero koristno pobudo. Med temi naj omenimo projekt “Naši jeziki so naše bogastvo”, ki je bil namenjen osnovnim šolam celotnega območja. Slovenskega
jezikovnega okenca se je v prvih letih delovanja posluževalo lepo število obiskovalcev.
Po poldrugem letu pa so se na gorski skupnosti, ki jo vodi izredni komisar Gianni Verona, vendarle odločili, da slovensko okence spet odprejo. Jeseni lani so tako objavili razpis, na podlagi katerega so z enoletno pogodbo zaposlili zmagovalko javnega natečaja, tržaško Slovenko Tanjo Tomasel-li.
Pripadniki slovenske jezikovne skupnosti z območja, ki ga zaobjema Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, se lahko torej za jezikovno pomoč odslej obrnejo na Toma-sellijevo.
Kontaktirajo jo lahko tudi preko elektronske pošte	(sportello, slove-
no@cm-pontebba.regione.fvg.it) ali po telefonu (0428/90351) oziroma po faksu (0428/90348).
Doline/Diiline -
Mladi
muzicisti
barske
Glasbene
matice
Mladi peuci Njivarške skuole
Pustni večer tou Terski dolini
mento storico in cui sono stati scritti i versi: essi esprimono un pensiero innovativo, attuale ancora ai giorni nostri, di respiro universale. Questi versi, messi in musica, non a caso sono diventati l’inno nazionale della Slovenia indi-pendente”. L’inno è stato pure eseguito al pianoforte.
Il folto pubblico ha poi ascoltato i giovani musicisti della Glasbena matica di Bardo che hanno eseguito brani dei più diversi autori al pianoforte, alla chitarra ed alla fisarmonica. Ha dato saggio della propria bravura al pia-
Mlada pianistka Maria Pasqualatto
Sobota bo glavni dan ravenskega pustovanja
Tradicionalna prireditev pod Krnom
Četrtek, 24. februarja 2011
Ravenski pustovi bodo pustovali v soboto, 26. februarja. Ravensko pustovanje se bo začelo ob 7.30 v Magozdu, nadaljevalo se bo ob 10.30 na Jezercih, ob 13.00 v zgornjem Ravnem, od 15.00 dal-
je v spodnjem Ravnem z glavno prireditvijo. Ob 19. uri bo zaključek pustovanja z obhodom glavnega vaškega trga v Ravnah. Pustni pogreb bo v torek, 1. marca, ob 20.00 v Ravnah.
k
č l v«
iT-.v.'- v
Nad Kobaridom in pod pobočjem Krna se razprostirajo vasi Drežniške Ravne, Jezerca in Ma-gozd, kjer se vsako leto teden dni pred pustno soboto odvija tradicionalni Ravensk' pust. V narečju se reče tem pustom oz. pusto-vom »Rawnsk p'stuób«. Glavni organizator pustovanja je fantovska skupnost, ki jo sestavljajo, kot že ime pove, samo neporočeni fantje, ki v letu, ko so sprejeti v fantovščino, dopolnijo 17 let in seveda starejši.
Sprejem v fantovsko skupnost
Vsako leto sprejmejo v svoje vrste nove člane. Obred iniciaci-je v fantovsko skupnost poteka na eno izmed zadnjih sobot v decembru, skladno s pričetkom priprav na pustovanje. Fantje se zberejo v »mlakarnci«, to je v dokaj zapuščeni stavbi, kjer je bila nekoč mlekarna, danes pa je tam sedež njihove skupnosti. V njej zadnja leta tudi hranijo pustno opremo. Pri sprejemu v skupnost morajo novinci obvezno znati vriskati in zapriseči v skladu s pustno
zaprisego. Če tega kdo ne zna, ne more postati član fantovske skupnosti. Na tem prvem sestanku pa že določijo pustne vloge. Novinci seveda dobijo pretežno najtežje vloge - to so Ta grdi, ki so opasani s težkimi zvonci in lesenimi maskami. Kdo ima katero vlogo, pa ostane skrivnost vse do konca pustovanja. Zato je za domačine pravi izziv, da že pred pustovanjem in zlasti na dan pusta ugibajo, kdo nosi katero masko.
Polnočne povorke
IN PRIPRAVE NA PUSTOVANJE
Po novem letu je ponavadi že prvo soboto v januarju sestanek fantovske skupnosti. Sestanek se prične pozno zvečer in okoli polnoči so vsi pripravljeni na polnočno povorko. Fantje nosijo zvonce in od vsepovsod pripeljejo stare »plehe«, da je hrup čim bolj močan. Povorko vodita harmonikar in bobnar, ki skupino peljeta po ustaljeni in tradicionalni poti po vaseh. Obhod se konča sredi vsake vasi, kjer se fantje postavijo v krog in zapojejo.
Polnočna povorka se odvija v vseh treh vaseh. Povorke so večinoma tri in so tako rekoč obvezne: prva povorka poteka ponavadi po prvem pustnem sestanku v januarju (odvisno od datuma pustovanja), datume ostalih povork določijo sproti. V tem času morajo fantje poskrbeti za svoj lik oz. vlogo. To pomeni, da si morajo sami najti vse male predmete in dele oblačil za vlogo, ki jo predstavljajo. Prav tako morajo vlogo naštudirati in ji dati svoj pečat. To je drugi izziv za domačine, saj primerjajo, kako so bile iste vloge v različnih letih odigrane in tako izbirajo najbolj originalne izvedbe. Zato je za fante velik izziv, kako tradicionalno in standardno vlogo razgibati in ji vdahniti originalne poteze.
Pustovanje
Pustovanje se odvija teden dni pred uradno pustno soboto!
Že zgodaj zjutraj se fantje ponovno zberejo na »mlakarnci«. Okrog pol osmih so nared in pustni sprevod se odpravi skozi Ra-
TA LEPI IN TA GRDI
vne po gozdni poti do Magozda, od tam v Jezerca, nato v zgornje Drežniške Ravne, zaključi pa se v spodnjih Drežniških Ravnah, kjer pustove ponavadi že pričakuje množica ljudi od vsepovsod. Na sredi vasi se v popoldanskem času odvija glavna prireditev, ki ponavadi vse navduši.
V vsaki vasi poteka obhod po ustaljeni poti. Na čelu je vodja
Tako pa je bilo pred petintridesetimi leti, ko so Ravenski pustovi obiskali tudi eno izmed sosednjih vasi.
Foto: Renato Bric
sprevoda (tisti, ki vozi), za njim sta harmonikar (muzikant) in bobnar, ki igrata pustno himno in tako dajeta celotni skupini ritem hoje, pa tudi red in disciplino.
Za njimi se zvrstijo ostali liki, ki se delijo v tri skupine: »Ta lepi«, posebne vloge in »Ta grdi«. Sprevod se ustavi v vsaki hiši, razen tam, kjer je bila v preteklem letu smrt v družini. Pred vstopom v hišo se mora vodja sprevoda na vhodnih vratih pogajati z gospodarjem, da jih spusti v hišo, in mu dokazati, da prihajajo z dobrim namenom, še več, da hiši prinašajo srečo in odganjajo zlo.
V hišo vstopijo le »Ta lepi« in kasneje posebne vloge. Ta lepi tam zaplešejo, gospodinja jih pogosti in obdari z raznimi darovi, kot so domača hrana in pijača, v pustno blagajno pa prispeva kak cent. Razen vodje nihče v sprevodu ne govori. Pustovanje se zaključi okrog sedmih zvečer, ko se celoten sprevod poslovi z obhodom glavnega vaškega trga v spodnjih Drežniških Ravnah.
Renato Bric
Domenica 20 febbraio si è tenuta a S. Pietro l’assemblea annuale
ANPI più presente sul territorio
Domenica 20 febbraio si è tenuta a S. Pietro al Natiso-ne l'annuale assemblea del-l'ANPI delle Valli del Natiso-ne. Il presidente Daniele Gol-les ha sottolineato il lavoro svolto e il lavoro in corso, rivolto a una maggiore presenza sul territorio con iniziative realizzate anche in collaborazione con altre associazioni e a un maggiore
coinvolgimento delle giovani generazioni affinchè non ci si dimentichi del nostro passato nella costruzione del futuro. A questo proposito ha annunciato l'apertura di una pagina web.
Elio Nadalutti, responsabile dell'ANPI provinciale, nel suo saluto ha sottolineato in particolare l'impegno dell'associazione nella salva-
guardia della Costituzione italiana ed il suo sostegno all'attività sul territorio.
All'incontro è intervenuto anche Rino Battocletti che sta dando la sua collaborazione all'Anpi delle Valli del Nati-sone nella risoluzione di alcune importanti questioni, come quella della lapide da apporre al monumento a Liessa.
Uintervento di Daniele Golles durante l’assemblea annuale dell’Anpi
V Križu dan slovenske kulture v znamenju Benečije
Inštitut za slovensko kulturo Društvo beneških umetnikov
SILVANA BUTTERÀ ANTONIO TRINCO
SKD Vesna iz Križa prireja v soboto, 26. februarja, v domu Alberta Sirka v Križu praznovanje Dneva slovenske kulture. Proslava se bo začela ob 20. uri in bo potekala v znamenju beneške glasbe in poezije.
Častna gosta večera bosta namreč vokalna skupina BK evolution in pesnik Miha Obit. Večer pa bo povezoval novinar Mitja Tretjak.
Skupina BK evolution, ki jo sestavljajo Davide Tomasetig (bas kitara), Alessandro Bertossin (kitara), Luca Clinaz (bobni), Stefania Rudi (harmonika), Davide Clodig (klavir in glas) ter Igor Cerno (glas), igra in poje predvsem izvirne pesmi v beneškem narečju, ki pripadajo različnim žanrom, od etnofolka do kantavtor-skih pesmi.
Skupina BK evolution
Novembra lani je band izdal svoj drugi cd, ki vsebuje vso energijo in li-ričnost, ki so značilne za Beneške Slovence. Pod naslovom ‘Jablen’je na cd-ju skranjenih 12 izvirnih pesmi, ki sta jih v glavnem napisala Igor Cerno in Davide Clodig. Med avtorji pa je tudi rezijanska pesnica Silvana Paletti, ki je napisala besedilo pesmi Stran te wade.
lesene maske
Kobarid, Fundacija Poti miru
25.02.2011	ob 18.00
Razstava bo na ogled do 25. marca, vsak delavnik od 8.00 do 15.00
Srebrna kaplja
Se navademo CEPITI
jabuke, hruške, drugo sadje
1 - Teorija v torek, 1. marca, ob 18.00
2 - Praksa 19. marca
Pri Ad Formandum, Špeter/S. Retro al Natisone, ul./via Alpe Adria 61 Teorija + praksa 10,00 €
Vpisovanje pri Ad Formandum (0432 727349) ali pri članih upravnega odbora.
Četrtek, 24. februarja 2011
Risultati
Promozione
Aquileia - Valnatisone	0:1
Juniores
Valnatisone - Manzanese	0:1
Allievi
Ponziana - Manzanese	0:4
Moimacco - Ancona	0:2
Valnatisone - S. Gottardo	2:0
Giovanissimi
Virtus Corno - Moimacco	2:0
Chiavris - Valnatisone	1:2
Amatori (F.i.g.c.)
San Sergio - Reai Pulfero	0:3
Amatori (Friuli collinare)
Sos Putiferio - Coopca Tolmezzo	1:0
Anni 80 - Pizzeria Le Valli	0:0
Blues - Savognese	1:1
Poi. Valnatisone - Bar al gambero	1:1
Calcio a 5 maschile (play-off)
Attimis - Paradiso dei golosi	7:7
Paradiso dei golosi - Folgore	3:3
La viarte - Merenderos	7:7
Calcio a 5 femminile
Capriva - Audace
n.p.
Pallavolo maschile
Poi. San Leonardo - Pali. Arteniese 0:3
Pallavolo femminile
Poi. San Leonardo - Aurora volley Pali. Arteniese - Poi. San Leonardo
Prassi motu rno
Promozione
Valnatisone - Reanese
3:0
0:3
(26/02)
Juniores
Pro Cervignano - Valnatisone
Allievi
Manzanese - Donatello Brugnera - Moimacco Chiavris - Valnatisone
Giovanissimi
Moimacco - Ancona Valnatisone - Buttrio
Amatori (F.i.g.c.)
Reai Pulfero - Mossa
Amatori (Friuli collinare)
Carpacco - Sos Putiferio Pizzeria Le Valli - Turkey pub Savognese - Arcobaleno Dinamo Korda - Poi. Valnatisone
Calcio a 5 maschile
Paradiso dei golosi - Artegna Merenderos - Folgore
Calcio a 5 femminile
Audace - Pocenia
Pallavolo maschile
Aurora volley - Poi. San Leonardo
Pallavolo femminile
Pasian di Prato - Poi. San Leonardo (26/2)
(26/2)
(26/2)
(26/2)
(26/2)
(28/2)
(28/2)
(25/2)
(27/2)
Classifiche
(26/2)
Promozione
S. Daniele 45; Juventina, Ponziana 42; Caporiacco 35; Trieste calcio 31 ; Vesna 29; Zaule Rabuiese 28; Reanese, Lumignacco, Pro Romans27; Union 91 26; Valnatisone 25; Union Martignacco 24; Aquileia 20; Pro Gorizia 14; Villesse 9.
Juniores
Union 91 39; Manzanese 38; Pro Cervigna-
no 37; Tolmezzo Carnia 36; Pro Romans 35; Tricesimo 34; Valnatisone 32; Pro Fagagna 31; Union Martignacco 27; Ancona 26; Ge-monese 14; OI3 10; Sevegliano 9; Buttrio 7.
Allievi (Regionali - Girone A)
Pordenone* 52; Donatello, Manzanese* 44; Tolmezzo Carnia** 35; Ponziana 30; S. Giovanni* 29; Fontanafredda 25; Bearzi* 24; San-giorgina*, Serenissima*, Torre 17; Cormor** 13; Majanese 9; Nuova Sandanielese 7.
Allievi (Regionali - Girone B)
Ancona 52; Virtus Como* 42; Poi. Codroipo 41 ; Brugnera 40; S. Luigi 39; Sanvitese 34; Rangers*, Moimacco 20; Futuro Giovani, Pro Gorizia 19; Ronchi 16; Union '91 12; Muggia 10; S. Canzian 5.
Allievi (Provinciali - Girone B)
Valnatisone** 36; Forum lulii 34; Centro Sedia 28; Pasianese* 25; Esperia 97** 23; Graph Ta-vagnacco* 14; S. Gottardo*, Cussignacco* 12; ; Buttrio 11 ; Aurora Buonacquisto* 8; Chiavris* 4.
Giovanissimi (Regionali - gir. B)
Ancona 49; Pordenone*, Virtus Corno 44; Fiume Veneto Bannia** 35; Pro Gorizia* 33; Poi. Codroipo 32; San Luigi 29; Ronchi* 24; Muggia 18; Moimacco 15; Azzanese* 14; Futuro Giovani** 13; OI3** 11 ; San Canzian 0.
Giovanissimi (Provinciali - gir. B)
Esperia 97 46; Forum lulii 40; Fortissimi 32; Pasianese, Buttrio 31; Graph Tavagnacco/A 23; Chiavris 17; Valnatisone*, Centro Sedia* 15; Assosangiorgina** 12; Reanese, S. Gottardo* 10; Serenissima* 5.
Amatori (F.i.g.c. - Serie A/2 B)
Reai Pulfero 45; Mossa 44;Turriaco 29; Chio-pris Viscone 27; Trieste calcio* 26; Sovodnje* 24; Leon Bianco/B 22; La Rosa* 21 ; Reai Do-mio, Moraro* 19; Manzano 17; Grado** 12; S. Sergio 9; Cervignano 7.
Amatori F.c. (1. Cat. - Girone A)
Amatori Campeglio, Farla 18; Sos Putiferio* 17; Latteria Tricesimo* 14; Coopca Tolmezzo*, SS 463 Majano, Bar Pizzeria Le Valli 13; Turkey pub, Anni 80* 11 ; Extrem* 10; Carpacco 7; Poi. Orgnano* 5.
Amatori F.c. (1. Cat. - Girone B)
Dinamo korda 23; Adorgnano 20; Bar al gambero Amaro, Savognese 15; Over Gunners 14; Arcobaleno 13; Polisportiva Valnatisone 12; Blues 11 ; Ars. calcio 10; Montenars 9; Reai Buja 7; Dream team Resiutta 6.
* Una partita in meno, ** Due partite in meno
L’importante vittoria ad Aquileia (gol di Basso) consente alla squadra di abbandonare il quartultimo posto in classifica
La Valnatisone esce dalla zona calda
Juniores, altro passo falso - Il Reai Pulfero si conferma
Importante passo in avanti verso l’obiettivo salvezza per la Valnatisone che ha violato il campo della immediata inseguitrice, l’Aqui-leia, grazie alla rete messa a segno da Basso. Il successo ottenuto porta i valligiani al quintultimo posto in classifica. Nell’anticipo di sabato 26 febbraio a S. Pietro salirà la Reanese.
Nel campionato Juniores regionale altro passo falso della Valnatisone che ha perso la gara con la Manzanese rimediando la terza
sconfitta consecutiva, nonostante la squadra valligiana abbia giocato un buon primo tempo.
Nel campionato regionale Allievi la Manzanese ha rifilato un poker al Ponziana, superato sul suo campo con le doppiette di Michele Ovi-szach e Marco Sittaro. Domenica 27, alle 10.30, a Manzano si giocherà l’attesa sfida tra i locali ed il Donatello.
Sconfitto invece il Moimacco, superato dalla capolista Ancona.
zo
Nel campionato di Prima divisione maschile la Polisportiva S. Leonardo ha perso l’incontro casalingo con la Pallavolo Artegna per 3-0. Prossimo impegno domenica 27 febbraio ad Udine con la Aurora Volley.
La classifica: Poi. Blu Volley 37; Aurora Volley Udine, Flusystem 31; Caffè Sport 30; Pali. Arteniese, Gaia Volleybas 21; Pulitecnica Friulana 11; Lignano Volley 9; Polisportiva S. Leonardo 1.
Hanno iniziato a giocare nel Trofeo Friuli le ragazze dell’Under 16 della Polisportiva S. Leonardo che nell’esordio si sono imposte sull’Aurora Volley per 3-0 e, nella successiva trasferta, con lo stesso punteggio sul-l’Artegna. Sabato 26 terza gara a Pasian di Prato.
La classifica: Polisportiva S. Leonardo, Volley Corno 6; Pasian di Prato, Aurora Volley Udine 3; Arteniese, Pallavolo Buia 0.
La squadra del Sos Putiferio di Savogna che ha superato la Coopca di Tomezzo
Nel campionato provinciale una doppietta realizzata nel primo tempo da Marco Zufferli ha permesso alla Valnatisone di superare il S. Gottardo. Ieri sera, mercoledì 23, la formazione di Stefano Bovio ha recuperato la gara con la Esperia ’97.
Nulla da fare per i Giovanissimi regionali del Moimacco sul campo di Corno di Rosazzo, mentre i provinciali della Valnatisone hanno espugnato il campo di Chiavris grazie alla doppietta di Gashi.
La Figc di Udine ha reso nota la composizione dei gironi del campionato primaverile degli Esordienti a nove al quale partecipa l’Audace di San Leonardo che è stata inserita nel girone B assieme alla Azzurra Pre-mariacco, Buttrio, Cassacco, Chiavris, Fortissimi, Nuova Sandanielese, Pozzuolo, Tar-centina/C e Tre Stelle. Le gare inizieranno sabato 5 marzo alle 15.30.
Sempre lo stesso giorno prenderanno il via i tornei dei Pulcini ai quali partecipano le squadre della Val-
natisone e dell’Audace di San Leonardo.
I campionati di primavera prevedono le gare di ritorno dei campionati autunnali con il vecchio calendario a campi invertiti.
In attesa dello scontro al vertice tra il Reai Pulfero ed il Mossa, previsto per sabato 26 febbraio alle 15 a Pulfero, entrambe le squadre hanno vinto i rispettivi incontri. Il Reai a Trieste ha superato il San Sergio con le reti siglate da Feruglio, Antonio Dugaro e Andrea Ruttar.
Nel campionato di prima categoria del Friuli Collinare, grazie ad un eurogol di Luca Mottes, la Sos Putiferio di Savogna ha avuto la meglio sulla Coopca Tolmezzo. La squadra guidata da Wal-
ter Petricig ha la possibilità di raggiungere la vetta del girone avendo una gara da recuperare con la Extrem.
Buon pareggio a reti inviolate per la Pizzeria Le Valli, ottenuto in trasferta contro la formazione degli Anni 80.
In Seconda categoria pareggia la Savognese sul campo della Blues, autore della rete Maurizio Medves. Da segnalare la prodezza di Cristian Birtig che all’ultimo secondo della gara ha tolto dal-l’angolino basso il pallone destinato in fondo al sacco.
La Polisportiva Valnatisone di Cividale è stata raggiunta dalla squadra di Amaro nei minuti finali dopo avere segnato con Massimo Di Nardo.
Paolo Caffi
Team Isonzo, inizio di stagione anche per Dora Ciccone
Tra le atlete che difenderanno i colori del Team Isonzo Ciclistica Pieris nell’imminente stagione, c’è anche Dora Ciccone che nel luglio 2008 con i colori isontini ha conquistato la prestigiosa maglia tricolore per la categoria Donne Esordienti. Dora correrà nella categoria Allieve assieme a Catherine Altobelli ed Eleonora Zaza d'Ausilio, tra le Esordienti si cimenteranno Valentina Cainero, Samantha Gaio, Jennifer Passeri ed Alessia Zavan, della categoria Juniores (non agonistica) farà parte Jasmin Lavrenčič. Per seguire al meglio tutti gli atleti tesserati, il Team Isonzo Pieris si è dotato di tecnici affidabili quali Guido Carlet per la categoria Allievi, Eddi Degano e Andrea Zavan per gli Esordienti, Nunzio Cucinotta per le Donne Allieve ed Esordienti, Luca Moratti, Roberto Milani per la categoria Giovanissimi. Al loro fianco in qualità di collaboratori, Alfredo Zaza d’Aulisio, Nicola Moratti, Nino Ciccone, Renato Bagolin e Claudio Pangos.
io a 5
Nel campionato Uisp di calcio a 5 Amatori il Paradiso dei golosi, nella gara inaugurale di Coppa Uisp, ha pareggiato ad Attimis. Nella partita di ritorno dei play-off per il titolo regionale, nel girone C, ha pareggiato con la Folgore qualificandosi per il turno successivo. In semifinale i Pasticcieri affronteranno la squadra di Santa Maria.
I Merenderos nell’andata dei play-out hanno affrontato a Santa Maria la Longa La Viarte pareggiando dopo essere stati in vantaggio di due reti.
Nel campionato di calcetto femminile non ci è pervenuto il risultato della gara tra l’Audace di San Leonardo ed il Capriva.
La classifica del girone aggiornata al turno precedente: Mg Fe-letto 26; Gioielleria Salvador 23; New Team Mg Group* * 22; La Perla Caffè Pordenone*, La Compagnia dell’Anello** 20; Folgore* 17; Cordovado 15; Futsal Udinese* 13; Pocenia* 12; Libertas Capriva** 6; Le Iene di Manzinel-lo, Le ragazze del Ponte* 3; Audace** 2.
DOTIK MREZE
SPORT PO SLOVENSKO
A/OSILčc \
“Še škofje paršu gledat mojo mamo”
Maria Tomasetig di Gnidovizza vive ora a Forno di Zoldo
Četrtek, 24. februarja 2011
“Potle, ki ji je na naglim umaru sin Remo, moja mama Maria Tomasetig - neviesta Lazarjova iz Gniduce, je par-šla živet tle h mene, v kraj Forno di Zoldo (Belluno). Ist sam nje hči Adriana, san oženjena že 40 liet.
Moja mama je ratala biž-nona že trikrat. Te narbuj velik bis navuod se kliče Miray an ima tri lieta, njega tata je muoj sin Felice. Potle seje ro-diu Dante, ki je sin od Ales-sandre (hči od mojiga rance-ga brata Rema). Ta mala je
Mia, ima 21 miescu an je hči moje hčere Lorne. Mia je ni-mar blizu moje mame an nje bižnone Marije, an tuole ji pu-no pomaga prenest veliko žalost za smart sina Rema. Mia je pamesla puno veseja an dobrega trošta nji an vsi naši
družini.
Moja mama seje rodila na 14. vošta lieta 1927. Kar je do-punla 83 liet, jo je paršu gledat še škof! Mama je ostala brez besied, tolo sejo nie pru čakala, pa je bla pru vesela ga videt, an mu je j ala: “Eccel-
Sopra, Maria tra il vescovo e la figlia Adriana. Sempre sopra, quarta generazione della famiglia Lazarjova di Gnidovizza: il piccolo Miray con il papà Felice, la nonna Adriana e la bisnonna Maria.
Qui a fianco, altra quarta generazione per i Lazarjovi, questa volta tutta al femminile: la piccola Mia con la mamma Lorna, la nonna Adriana e la bisnonna Maria.
La piccola Mia, ci dicono, è stata un grande dono del cielo per tutta la famiglia dopo la prematura scomparsa del figlio e fratello Remo.
Manca ancora un bisnipotino di Maria, Dante, figlio della nipote Alessandra Drecogna, a sua volta figlia di Remo. Dante vive con la sua famiglia a Pasian di Prato ed è nato proprio qualche giorno dopo la morte del nonno
lenza, questa è una grande gioia per me, non è mai successo in tutta la mia vita di ricevere a casa la visita di un vescovo, sono molto commossa”.
Adna fotografija kaže pru našo mamo, nono an bižnono s škofam, te druge dvie pa če-tarto generacjon naše družine. Na adni je Miray, njega tata (muoj sin) Felice, ist an biž-nona Maria; na te drugi je pa mala Mia, nje mama (moja hči) Lorna, ist an bižnona Maria. Manka fotografija od te trecjega bis navuoda, od Dan-tuna, sina od Alessandre, oni živijo v kraju Pasian di Prato, blizu Vidna.”
Tolo dugo pismo nam je napisala, kot sta že zastopili, Adriana Drecogna - Lazarjova iz Gniduce, za nam povie-dat nomalo liepih novic potle, ki v njih družini so puno prejokal za hitro smart sina an brata Rema dvie lieta od tega. Maria an nje otroc so živiel v Gniduci. Potle, takuo kije ra-talo po vsieh naših družinah, otroc so zrasli an zapustil naše vasi an doline. Maria je le napri živiela v Gniduci, pogo-stu je hodila h sinu Remu v Rualis. Seda pa, takuo ki sta prebral tle na varh, živi par hčeri nomalo deleč tle odtuod, za šigurno pa nie pozabila nje vasi an ljudi, ki živijo tle doma an bojo veseli jo videt na Novem Matajurju. Mi pa ji želmo še puno liepih dni z nje hčerjo, ki jo takuo lepuo varjen navuodami an s prana-vuodami. Srečno an kuražno napri, Maria!
Gremo gledat, kje se je rodiu Dracula
1991-2011, je glih dvajst liet, odkar se je rodiu “Gruppo Sportivo Azzida”. Za praznovat lepuo vse tele lieta, so organizal potovanje v Roma-nijo. Je taka dežela, ki malo judi pomislijo jo iti spoznavat kot “turisti”, an kar guormo gor mez njo, nam pridejo na pamet mizerja, nasrečni
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR
Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l.
Trst/Trieste
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250
Naročnina - Abbonamento
Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov
Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331
Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B
Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG
DSPJ
Včlanjen v USPI Associato all’USPI
Oglaševanje
Pubblicità/Oglaševanje:Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede/ Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6
Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20.00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 €
otroc... pa za srečo nie samuo tuole. Romanija je liepa dežela, kjer je puno gori, hosti, riek, jezer (laghi), gradu, cier-kvi... velika bogatija, ki čaka samuo, de nimar vič ljudi jo pride odkrivat. Anje tudi dežela, kjer je biu Dracula!
Potovanje bo od pandiejka 4., do nedieje 10. luja. Program je zlo bogat, vidli bota zaries puno stvari.
Parvi dan puodeta čez Uo-garijo, an lahko “zaplujeta” z barčico po jezeru Balaton, an potle napri do miesta Oradea, kjer začneta odkrivat Roma-nijo.
Za se vpisat (800 evrov) pokličita na 339.7799442 (Antonello).
r
i
TI OFFRO UN’OPPORTUNITÀ
Ti interessa il NETWORK MARKETING?
Chiamami al 339.3116666 I______________________  I
Pujmo na pust v Kobarid! Kličejo nas naši parjatelji iz tistih kraju. Pruzapru je otroški pustni sprevod, pa morejo prit tudi mame, tata, noni...
Otroški pustni sprevod bo v saboto, 5. marca, od 14. do 17. ure. Lahko pridejo predšolski otroci, tisti, ki hodejo v vartac, ažilo.
Sevieda, so takuo mineni, de z njim muorejo prit tudi njih starši. Vabljeni so tudi šuolarji, mladi... an vsi tisti, ki jim je všeč pustovat v veseli družbi. Za naše otroke an mlade bo liepa parložnost srečat al pa spoznat nove parjatelje.
Sprevod, sfilata, se zaključi, zapre s pustno čajanko (“thè danzante”!) v Gasilskem domu v Kobaridu. Če
V saboto 5. marca gremo na otroški pust v Kobarid
Otroški pust v Kobaridu leta 2009
bo slava ura, sprevod odpade. Otroško pustovanje ga je organizalo Zavod Leniks Kobarid. Če četa zviedet kiek vič, pokličita na mobitel štev. 0038631503723 (Vilma), ali pa 0038631628740 (Tina).
r
TRATTAMENTI DI MASSAGGIO
indicati per dolori muscolari generici, rilassamento muscolare, sportivi (decontratturante)
Dott. FABIO SIMAZ Via Mons. Faidutti 9, 33040 S. Leonardo (Ud). Su appuntamento tel. 347.8496880
n
ndE a
Barbara Crudi
parrucchieri
Orari: LUNEDÌ CHIUSO MAR_GIOV_SAB 8.30-17 VEN 8.30-21 MER MATTINA CHIUSO MER POM. 13.30-20
Via Alpe Adria, 105 _ S. Pietro al Natisone _ Tel. 0432 1796061
Srebrna Kaplja
GREMO NA PTUJ
za pust, gledat Kurente nedelja, 6. marca
ob 6.00: se ušafamo v Spietre pred kamunam an puodemo s ko-riero
ob 11.00: Žička kartuzija (Certosa di Žiče) - ob 12.00: kosilo - ob 18.00: odhod iz Ptuja - ob 23.00 se vrnemo v Špeter
Info in vpisovanje (40 € avtobus in kosilo) do 28. februarja: patronat Inac 0432/703119 ali pri članih odbora društva
I_____________________________________________________  I
ABBIGLIAMENTO
i+Fr ; jSftSSŠfe
M	ystsr.ìl
li	sm
#	SlifjjfjjTJjj/S
MO	rjp.r-irrr 3
O	Išpfei
SAIDI FINO AL 28 FEBBRAIO
S. Pietro al Natisone _ Via Alpe Adria, 120/122 www.experia-abbigliamento.com _ CelL 335.5942365
fL
Adan Rus, adan Anglež, adan Italijan an adan “vu cumpra” so kupe sediel v skomparti-mentu adnega vlaka, tre-na. Rus je venesu uon ad-no staklenco vodke, an jau:
- Mi v Rusiji imamo te narbuojš vodko na sviete! Anjo imamo tarkaj, dejo moremo vrieč uon z okna!
Popiu je an majhan požirek, odparu okance an vargu uon staklenco. Anglež je venesu uon ad-no staklenco whiskyja an jau:
- Mi drugi v Angliji imamo te narbuojš whisky na sviete! An ga imamo tarkaj, de ga moremo vrieč uon z okna!
Popiu je an majhan požirek, odparu okance an vargu proč staklenco.
- Mi drugi - je jau Italijan - imamo... imamo... tarkaj... tarkaj...
An glih tenčas je za-gledu, de blizu njega je sedeu “vu cumpra”, ničku je odparu okance an ga vargu uon!
★ ★ ★
- Halo? Pronto?
- Gospuod dohtor, pridite hitro! Mojo ženo jo boli apendičita, muore bit operana na naglim!
- Nu, nu, bodite žihar brez skarbi - ga je po-troštu miedih - more bit za šigurno kaka pomota (equivoco)! Se lepuo zmi-slem, de vašo ženo sem jo ist operu dvie beta od tega, an nisem nikdar sreču adne žene, de ima dvie apendičite!
- Vam vierjem, gospuod dohtor, pa al nieste nikdar sreču adnega
moža, de ima dvie žene? ★ ★ ★
Adna mlada noviča je parletiela tja na duom od nje matere an začela joče klicat:
- Mama, mama...
- Jo nie, je par frizerki, -je jau nje oča - povej mene, zaki jočeš.
- Zatuo, ki muoj mož mi je dau an klafut!
- Gor na kero lice ti ga je dau?
- Gor na to desno lice, tata!
- Al ja? Ist na morem
tuolega prenest! - An ji je
dau an klafut gor na to
čeparno lice. - Sada bieži
damu h tojmu možu an
recimu, de če on je dau
an klafut moji hčeri gor
na to desno lice, ist sem
dau an klafut njega ženi
gor na to čeparno lice!
★ ★ ★
- Muoj sin ima samuo šest liet an zna gost na klavir an guorit po rusko!
- Pa muoj ima samuo šest miescu an vie že vse gor mez Berlusconija.
- Kuo more viedet, če na zna brat?
- Oh ja, brat na zna, pa se saldu joče!
Četrtek, 24. februarja 2011
12
Planinci s Kobariškega v petak, 18. februarja
Ponoč pod luno na Matajur
“Petek, 18. marca, Nočni pohod na Matajur”, je bluo napisano na programu 2011 Planinskega drušva Kobarid. Tista nuoč je hitro paršla an luna je takuo močnuo sijala, de biela koutra snega se je laščiela, ku de bi bla s karaudami posuta.
Močnuo ja je luna sijala, takuo močnuo, de se je iz doline vidlo cierkuco na varhu Matajura an tudi kočo “Dom na Matajure”, ki stojih glih an magnjen pod njo. V kočije bla luč, an tudi tuole se je vidlo dol v dolini. Luč je bla, ker Germano od Planinske je šu gor že popudan z Zdravkam an Borisam, de bi zakuril oginj an skuhal pastošuto za planince iz Kobarida, Drežnice, Bovca, Tol-
mina, Livka an drugih bližnjih krajev, ki so se parpejal do vasi Matajur an od tu so šli par nogah do varha Babe (takuo pravejo Matajurju domačini).
Koča je pariela premajhana za sparjet vse, tarkaj jih je bluo (nih šestdeset!), pa na koncu, vsi stisnjeni na klopeh, posednjeni na stopnicah, vsak je ušafu suoj prestor. Duga hoja se jim je storia najet dobrega ajarja, kuhano vino an topli čaj so jim dal muoč, takuo naše lepe slovienske piesmi an viže so se močnuo odmievale v koči, an skuoze špranje šle v luht an se zgubjale v dolino. An kako je bluo vzdušje, atmosfera? Ku nimar, kar se dobri parjatelji srečajo.
Slike, ki jih videta tie, vam povedo samuo an part tistega, kar se je gajalo v koči Dom na Matajure v petak, 18.zvičer. Parvo dobra pastašuta, kratek počitek blizu šporgeta an potle... vsi do varha Matajura
Lorenzo, osam liet an velik senjam s parjatelji
Ma kuo, Lorenzo ima ‘že’ osam liet? Za bit velik, je velik, pa se nam pari, deje bluo malo cajta od tega, kar v Oblici, odkoder je njega tata Claudio Garbaz, an v Seve, kjer se je rodila njega mama Andreina Trusgnach - Pe-čuova, so se veselili za njega rojstvo. Bluo je na 18. februarja lieta 2003.
Lorenzo hode v šuolo, v drugi razred, v “sekondo”, an učiteljce, mestre, pravejo, de je zlo pridan, de se lepuo uči. Tudi tan doma je pridan, če-glih kajšan krat, kar on an njega bratrac Andrea se “zde-rejo”, mama an tata jim muo-rejo potrucat. Pa kajšni otroc bi bli, če bi bli nimar ku
Planinska družina Benečije
anjulci? Lorenzo ima puno parjatelju an velik prestor v Petjage, kjer sta mu mama an tata organizala fešto je biu malomanj premajhan za jih sparjet vse.
Nie manjkalo pru nič: velika torta, sladčine, “patatine
an cocacola”, Šenki... še ma-man an tatan, ki so gor parpejal njih otroke se nie mudilo damu! Takuo je bluo lepuo, de Andrea, njega brat, na vide ure, de pride 6. vošt, kar dopune on njega lieta za imiet glih tako festo!
Veseu rojstni dan, Lorenzo, an nimar takuo lepuo na-pri!
Informacije za vse
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč, je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081.
Poliambulatorio
S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare
0432.708611
Servizio infermier. domic.
0432.708614
Kada vozi litorina
Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032
20.03*, 20.33, 22.33, 23.33**
* samuo čez tiedan
** samuo tu nediejo an ob praznikih
Nujne telefonske številke
Bolnica Čedad................ 7081
Bolnica Videm.................5521
Policija - Prva pomoč 113
Komisarjat Čedad 703046
Karabinierji ..................112
Ufficio del lavoro 731451
INPS Čedad..................705611
URES-INAC...................730153
ENEL ..............    .167-845097
Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče ..0481-773224
Muzej Čedad ................700700
Čedajska knjižnica 732444
Dvojezična šola ............717208
K.D. IvanTrinko 731386
Zveza slov. izseljencev . .732231
DO 5. JUNIJA 2011 Iz Čedada v Videm:
ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00,
9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00,
15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** IzVidmavČedad:
ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*,
8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33,
15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33,
Občine
Dreka...................721021
Grmek ...................725006
Srednje .................724094
Sv. Lenart...............723028
Špeter ..................727272
Sovodnje ................714007
Podbonesec...............726017
Tavorjana................712028
Prapotno ................713003
Tipana ..................788020
Bardo....................787032
Rezija ............0433-53001/2
Gorska skupnost _________727325
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 24. FEBRUARJA DO 3. MARCA Čedad (Fontana) 0432 731163 Premarjag 729012 - Povoletto 679008
| hTfo^Dino^ 0432^26056 (orario uffico)
Lorenzo, bratrac Andrea, parjateu Filippo. Okuole drugi parjatelji
Cai - SOTTOSEZIONE VAL NATISONE E SOTTOSEZIONE M. LUSSARI TARVISIO
DOVŠKA BABA (1891 m)
Karavanke, confine Slovenia - Austria
(gita con le ciaspe per escursionisti esperti attrezzati)
domenica, 27 febbraio
Ore 6.15: Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole)
Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita.
19. OBČNI ZBOR
assemblea generale
Špeter, Slovenski kulturni center sobota, 26. februarja - ob 19.30
pozdravi - poročila - volitve za obnovo glavnega odbora slike Kilimanjaro 2010 - veselica
Bo možno obnoviti članarino ali pa se na novo vpisati v Planinsko - Sarà possibile rinnovare l’iscrizione o iscriversi alla Planinska. Pridita vsi - Vi aspettiamo!
Planinska družina Benečije
Tečaj plavanja in prosto plavanje Corso di nuoto e nuoto libero
vsako soboto od 5. marca do 14. maja od 19. do 20. ure ogni sabato dal 5 marzo al 14 maggio
Telovadba - Ginnastica vsako sredo in petek v telovadnici v Špetru od 19. do 20. ure
info: 0432.727631 - 0432.714303 (v večernih urah)