308. številka. Trst, v nedeljo 6. novembra 1904. Izhaja vaaki dan. * Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob i>. uri zjutraj. Posamične >teTilke «e prodajajo po 3 novć. (6 stotink) v mnoirih tobakarnab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Št Petru, Sežani, >~abrežini, Novemmestu itd. Oclase In ntmbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica . »Standardu« eo briojavili včeraj iz Tokija: Dne 3. t. m. so se zbrali n;-j«tareji državniki, ministri in odlični meščani prestolnice ter velika množica ljudstva, gotovo ">0.000 mož. Po navdušeni ovaciji za cesarja, vojsko in brodovje je bila sprejeta resolucija, da mora vsakdo delati iz vreb svojih moči za dobavo sredstev za vojno, da se zamore doseči narodni namen. POET ARTUR. Vtrdba Pejušan. LONDON 5. Kakor je poročal včeraj »Standard« iz Šangaja, eo Japonci baje razstrelili vtrdbo in skladišče za provijant v Pfjušanu. Zadnji silni boji. LONDON ."). »Dai!v Chronicle« poroča iz C fu: Specijelni Bel poroča iz Daljnega, da je bil boj pri Port Arturju od 29. okt. do '2. novembra silneji nego prejšnji boji. Pri vtrdbi Ičen so bili posečeni cfli japonski batalijoni, napadi na Erlungšan pa odbiti. V Tokiju so mnenja, da ne bodo Japonci baje do spomladi poskušali več novih napadov. Ruski konzul je prejel šTri-rano'brzojavko, glasom katere je prenehal ogenj pred Port Arturjem. Rusi žeijno pričakujejo pr hod baltiške eskadre. Japonci vzeli već vtrdb ? LONDON 5. »Morning Post« poroča nasproti »Daily Chroniclu« iz Šangaja od 4 t. m., da so Japonci vzeli vtrdbe Erlungšan, K kvanšan, Taluogšan in Sanpušan ter da ee bliža padec trdnjave. PODLISTEK. 39 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—č. IV. LONDON 5. »Daily Telegraph« je zvedel včeraj iz Ćifu, da bo Japonci zasedli pota in rove na 300 metrov bliz3 Ačana in Šangšupana ter da fo zavzeli baterijo B vtrdbe Erlungšan. Toda sedaj se nahajajo v zelo neugodnem položaju ravno pred utrdbo. Oni so hoteli zavzeti pozicijo, ki bi jim omogočila pregnati ruske ladije iz pristanišči. - ^ Nadalje se poroča, da eo Japonci udrli v kitajsko mesto, kjer so se naglo vtrdili. Sedaj so baje poldiugi kilometer pred pravim mestom; ta vest potrebuje pa še potrdila. Kakor se si si, je car Nikolaj dal Ste* selju popolno svobodo akc je, toda te vesti ni možno izročiti Steselju. Izgredi v Inomostu. DUNAJ 5. M nisterski predsednik dr. Korber je poslal žipanu v Inomoet eledečo brzojavko: Globoko obžalujem ne le žrtve, ampak tudi izgrede, katerih torišče je bilo sicsr mirno mesto. Smatram kakor prvo dolžnost vlade, da se mir zopet vspostavi. Pri tem računam na sodelovanje občinskega sveta in na razsodnost prebivalstva. ^ DUNAJ 5. Od uradne strani so sporočili c. kr. koresp. biro : Glasom novinarskih poročil je bil slikar Pezzei povodom izgredov v Inomostu v noči od 3. na 4. t. m. zabo den z bajonetom. Dosedanje preiskave so pokazale, da je to pcr^e.lo dvomljivo. Kakor je 14. vojni zbor spsročil dižavnemu vojnemu ministerstvu, ni se zameglo dokazati, da b bili vojaki rabili ortžje. Bijoneti dotičnega oddelka eo bili na licu mesta preiskani, a na njih ni bilo nobenega sledu krvi. Potem ko so 8e čete povrnile v vojašnica — ob 3 uri 15 minut zjutraj — je bilo zopet podrobno preiskano orožje in vojaška obleka, a bilo je VBe čisto. Na&tal je utemeljen dvem, je*li nastala rana res vsled bodca z bajonetom. Poleg tega so trije vo'aki eeglasno izjavili, da eo videli nekega civ.lista z dolgim nožem. Tudi poveljnik čete, ki je prodirala proti izgrednikom, je izjavil, da je že videl moža l oblaBtnij*. D jaki so izjavil', da se ni višilo fjrmelno zborovanje dijakov aipak le svobodno tazgovaranje dijit o / v neki gost'ln:. Na omenjenem shodu ee je seznalo tudi o časnikarskih poročilih glede predstoječe otvoritve italijanske pravne fakultete v Inomostu in glede namerov nem- Na te besede so vsi, rar.ua Dobre, skočili na noge, so trkali z vrči in vsklikali od srca; tako je storil celo tudi debeli mlinar, ki se mu je obraz širil od veselja, in kateremu je stopil pot na čelo od same radost'. Samo mlada eta sedela molče in se pogledavala ; ob vsaki_sali sta pordečela ter si tu pa tam pod mizo stiskala roke. Sedaj so se široko odprla vrata veselju, dala je letela sem in tja, vsem je stalo srce na dlani, vsem je drhtelo cd radost*. Ko se je vse tako gibalo in sta mlinar in Zivan tekmovala v pripovedovanju star h dogodeb, pojavila se je' hkratu na pragu, popobno dubu, jako Čudna prikačen, pripravna, di bi strašila vrabce v koruzi, doigovrat mladenič: dolgokrak, dolgj-rok, a suh kakor tre. Pod rmenimi ostriženimi lasmi se je prikazoval obrit šiljast obraz z nemalo siljaetim nosom,] ali b ed in suh, kakor da ta človek ne je druzega nego kredo. Na sebi je imel dolg), izlizano in po krpano haljo, ki je bila nekdaj merda črta, na nogah so mu štorkljali preširoki z vrvico zvezani črevlji, a na glavi mu je stala š roka mastna kapa, že precej pormenela. Pod levo pazduho je nosil ti človek knjigo, a v desnici pleteno košarico. Da-ai je bil podoben duhu, eo mu vendar svetlomodre oči pože-ljivc| zaostajale na mlinerjevih skledah in vrčih, mej tem ko mu je okolo nosa igral žalosten usmev, po katerem se je moglo Blatit*, da to dahu podobno prikazen boli že-lodcc od samega pomanjkanja. Oči vsah so se obrnile proti vratam, do-šlec pa se je priklonil trikrat jako globoko, ških dijakov, ki da bodo tem povodom pri redili demonstracije. Vsled tega so italijanski dijaki sklenili priti svojim kolegom v Inomostu na pomoč. DUNAJ 5. V tukajšnjih političnih I .o-gih se govori le o izgredih v Inomostu. Tudi diplomatični krogi se o žalostnem dogodku interesirajo. Boje S3 namreS, zbrg volitev v Italiji, ki ee vrša dne 6. t. m., da sa bo vsled ponočnih dogodkov ojač 1 zopet itre dentizem. Sedanja italijanska vlada, ki j 3 prijazna Avstriji, utegne imeti VBled tega razne neprilike. Ne le iz osira ca notranjo politiko Avstrije, ampak tudi z ozirom na zunanjo, treba je dogodke v Inomostu zelo obžalovati Veat, da se je vrš.Io ministerako posvetovanje, ni resnična,, pač je pa imel dr. Korber daljši razgovor z nauSciaa ministrom dr. Hartelom. O kaki zatvorltvi fakultete ni govora. Nemška ljudska stranka priredi v nedeljo Bhod, na katerem bo dr. Erler poročal o dogodkih v Inomostu. Nemšsa ljudska stranka pripravlja tudi nujni predlog, ki ga bo stavila na otvoritveni seji državnega zbora dne 17. t. m. Eao je gotovo, da bodo vsled dogodkov v Inomostu odslej Italijani izključeni od VBeh kombinacij z Nemci. TRIDENT 5. Vesto dogodkih v Ino mostu je vzbudila tukaj veliko egorčenje. S.noči je skušalo več sto 03eb demonstrirati po ulicah. Redarstvo pod poveljstvom vladnega svetovalca Erlerja je podvzelo ehodne mere ca vzdržavanje miru, tako da ni dcš!o do nemirov. Tudi po noči je bilo vse mirno. INOMOST 5. (ob 10. in pol uri.) Ta trenotek je vse mirno. Gruče meščanov hodijo tiho po mestnih ulicah. Skoraj vsi italijanski napisi so odstranjeni. Italijansko piavno fa kulteto čuvajo redarji. Gostilni »Pri belem križu« in »Pri rož « sta popolnomajazdejani. Ljudstvo je zelo razburjeno proti lovcem. Nemci pravijo, da je stotaija, ki so jo po noči rabili proti demonstrantom, ceatojala ve* čim delom iz Trentincev, ki da bo kričali : »Nemške svinje«. Nameetnieko palačo eo vbo noč čuval'. Namestnik ni odpotoval na Dunaj. DUNAJ 5. Odsek visokcšolcev je imel pogovor z rektorjem ter je sklenil v ponedeljek prirediti v auli akademiČno žalovanje za žrtve dogodkov v Inomostu. Istega dne zvečer bo tudi protestni shod nemškega dijaštva dunajskih visokih s >1. DUNAJ 5. G asom privatnih poročil je bila opoludne v Inomostu demonstracija pred uredništvom klerikalnega lieta »Tiroler Stim men < Mncžica je hrupno zahtevala, da se orožništvM odstrani. Enemu mestnemu svetovalcu se je posrečilo pomiriti demonstrante, ki eo se razkropili potem, ko so odišli orožniki. Nam. Schwartzenau ie izdal preglas na prebivalstvo, v katerem izraža svoje obžalovanje nrd obžalovanja vrednimi posledicami vzburjenja, ki 83 je polastilo prebivalstva vsled fae-odgovornega vedenja ital janskih dijakov, ki tako nekako, kakor se zapira britev, ter je začel govoriti piskajočim glasom : — »Mir in pokoj vsem vam krščenim duŠ£m,, blagoslovljeno vam bodi jelo in pilo z\ današnjo sveto nedeljo, na Gospodov dan. Priporoča se vaši milosti, in to VBem moj stroni in mojstricam, starim in mladim, Miroslav Šišakovid, dijak-.prosjak iz sela Trnave. Učenje je velika muk?, a prazen želode c krlč;. Jar, važ sluga pDnižni, rečeni M ro lav Š daković, se učim za duhovnika, treba mi se uč.ti čitati in pisat', grizti latinske dekli-nacije in konjugacije, a nimam kruha, ki bi ga mogel grizti. Moram poučevati v petju, a moj prazni želodec kriči kakor pevec pred zoro. Vrhu tega je še šolnina velika. Moram plačati gospodu školastiku na dan B.ž ča kapuna in štiri kiuhe, na dan Velikenoči štiri kruhe, en sir in dvanajst jajec, in na daa Svetega kralja eno piSče in štiri kruhe. Od kodi naj vzamem jaz božji človek te kopane, te p'ščeta, te kruhe, ta jajca, ako ne poaeie 9 kaso kaka usmiljena duia in pravi: se ne da nikakor opravičit'. Vzl c temu, da so bili krivci takoj izročeni organom javnega varstva, so vendar Nemci posegli v delokrog oblaBtnij, česar ne bi bili smeli Btoriti, vsled česar je morala posredovati vojfška sila. Namestnik opominja preb valstvo na mir in red ter pczivlja h šna očete, naj drže Bvoje otroke, posle in delavce doma, da jih tiko zavtrjfjo pred nevarnostjo. Namestnik kon-.Čao izraža nado, da bodo njegove besede našle odmeva v prebivalstvu ter da se mesto zopet povrne na mir in red. Brzojavne Vesti. Istrski deželni zbor. KOPER 5. (Koresp. biro). Statut za ustanovitev deželnega zavoda za občinska posojiia je bil v drugem čitanju skoraj brez debate sprejet z večino glasov. Pesi. Koirpare jo obširno utemeljeval svoj predlog, stavljen v zadnji Beji, v katerem se poživlja vlado, naj ukrene potrebno, da bo uprava vojne mornarice, v kolikor možno, kupovala vino, potrebno za vojno mornarico, direktno od istersk h vinogradnikov. Pesi. Davanzo je predlog podpiral, nakar je bil isti sog'asno vsprejet. posl. dr. Campitelli je obširno utemelje-Vfcl od njega stavljen predlog, glede zopetne premestitve sedeža d.žclnega šolskega s/eta istrskega v Poreč, za tem glede de fi niti v nega imenovanja c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov na račun dižave ter glede uvedenja večernih in nedeljskih kurzov za odraščene saj v več h krajih. Predlog je bil izročen šolskemu odseku, da gi prouči in o njemu poroČ8. Poročilo o deželnem kmetijskem zavodu za leto 1903. je bilo \z~ito zadovoljstvom na znanje. Na to eo bili v tretjem č.tinju sklenjeni : Načrt nove organ zacije deželnih uradov, predlagane spremembe statuta istrskega zemljiščaega kreditnega zavedi in trije zakonski načrti glede plač provizoričnih učiteljev, glede Ženitnih dovolitev za učiteljice, glede umirovljenja ljudskih učiteljev in uravnave fonda učiteljskih jenrij. Konečno je bilo prročilo deželrega odbora o garaccji deželnega fonda za 2a?olž-nice male električne železnee, ki se ima zgraditi iz Matulj preko Opat je do L jvrane, hr(čeno finančnemu ©dseku, da je prouči ter o njem poro?a. Prihodnja seja v torek. y Schmitt Tavera. DUNAJ 5. Izvanredni cdpOBianec, tajni svetaik dr. Ernest Schmitt pl. Tavera je umrl. Jugoslovani in Čehi, pa preosnova ministrstva. Po preosnovi ministerstva Korberjevega in izlasti po imenovanju Rande češkim mini- Na, prosjak, dijak, denarčer za š:>!oino! Nam dijakom je dtna pravica, da ob ne leljah prosimo in zaašamo zrno do zrna. I a ja?, ko sem tako le šel po pot', eem videl v vašem mlinu luč, »lux in tenebris«, to je, govorjeno v nagem navadnem jez k u : »Luč v tmini«. Pak meje srečno naključje doneslo k vam, da vam zaželim b< žjega blagoslova, a od vtše bogate mize mrvico sebi. To prosim od vašega milostnega srca, jaz M reslav Šišakovid. dijak-prosjak iz sela Trnave. — No, pa si b3 dobro nameril, d jak Miroslav, je rekla mlinarica usmiljenega krca, ravno praznujemo slavje. Ravno zaroču'emo Dobro poštenemu kovaču Peri Prišlitu in veselimo ee sreče mladih. Sedi za m co tudi ti dijak Miroslav, pa grizi in srkaj kolikor se ti zljublja, ko te je že B jg poslal o srečni priliki. Je li prav tako, tovariš moj ? ee je obrnila mlinarici do svojega moža. — Prav, prav ! je poirdJ mlinfr z glavo, le Bedi dijak ! (Pride še.) etrom rojakom eo jt>vra glasila začela ugibati, da-li ho ta korak Korberjev kaj vplival na bodočo taktiko Ćebov, in so začeli razpravljati o možnosti zboljšanja razmerja med vlado in češko delegacijo in o posle d ci taki spremembi : o prenehanju češke obatrukcije. Ozirom na ta ugibanja in te rasprave je bil pričel zaderaki »Narodni list« s konstatacijo, da eo Ćehi vezani po dogovoru s »Slovansko zvezo«, da torej niti ne morejo odnehati cd obstrukcije, ako niso poprej privolili v to tudi dalmatn^ki poslanci. Ozirom ca to izjavo v »Narodnem If§tu« — ki ga urejuje državni poslanec in člen »Slovanske zveze« Biankini — pripoveduje zadnja »Reichswehr« o nekem pogovoru, ki da ga je imel eden nje urednikov z enim vodilnih jugoslovanskih poslancev, v katerem je ta pcslednji zatrdil, da njemu ni nič znano o kakem takem dogovoru med Cehi in Jugoslovani. Jugoslovani da so se le obvezal', da bodo podpirali Čthe na njihovih prizadevanjih, da vlada ugodi znanim češkim zahtevam, in da bodo (Jugoslovani) ščitili Ćtlie pred morebitnimi nasilstvi. Ce bi pa bil ša kak drug degover, li se mogel nansšiti lena smatrati kakor temeljitega poznavatelja in avtoriteto. Scb\ver je temeljito označil vsa nelepa svojstva Japoncev in je bil podal ne pobiten dokaz, da bi morala vsa Evropa v splošnem ekonomnem in v interesu evropske civilizacije želeti, da v eedanji vojni zmaga rusko orežje. Sedaj je začel Hugo Solnrar zopet priobčevati serijo člankov pod nas'ovom »Asiatische Streiflchter«, ki gotovo ce bodo nič manje zanimivi in poučni kakor eni prvi. Sel\\2T navaja v czaačenje Japoncev dejstvo, da so — da si je vojna še le prav začela — polež li roko na Korejo in so izsilili iz korejskega cesarja pogodbo, ki ni druzega nego prikrita aneksija. Nobena vla3t ne more želeti, da bi sa Japonci ukoreninili na azijat-skem kontinentu. N.ti »prijatelji« Japoncev ne Žele tega v reaaici. Oni žele le, da bi vojna čim dalje trajala, da bi izkoriščali ta čas na škodo Rudija :n Japonske. Nadalje dokazuje Sch\ver s konkretnimi izgledi, da vsi tisti korespondenti, ki pošiljajo v svet Japoncem ugodoa poročila — nič ne vedo! Po njihovih zstrdilih je Port Artur neprestano v »obupnem pckžiju«. Vzlic temu pa general Steselj dosledno od- to, da bi bili Čehi obvezani le v podp':aije klanja vse japonske ponudbe za kapitulacijo, narodnih ali kulturelnib zahtev Jugoslovanov. Japoncfilski listi to mu radi tfga cčitali Po vsem tem da ni misliti, da bi sedaj Ju- »trmf^lavost«, ker si noče pridobiti elave goslovani zapričeli z obstrukcijo in da bi humannega človeka, katera slava da je več zahtevali od Čehov, raj jih podpirajo v tem. ( vredna, nego bojna slava. Sch\ver odgovarja Pred seboj imamo torej trditev v »Na-jDa to: dokler bo obstajala vojna kakor nerodnem listu«, a proti njej trditev vodilnega izrgibno zlo, bi Steselj zsslužil vislice, ako bi jugoslovanskega poslanca v »Re"chewebr«. kapituliral. Trmoglavost ti na njegovi stiani, Ker pa je stvar velike važnosti za bodoči marveč na strani Japoncev, ki vztrajajo pri položaj in taktiko Jugoslovanov, smo se po- evojih poskusih, da 'bi vzeli trdnjavo z akro-trudili tudi mi, da bi zadobili pojasnila od batifn mi umetnostmi ter žrtvujejo po nepo-take Btrani, ki je v položaju, da more dati trebnem c;le hekatombe ljudij. Port Artur tako zanesljivo pojasnilo. Od te kompetentne |,i moral avtomatčno pasti, Čim bi Japonci strani, iz krogov jugoslovanskih državnih poslarcev smo doznali : Dogovor obstoji faktično. Sestavljen je bil z vsemi formalnostmi in podpisan od predsednikov mladočeškega kluba in »Zveze< izvojevali nad Kuropatkinom tiste velike zmage, ki eo jim baje gotove. Tako inten zivno oblegsnje Port Arturja je torej strate-gično neopravičeno in bi re mogli Japonci omejili le na obkoljevanje ter čakati na V tem faktu je določeno precizno in izrecno, zmage v Mandžuriji. Ali domišljavost Japon da Cehi morejo odnehati od obstrukcije cev je prevelikp, eni eo preveč prepričani, edino le V sporazumljenju Z »Zvezo«. da morejo vse, kar hočejo. Žito žrtvujejo Tako tam je zatrdil naš vir, na čegar ra-e pred Port Artu jem na tTsoče ljudij, resniccljubju nimamo pravice dvem ti in mo- da-si jim je vspeb še jako dale?, m.sto da ramo verovati, da ;e bil dogovor res for- jjj čt-kali na zmage nad Kuropatkinom. malno sklenjen in da ni bil nikoli razveljav- Mari pa vendar niso tako gotovi teh ljen. Da-li se bo pa tudi držal — to je zmag? seveda vpresanje, v katero se danes ne mo- Umeje se, da bomo še posnemali iz leino Bpuščati. ScLuarovih člankov, v kolikor nam bo to Pač pa ne moremo molčati na dve drugI dopuščal prostor, trditvi v »Keich wehr«, ker sta v prekriče- * + čem nasprotju z de,Btvi. »Reichswehr« pravi, Izpred Port Arturja prihajajo ugodne da ni dopuščeno sklicevati se na obstrukcijo yesti gaj p0trjaj0 jz japoncfHskih virov, da je posadka junaški odbila tudi zadnji npj- v d.ž lneaa zboru kranjakem, ker deželnih stvari ni smeti primerjati z državniki, da torej degodki v dcželn.h zborih ne smejo delovati na dogodke v državnem zboru. Temu nasproti stoji dejstvo, da so Nemci v grozneji napad. Japonske izgube so zopet uprav grozne: uničeni so jim biii kar celi batalijoni. Evidentno je torej, kar smo trdili mi že včeraj, da so namreč japonefili le noteričnem sporazumljenju z vlado lapričeli gvindlari)i B tiatimi velikimi japonskimi vspehi. obstrukejo v d.žalnem- zbrru češkem s pri- Da je teau re3 toko> nam je najboljain pozntn m neiienom, da bi f r silili Čehe od najttaiJje 6umljiva priča japonski oficijelni obstrukcije v dižavnem zbo.u ! brzojav. Ta ni nikdar zamolčal, ako je oble- Dalje pravi »Reicbfcu.hr«, da razpolo- govanje reB napravilo kakov napredek. Te nfctizirana množiča je blokirala in demolirala poslopja, nad sto italijanskih dijakov je v zaporih, in pričakovati je mnogo nesreče in žalosti za marsikatero družino. Tudi cfic'jozna poročila priznavajo, da bo bili prvi Nemci, ki so izzivali; Italijani pa so reagrali na najostreji način : z revolverji. Kolikor toliko je sodelovala seveda tuli okolnost, da so italijanski dijaki malo popred bili na banketu, kjer so se v navzočnosti poslancev navduševali z besedo in — čašo. Ali došlo, kakor došlo; fakt je, da so dogodki v Inomostu zelo žalostni sosebno za — Italijane. Lekcija, ki so jo dobili, ni Bicer prva te vrste, ali getovo najiuja. Tem huja, ker je prišla od prijateljev, katerim bo ravno oni vsikdar pomagali vzdrževati moč in ve ijavo. Lekcija jim je dcšla od krivičnikov in nasilnikov, o Čsmer pa mora Italijane kakor ogenj peci v duši z-ve3t, da so bili oni do-sedaj vs:kdar zavezniki tega nasilja' in te krivice. Seveda : da le ni bila naparjena p ct njim ! Ali oni niso pomislili, da pomagajo bru-jiti nož, Čegar estrina bi utegnila danes jutri rezati tudi v italijansko meso ! Taka neiskrenost in tako izdajstvo na principu svobode in jednakega prava se mora sled jič maščevati in začela se je maščevati nad Italijani. Nemški nož, ki so ga vedno pomagali bruBiti — seveda v domnevanju, da bo vedno rezal le slovansko meso —, ee je zasad.1 globoko v njihovo lastno meso. Proti Italijanom divjajo sedaj vse nemške furije in nemške Btranke so mobilizirale proti Italijanom nem ško ulico, v kateri divjajo vsi zli instinkti. Ali še liujo lekcijo, nego v Inomostu, so ddfrili Italijani v deželnem zboru istrskem oi — slovanske manjšine, od one manjš n?, katrri bo dali Italijani se svojim postopanjem tiseč razlogov, da bi jej žareli obrazi od skodoželja in radosti na. lekciji inomostaki. Ali ne! Scglasno z Italijani je manjšina v deželnem zboru istrskem — kakor je tudi že storila Blovenska manjšina v deželnem zboru tržaškem — obsodila nemško nasilje v Inomostu. To jc ravno slovansko poštenje, slovanski liberalizem, slovanska ljubav za pravico in svobodo in slovanska — resnična kultura, da sploh obsoja nasilje in krivico, in da v odporu proti krivici pozablja rada tuli na tisto krivico, ki jo je sama pretrpela. Slovani v dtž9lnem zboru istrskem so se drage volje pridružili protestu Italijanov, a s tem eo tem poslednjim stavili plastično pred oči, s koliko krivda so si obremenili vest; s tem, da toli kruto proganjajo tekov poš'en in zares kulturen element. Z Dansja brzojavljBjo dsnes, da to je gotova stvar, da bedo Italijani odslej izkliu ?e i iz vseh komb nacij z Nemc:. To bi bila krona lekciji, ki so jo dobili v Inomostu. Poleg tega., da jim napovedujejo vojno v javnem življenju Bp'ob, jih hočejo tudi parlamentarno bojkotirati! SeveJa ne smemo mi te gTožije smatrati preveč resno, ker bi uteg-n lo priti po prieadevanju nasj ljubi vltde do takega arangementa, da bomo zop9t m; ženje med Jugoslovani res ni vladi prijazno. zadnje dni pa je cfic jelni brzojav popolnoma. glovani moraii plačevati ti kr/avi raču-. Ali Jugoslovani da so dotedsj vsikdar znali obmolknil in je prepuščal nalogo obveščeva pogajati prave poti in sredstva v dosezanje nja raznim koresponetentom v S^ngaju, Čifu svojih ciljev. Zato da bedo tudi odslej rabili jtcj pd tudi Mikado bi bil na svoj rojstni taKo zskušeno eredstvo, če j;h le ne bodo t]ail) je vaprejemal diplomate gotovo kaj okoli o ti silile na nevarne steze. omenil o dogodkih pred Port ArturjCm, če Po tem takem bi bili mi Jugoslovani bi bili ti dogodki res ugodni ea Japonce, in dosezali doslej vsaki ttavljeni si cilj! Da-li je m^ž, ki je nspisal to, menil resno ? Ni možno. Če gledamo okolo sebe vsa krivice, ki se nam dogajajo, če si ne tatiskamo oči pred dejstvom, da smo mogli odpraviti le minimalen del veeh neštetih krivic, dočim na elegični vzdih, s da še ne more priti ne bi se bil omejil katerim je obžaloval, do miru. Preko Londona poročajo, da v Tokiu prevladuje mnenje, da Japonci opuatč za sedaj nadaljne napade na Port Artur, ter da se nam v noveje čase groza nove velike nevar- ^odo omejali na cerniranje trdnjave. To je nosti zlasti po dej-tvu, da je na take važne re]0 verjetno, kajti v hudi zimi in na točke, kakoršni sla Trst in Poreč, vlada za- £mrznenih ti h po šanse jako neugodne za take naskoke. C* bo res tako, bo za sedaj za Ruse najugedneja rt štev, ker v spomladi bržkone ne bo več časa in potrebe za take naskoke. Dotlej bo balt:ška eskadra že v vBtočn h vodah in aBoda Port Arturja se odloči v vel'ki bitki na morju. čela zistematiČno postavljati cerkvene pegla varje, ki eo notorični neprijatelji vsakemu elovtnskemu mišljenju, ki nas hočejo smrtno raniti na najobču'ljivem mestu, v cerkvenem življenji — Č3 uvažujemo vse to, si moramo misliti le, da je mož v »Reichi\vehr« hotel napisati — krvavo ironijo. Rusko-japonska vojna. Trat, 5. novembra 1904. Čitatelji se morda še spominjajo, kako smo posnemali pred nekoliko meseci veleza-nimive podatke o odnosajih v vztočni Aziji iz eerije člankov, ki jih je priobčeval v >Reichfc\\ ehr« Hugo Sck\v«;r, ki je sam živel na Japonskem kak h deset let in ga je torej Dogodki v Inomostu. Otvoritev italijanske fakultete v Ino« mcs*u so proslav,li Italijani in Nemci na krvav način. Dogodki v Inomostu vzbujajo velikansko razburjenje med Nemci in Italijani in velikansko senzacijo v vsem političnem svetu. Nasprotje med Nemci in Italijani ni de nikdar tako srdito zaplapolalo, kakor to Ali naj pii le kakor hoče ! To jedno pa mmmo gksno konstatirati, da na baibarskih v Inomostu niso sodelovali Bloveneki »barbari«. Dogodki v laomostu so izključno delo — dveh kultur. Domače vesti. Olčni zbor !n javni shod polit čnega društva »Eiinost« ee bo vršil danes ob 4. popoludne v Sokolovi dvorani v »Na- uri v rodnem domu«, kakor je bilo že večkrat javljeao. Vabi se na obilro udeležbo. Iz municipalne delegacije. V zadnji Bvoji Beji je storila municipalna delegac'ja nastopne sklepe : Vzeli so na znanje poročilo okrajnega glavarstva v Postojni, da se je občini tržaški podaljšala za tri leta koncesija za napeljavo Reke iz Skocijana v Trst. Pridružili so se petie ji občine dunajske na poslansko zbornico radi nekaterih sprememb na sedaj veljavnem zakonu o lokalnih železnicah. — Sklenili so, da občina prevzame jedaak del stroškov kakor državna železnica za desno dovodno cesto do železn ške postaje v R colu. Društvu pr jateljev deoe so dovol.li za vzdr žavanje šolskih kuhinj v šolskem letu 1904— 1905 prvo s vb to 6000 K. Razun t?ga so dovolili še kredite v razne druge svrhe, in rešili nekatere personalne stvari. Škandalozne šolske razmere t celjski okolici. V »Domovini« Č.tamo : Velsd ne- » Slovenec« v zasSit) i7-z mora1 ni m podkrepljajo pot. Tekla je kri, poginilo je tudi človelko ------------------------ življenje, ralili so se revolverji, srdita in f*-! brižnoiti vlade, ki že Vtč let zavlačuje usto novitev dekliške šole za celjsko okolico, je letfšije šolsko leto v celjski okolici 208 slovenskih deklet brez vsakega pouka. V zasebno šolo šolskih sester ne morejo, ker so prerevne, da bi plačevale šolnino, v nemško pa jih ne vsprejmejo, ker je ta leto3 že tako napolnjena, da mora imeti eno para-lelko v nemški »šparkasi«. Drugod vlada sili ljudstvo, da stavi šolska poslopja — dostikrat celo pa nepotrebnem — celjska okolica pa ima že več let kupljen stavbeni prostor za solo, a vlada jej ne dovoli šole. Ali moremo reči, da taka vlada skrbi za napredek slovenskega ljuistva ?! Zilostno, da spli h morejo vladati pri na3 take turške razmere ! 3Iesto pisarniškega azlstenta v XT. plačilnem razredu je razpisano na okrožnem sodišču v R>vinjn. Prosilci morajo dokazati dovršsnje srednjih naukov, dobrr vspeh položenega drugega kancalarijškega izpita in pr-znanje deželnih je?ikov. Rok za ulaganje prošenj — na predsedništvu rečenega sodišča — je dolečsn do 17. decembra t. 1. Se eno besedo »Slovencu«. »Slovenec« nam pporoča vnovič, da pomenja »E linoat« : »kulturno in narodno najslabši del tržaškega slovenskega prebivalstva«. — Mi smo že povedali »Slovenca«, da pametni ljudje ne pisej j sodbe o sebi samimi. Z?.to tudi danea ne moremo in nečamo reagirati na to neslano spo-roč.lo »Slovenčevo«. Pripominjamo pa, da ee nam govorjenje o lista kakor o sestavnem delu prebivalstva zdi — nezmisel. L'st mere biti pač glasilo prebival.tva, nikakor pa ni sestaven del istega. Pojm ja.vnega glasila in pojm prebivalstva sta ntkaj povsem ločenega in ne moreta substituirati eden dru-zega. Tudi na trditev »Slovenčevo«, da ležimo mi na trebuhu pred kranjskimi liberalci, ne treba odgovarjati in se omejamo na kon3tata-cijo, da smo vsikdar med najglasnejimi, ko treba kazati na nevarnost, ki nam grozi od strani nemštva. Na drugi strani pa je isto-tako notorična resnica, da je vsikdar glasen, ko treba jemati ve3tne tržtške Ntmc?, ki tudi uplivom in pozitivnimi dejanji silne sovražnike Slovenstva. Resno be39do, na katero je možao lesno reagirati je spregovoril »Slovenec« zopet glede kraojskega veleposeetva. On meni, ca ravno v ti namen, da si prisvojimo velepo-sestvo, treba razbiti slovensko nemško zvezo. Dobro, tudi to je nekaj. AH tu je važoo vprašanje, ki odločno zaht9va odgovora : ima li katoliško-narodna stranka na Kranjskem rt s nad*:, da pridobi mandate veleposeetva brez sporazumljenja z narodno-napred.no stranko?! Da, ali ne ? Će imajo tako nado, naj nam povedo to v poz tivni obliki 1 Ce ne, pa mi lahko nadaljujomo: Razbitjem nemškc-3lovenske zveze saraim nikakor ne bo dosežen namen prisvojitve vele-posestva, marveč treba v to slovenske zveze! Razbijanje nemško-slovenske zveze se tor?j ne sme vršiti načinom, ki pod ra možnost kocperacije obeh slovenskih strsn^ za pr svo-jenje veleposestva ! Zi tako keoperae jo pa treba neizogibno komprom sa med obema slo venskima strankama. Narav kompromisa pa je taka, da b!ranki, ki imati ekleniti kompromis pešteno deliti med seboj dobiček in žrtev, ki „a dsje, oziroma, ki jo zahteva kompromis. Će torej »Slove nSeva« stranka resno iniBli z borbo za pridobitev kranjskega veleposestvp, naj ne stavlja ob vprašanju volilne r< forme tt kili zahtev, ki bi za narodno nepredoo stranko [omenjale — samoubojstvo. Pol tični cilji fe ne dosezajo le z govorjenimi in pisanimi zatrdili, da se hoče kaj dobrega, ampak z dejanji, kakor jih zahteva log ka faktično cbjtoječih razmer! »Slovenčevac stranka naj le razbija slovensko-nemško zvezo, mi smo jej hvabžni na tem ! N:kar pa naj o tem ne r< zbra možnosti kooperacije slovenskih strank za pridobivanje skupno narodnih koristi ! Severa velja to tudi za narolno-napredno straak< . Bodite liberalni ali klerikalni kolikor hočete, ali ko treba zavarovati narodni interes a i ni na liberalen, ne klerikalen, tedaj bodite le — Slovenci 1 Častni dan g. Frana Valentiča. Pevsko društvo »Zvon« z Opčin nam poroča : Prav vzradostila nas je vest, ki smo jo čitali v cenjeni »Edinosti«, da se udeležijo našega izleta, oziroma banketa tudi gg. učitelji 97-ci. S tem povečajo slavje tovariša svojegs, ki se loči od truda in dela dolgih 38-ih let, razvedre seba, obudivši istega dne spoja n j na minole mlade, sLudentovske dni in pcčaate na^ pripro3te kmetske sinove. — To je lepo, da tam, kjer se ljudstvo pošteno veseli, je žnjim tudi učitelj, njega dušai odgojevatelj in oče. Ako, čč. gg. učitelji, n9 bosta popolnoma zadovoljni z vsem, pomislit?, da nam je sklep za proslavljanje našega »očeta< narekovala le hvaležnost naš h Brc ! Zato smo Bi v svesti, da se boste tudi Vi ravnali po besedah: »In sodnik naj bo ercć !« Ker s no slišali glasove, da misli marsikdo priti na banket, ne da bi se poprej oglasil, bodi povadano še enkrat, da je ob takih prilikah neobhodno potrebno, da se prej zna za število udeležence?. Zato naznanjamo ie Information«, g. J o s. Graf, znani prijatelj in branitelj slovanskih teženj in je vsled zdravnikovega naloga prisiljen, dokler sa ne izvrši potrebna operac ja, ustaviti izdajanje »Iofjr-ncacije«. Iz Vipave nam poročajo, da so imeli zadnje dni v vipavski dolini trikrat zaporedoma ogenj. E i dan je gorelo v Ložah, en dan v Vipavi sami, en dan v Vrbpolju. V J ust Mar c je pa šel pozneje sam na policijski komisarijat pri sv. Jakobu ter se tam izročil oblasti. Stobronski bankovec eskamotiran. Črnogorec Elija Velimirovid je prišal v Trst pred štirimi dnevi ter si je poskrbel prenočišča pri nekej [Antoniji Popović, ki stanuje v ulici Punta del Forno št. 11. Antoniji Popovih je pa izročil v varstvo svojo delavsko knjižico, reke dru je dokumente in pa eno zaprto pis=mBko kuverto, v katero je bil shranil 3 bankovce po 100 kron. Včeraj vprašal Antonijo Popov:<5 po svojih papirjih, in ona mu jih je dala. Črnogorec je odprl kuverto — seveda, za to ga je največ skrbelo — a mesto treh, je našel le dva bankovca. Ker je pa bil prepričan, da ona dva bankovca, ki sta še bila v kuveiti nista f Pavel Granier de Cassagnac. PARIZ 5. Pavel Granier de Cassagnac je včeraj umrl. Grški kralj na Dunaja. DUNAJ 5. Cesar je posetil danes pred-poludne grškega kralja Jurja v »Hotelu Imperial«. Cesar je ostal tričetrt ure pri kralju. Po tem je grški kralj vrnil cesarju obisk v dvorni palsči. Cesar t Budimpešti. DUNAJ 5. Ob 3. in pol uri je cesar s , , , . __ .. . svojim spremstvom odpotoval v Budimpešto, predpoludne je pa Velimirovie ;, . . - ' r J r f kjer ostane dlje česa. BUDIMPEŠTA 5. Cesar je dospel da-nea zvečer semkaj. Nižeavstrijski deželni zbor. DUNAJ f). Nižeavstrijski deželni zbor je sprejel po večurci delati celi deželni pojedla enega, ki ga ni bilo ve5, je šel prorečan za leto 1903. Velimirovič na policijo, kjer je povedal o J Koroški deželni zbor. eskamotrtnju stokronskega bankovca. Naj CELOVEC o. D^nes je bil rakljufen policijo so pcz ra i Aitonijo Popović ter jo koroški deželni zbor. Koncem seje je deželni vprašali, da li ve kaj povedati, kako da je glavar izrazil svoje rgražaoje nad krvavim1 izginil banvovcc. Ona je pa izjavila, da ne dogodki v Inomostu, katerih so postali žrtev more niti pojmiti, kaso je mcg«l bankovec nemški rojak1', izginit', kajti kuverto je bila ona djala v predal ouare, cmaro potem zaklenila ter ključ vedno nosila pri sab;. Vprašanje o eskamotiranem bankovcu je torej o9talo nerešeno. Boizi.a poročila dne 5. novembra. Tržaška borza. Plenica : ponudbe srednje ; povpraševanje omejeno, mirno. — Prodaja l*.C00 met. stotov., za nekoliko stotink nižje. — Dragi žita mrtvo. Vreme: lepo H a v r e. (Sklepi Kava Santns good avc -rage za tek. mesec po 50 kg 45.75 frk, za marec 46.f.0. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodoffe dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja. Hamburg. (Sklep pop/* Kava Santoa gord average za dec. 37V4. z<* marec 38—, za mii 3*73» za september 39!/4> vzdržano. Kava Rio navadna loco 38—40, navadna reelna 41—42. navadna dobra 43—45 H a m b n r g. Oklep ) Sladkor za nov. 25.65 rt dec. 25.75, za jan. 25.90 za februvar 26. za marec 26.15, za ap.il Nepravilno. — Vreme: dež. — Sladkor tuzemaki. Centrifugal pile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Meliap đ promptno K 68.30 do 69.30. za aept. K —o —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 12" ',„ Sb. Java 13.3 F h. Stalno. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.15, rž december 16.40, za jaiuva- april za m ,rec- junij 17.25 (mirno.) — PSenica za tekoči m*-aec 23.70 za december 23.9>, za iannvarr-april 24.70 za marec-junij 25.15 (a jiIgo). — Mpk& za tekoči meaec 31.10 za d c. 31 4f>. za januvar-apii 32.30, za marec-junij 32.S0 (stalna). — Repično olje za tekoči meaec 4i 25, za d cember 45.50, za januvar- ap~il -16.75 z\ maj - avguat 45.50, (stalno.) špirit za tekoči mesec 43.50, za dec 43.75 za januvar - april 44— za raaj-avgust 44 — fstalno), Sladkor aurov 88° uao nov 32.1/, — 323 4 bel za tekoči mesec bi1« za dec. 373/sza jan -april 28— za marec-junij 3S1,/, (nrrco rafiniran 67—677» Vreme: oblačno. Jecljanje. Gospodar: Cuj, Janez, prineai mi 117.55-117.75, nemški bankovci K da prvih dveh elueijih ni bilo pos denkredit 1889 K 297.— 308.—, Tnr&ke K 131 — do 133.— Srbske —.— do —.—. Jz Škrata : : Cuj, vina. Danes sem tako žejen, smrti napil«. z vami umre m«. Miha : »SLbi časi so.« Vrbpolju pa je bila nesreča resneja : zgorele so tri hiše. ZiŽgali so otroci. Vedno stara pesem. Po vipavski dolini imajo te dni nenavaden mrsz, kakoršnjega ni b.lo z lepega ob tem času. (Čudno, v Trstu pa imamo te dni jako lepo in prijetno vreoae. Op. ured.) Iz Boljunea. Preselil se je stalno v našo j vas iz bližnje Doline g. Anton Sancin občiLski tajnik in posestnik. To je mož, i Dunajska borza ob 2. url popol.; Miha: Di, k a j d i ti ? toda Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Baltiška eskadra. TANGER .">. Vse rusko brodovje je daces z dvrma ladijama la premog in eno kakorsnih potrebu.emo: naroden in rezumen. , . . „ * . . . j lararetco ladno oJplulo v smeri proti atlant- ker bo g. oanon imel v Boljuncu goet 1qo , _ in bo otvoritev iste danes 6. novembra, priredi ta dan tukajšnja psveko društvo i Prešeren« p'esno zabavo, ki bo trajala ol 3. in včeraj danes Državni dolg v papirja 100.35 100.30 „ n v srebru 110.40 100.35 AvBtiijska renta y zlata 119.85 119.85 „ „ v kronah 4*/, 100.— 100— AvBt. investicijska renta 31/, •/, 91.30 91.35 Ogrska renta v zlatu 4*/a 119.— 119.H0 „v kronah 4°/. 93.10 „ renta 3'/, 89.20 39.30 Akcije nacijonalne banke 1635.- 1637.— Kreditne akcije 671.50 671.75 London, 10 Lstr. 239.271 , 239.30 100 državnih mark 117.571 ] 117-t50 20 mark •23.51 23.51 20 frankov 19 07 i 9.08 10 ital. lir 95.25 95.20 Ces&raki cekini 11.33 11.33 skemu cceanu. Iz Mukdena PETROOR AD 5. »Ruska brzojavna o-/.. «n» J akcije otomanske banke 5P3 — Parlžka In londonska borza Pariz. (Sklep.) — ftancozka raita 98 20 5°/0 italijanska renta 104.40. Španski ezter:aur 87.80 V Tratu se otvori tečaj za zdravljenje glasu. Jamstvo za popolno ozdravljenje. Neštežilno zahvalnih piaem, ki so p"> mnogih leiih do51e oi ozdravljenih, kojim se bolezen ni povrnila. Prijave sprejema uprava našega lista ali pa M ul A. Nagel, Sprachheilanstalt Interlaken ^Žvica). Nad 40-leten vspeh. Najstarejša mcdiciualna specijaliteta pokrajine. PASTICrLIE PRENDIN1 (od ogolunjene sladke skorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PREXDINI v TUSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počažčcne s^ zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domačo zdravilo pri : grloboiu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, tla zadob<> čist in svež glas. NI5. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlieah : v lekarni rPrendini v Trstu * ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. pol ure popo). do 11. zvečer. Vstopnina za ageutu-a« je spore6 la dsnee iz Dadaipu, ! P a r i z. (Sklep.) Avstrijske drfavna železn e r^ebo i K ^t^i.^i, nI \ftilrH * r>3nnm« v.š. tv,«,«;; —Lombardi—.— unificirana tnrSka renta 86.30 ODBOR južno oi Mukdena: Danoma ee visa manji .. T , ot1 .. . .. , , x J i mtnjice na London 2511 D, avstn]aka zlata rea društva »Prešeren« ' topništva. Obs \ojski eo dotikati nrpo- 101.25 ogrska 4°/0 zlata renta 102.10 Lftnderban' .Skratac 36. Itevi ka je iz šla včeraj s ^ *** '^ro-i naprav- f^S^JSZ krasnimi slikami in raznovrstnimi l.ivim be- baterijo. pev. Tinto 15 09 ex. Trdna Vojno odškodovanje. rii m. D.biva ee v tob&rnab jo 10 Btot nk. Krvav zlečin mej zakonskima.Sinoči, par minut pred 7. uro je bil ziravnik na Vjedomostic ja sporočil včeraj iz Mu^dcna : ziiavniski postaji pozvan t°hfoničnim potom Itu^ka komiki a za odškodovanje vojnih žrtev v lekarno Manzoni, ki se n haa v ulici del Ve eLergičao ter plafiu;e Kitajcem, ki so delia Tesa. Zdravnik je sel na označeno me- v \ojai trj:el;, bogate odškodnine. sto in tam j9 ncšjl 2G 1 t o K&rolico Marc, PORT ARTUR katsra je imela n č m^n e nego 9 ren, zadan h q položaju V trdnjavi. jej z nožem, in sicer 2 na glavi, 5 na životu, I n t- n i i-. - ^ . ., „ . _ J J , * , , , 6 ' ' i PLTROGRAD o. Dopisnik »Biršev. 1 na levi roki nad komolcem in 1 na desni London. (Sklep) Konsolidiran dole 87*/«, Lombardi 31/, srebro 263/4, Spaiska renta 87— ita PETROGRAD f>. Dop snik »Birsev. lijanska renta 103*/4i tržni diskont, 3— menjice nf Dunaju—.— dohodki banke--izplačila bankr 2C0.C00 Mirila. Tovarna, poMfitito Aleksander Levi == ulica ;nzi Tesa št. 52. (7 lastni hi5i.) ZALOGA: A Tržna poročila 5. novembra. Budimpešta Pšenica za. april 9 95 do 9 96; rž ra april 7.81 do 7.82; ovea za rpril 7.11 do 7.12; koruza za maj 7.41 do 7.42. Piazz* Rosario (šolsko pcslcpje). Cene. da se nI bati nikako koskaresc*. Sprejemajo se vsakovrstna dela tr:r i po posebnih načrtih. Hnatrovaa o s ni k brezpleftao i a ftr&aVc roki. Te rane jfj je bil zadal pa — njen soprog, 28-letni J ust Marc. _ Zikonsfea M::c že celih 9 mescciv ce živita skupaj. Njiju zakon je bil — in je sa >fatica Jrattoria „^nDemo De Carlo" r.el Ponte (zadej Portice) Via Lastnik: KARO L LUSSICH. b. Dopisnik Vjedomosti« je b;zojavil \ Sera j iz Ć fu : Iz zanesljivega vira ztmorem zagotoviti, ... da ji vest, da so Japonci zavreli vtrdbo Lokal popolnoma prenovljen ter okrašen z najlepšimi reklamnimi okvirji prvili Sjku.EŠJD, neresničnr. Izid zadnjega napada na Port A-tur ni v nobeni razmeri vedno - jako nes ečan. Nismo mogli p.iz- £ ne„an9kilti izgub£tn;f ki je vse desadanje vedeti, kdo da j, bil temu kriv, ali on ali j preatge) Tukajšnja ja,onka kolonija *e t> ona, ali pi morda vsak nekol.ko, a zvedeli h£i> da ao š iri našib vojn h ltdj pok,arjene smo ps da so bili prepm pri njima vsak dan 1 ttr da ne morejo zapuatiti priatan DdV}tli na dnevnem redu. No, prei dsvetimi meicci je napolDjen z ranjenci. jaronci ;zkreavajo je mo i pustil ženo in se pnjselil drugam. Kaj sveže ^ete se je vršil} ve3 ta čai mej njima, to nam ni _ znano. Včeraj proti večeru ja pa šel Just ! y . m « Mire Siki t svojo sopr go Karolino v ulico' VCUK1 IZ0TCO1 V JltOHlOSTU* deili Tesa, ker ja vedel, da mora ona pr.ti i INOMOST T>. Rekt r vEeuč lišča v Ino-tam mimo, ker namreč stanuje v h si št. 646 mo3tu je pozval v nekem preglasu dijake, iste ul ce. Okolu 6. ure in pol je Karolina naj so previdni ter n&j Ee vzdrže vtakih de-res prišla in nj? m ni jo je vstavil. Govorila inonstracij. Vsak neprcmšljeni korak utegne sta nekoliko časa, bkr^tu je pa račel on ma- imeti za dijaštvo nepreglednih posledic, bati z roko po nj j. Ljudje, ki s3 to videli, so ' ISOMOST 5. V ojačenje garnirij« sd mislili, da jo nabl a z golo pastjo, a tenu ni dosle semkaj tri fctotnije ce zrakih lovcev ter l.ilo tako: v pesti je imel nož ia z i«t m je ena BtLtnija pehote. Baje sied^ še nadaljna drezal ženo. Ko se je ž soa zgrudila v krvi ojačenjp. S cijalno demokr^tčao deželno za-na ti», je pa Marc pobegnil. Ljudje, ki so gtopstvo je izdalo proglas na delavstvo, v stopili bližje, ao šjU tedaj uvideli, d* je bila klterem je poživlja, naj se ne vdeležuje žana ranjena z nožam ter sj jo takoj prenesli narodn€ga boja. Ob 7. ia p>l uri zvečer je v bi Ž3jo gori rečeno lekarno. bilo vee mirno. Ziravnik se zdravniške postaje jej je INOMOST 5. Vzlic veliki razburjenosti p-eiikal rane — katerih pa ni nobena po- ni bilo tekom minolega dne večjih deaaon-te )oo nevarna —, jej iste povezal ter jo dal stracij. Pogreb zabodenega slikarja Pezzeja cd jtljati v bolnišnico, kjer so jo v#prejeli v se bo viš 1 jutri popoludne. X. kirurgični oddelek. I -- i ndnstrijalnih tvrdk. Krasna rezervirana dvorana v I. nadstr. Izbrana istrska in dalmatinska ter vsakovrstna vina v buteljkah izvrstna italijanska in nemška kuhinja vsako uro pripravljena. w Dreherjevo pivo I. vrste. Danes se je nastavilo prve vrste refoškirano istrsko vino po 4-0 novt\ družine })o 36 novč. Naj vedi komfort, postrežba točna in cenc zmerne. ^zzzzz==zzzz=zz: Lokal je otvorjen do 1. ure po polunoci. Zel Važno naznanilo za krčmarje in restavraterje! V dobroznani poznani zalogi steklenin in porceiane tvrdke JAKOB HIRSCH -y TRSTU; ul Cayana 6 = (nasproti škofijski palači). se naha tja velikanski izbor kozarcev in vrčkov vsake oblike in velikosti. BrezkonkurenČne cene--- r-- i MALA OZNANILA 1 Čevljarnica ~mm Sv. Lekan TRST ni. Ginlia 7 p. I]nd. ?rtu' izvršuje točno in elegan. T-mkovrstna obuvalu za jf«»spe, gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo p* bo jitiih zad. modela. V novi prodajalnici jestvin in koionijai Petra Petemel v ulici Gulia št. j6 je vdobiti vsakovrstne jestvioe kakor : kavo, riž. testenine (napeljskei, sladkor , torfOun in tielo moko. uiravno maslo, sveče, iuil<>, jedilno olje prve vrste po 36 novč. — Blasro vedno sveže.— \l3J3jf •onqojp ui o{dqap bu u^ui od 9q.T0JVii ut aABjdod Ktuaf^jilti ipm <)<|iu;oa[ aqsu<»zS>3|soui trz 0{VAnq0 s|qop.v a,>fq oAioqi5f -in A .1X03131.1 i\ up luofmovs 'Aaf[A9j j-cd jidn^ iaaj;) TOVARNA POHIŠTVA I&NAG KRON - TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. _> Trgovci! v Dopisujte v svo- GOCOOOOOOOOOOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Cavanu (uhod ulica Ca -vazzeni št. 3). OOOOOOCO3000000 Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenik: brezplačno m [ranio. Podpisani priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO IN SLADČIĆARNO pri Sv. Jakobu istrsra oiica 12 (zravei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na doni. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Pcstrežba točna. Benedikt Suha a Tomasoni Uto Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deželi. T>e-k.iracije sob s papirjem. Slikanje sob iu napisov v vseh slogih in na vse notine. Pic uarejen le* i u marmor. Bar-rarije |K>hi*tra, podt>v itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica ligo Foscolo štev. 19. (na debelo in drobno) _ Nova krma --Melassit" Sat trikih P0- za konje, vole, krave, prašiče. ? slih vedno vslo- Kilo po 2 0 stotiok. Vreče od 50 ker. K 8. ) T . ___- Pro(lQj§ - v venskem jeziku HUBER & Comp. v TRSTU > jn zahtevajte slo- > t ulici Madonnina štev. 7 (nasproti bivšemu parnemu mlinu). venske račune!! a Guerino jVEarcon ulica Tivarnclla itv. :; Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena 7. najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Poiiljanja na dom. Telefon štev. 1664. — Ticijan Salvatore ornam. kamnoseski mojster Moške in deške obleke v velikej izberi. Velika izbera črnih oblek I DELAVNICA spominskih kamnov — L _ marmorza pohištvo Tist ul. Far neto :5< I' " Površniki, ulster, hlače. sr posebnost: bombažne delavske hlače. -mm FRAN KALASCH ul. Arcata 9 (vogal ul. Sapone) .1 i1 Podpisani si -vsojam javiti slavnemu «»I>-cinstvu, tla sem odprl 11a Prošeku v torek 1. novembra t. 1. osmič kjer bom točil sladak in kuhan prosekar. ANTON NABERGOJ, Ivan Natale = ulica Stadion 10 = ima v zalogi najpopohieje priprave za lie-pregrorljivo lirč na plin, kajti z istimi se prihrani 40°/0 porabe. Mrežice ,.Duplex-, ki gore 2000 ur. -—: JPripadki. MIRODILNICA ulica Farneto 33 (nova palača). Josip Talamini TEST - il. della Pieta 13 (dvorišče) Zalogu istrskega in dalmatinskega vina, maršale, vermuta in najlin. refoska t botiljkah. Dostavljanje na dom MIRODILMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (?Ogal &fippa) Specijaliteta navadnih in me-•licinalnih ilnig, lian-. j>okosti. lakov, .«četk, t-opičev. navad-m-ga in parfuiuuega, mila, petroleja, špirita (žeste) za goreti. — Barvilo za čiščenje ---- - vina.■- Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Mova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. Prodajalnica jestvin in fcolonijal napoljskih intuzemskihss ss testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST 11I. Petronio 1 vogal uliee fcrettefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izuero, PEKARNA £!ojztj Gul TRST-nI. Casermai7 - TRST (nasproti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svez kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega kruta v pecivo. Rrodaia moKo prvih mlinov. Pošiljanj«' na dom. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul Barrieravecchia38 Zaloga sladkorja, kave. ri/.a. raznega žita, moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in lcu^ liano maslo. I pna cnha Be odda takoj. -- Kje LCra pove uprava „Edinosti". Na Najvišje povelje Njegov. ces. kr. apostol. Veličanstva XXXVI. c. k. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice llotl9MI9 lfttoviis ki Je edina v A\striji postavno dovoljena, obsega si »<• UCliailia luitsrijcl} 18 435 dobitkov v gotovini 512.989 1 Glavni dobitek znaša 200 000 kron v gotovini _ Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne 15 decembra 1904. Srečka stane 4 krone Srećke se vdobivajo pri o«l > > > > * > > > > Velika zalogra drogr, barv, čopičev, esenc, parfumerij, čajev, špirita, mineralne vode in v to stroko spa-dajočih predmetov. — V zalogi dobiva se tudi retine, šipe, sveče, petrolej, črnilo, gobe itO. Hazun mestnim .cenj. odjemalcem se priporoča tudi onim na deželi, posebnu slov. Šolskim vodstvom. S. Skrili j ar. VflliENTIN ZVMTTER v ulici Barriera vecchia štev. 2 priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi svojo zalogo vedno svežega kolonialnega blaga tu in inozemskih testenin, = olja ! = Pošiljanje na deželo nadrobno in debelo. Cene zmerne. V mirodilnici ALOJZIJA MERMOL nasl. LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecch a 18. se nahaja velik izbor barv, čopičer, pokosti, tiskanih pol za tapeciranje sob, olje za barve, petrolej, špirit za žs^ati, najfinejši prah proti mrčesom, žveplo in modro palico itd. itd. podaja redilneja praška za živina. SVOJI K SVOJIM! I Prva klet dalmatinskih vin frtr > > Varstvena znamka: SIDRO. EMEtiT. CAPSIGI COMP. < adomestek pain ekspelerja 1 znan o kot izvrstno, bolečine mazilo; dobiva se po 80 stot. o 2 K v vseh lekarnah. anju tega povsod prelj ubije-zdravila naj se pazi edino le o klenice v zavilkih z našo n > SIDRO" iz R hterjeve gotovo, dn se sprejme i a a len izdelek. p jeva ledina pri zlatem levu Pragi Elizabetine ulice 5 nova. Dnevno razpcsiljanje. lili—MH— lllll —III III III | Fo visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom /tpatovačka kiselica naravna a kaličko muriatićna litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr tno: popud kristala čisto stolno piće. — Glasoviti liečnički auktoriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom kod svih bolesti p obavnih organa i grkljana proti uloz ma i reumi, kod že-ludačnog, plučnog, grlenog i svih drugih katara proti bemeroid;ma (zlatnoj /.ili), kod boli bubrega, mjehura, tamen'a, žećerne bolest', zrnat h i nateklih jtta a. žgaravice i mnogdi drugih bolesti. Prokušaao izvrstno i nenadkriljivo sredstvo 1 od spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig, c. kr. dvoiski savjetnik i kr. pr. f. dr. S. Bosnjakovič. Nagradjena na mnogim velikim strukovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja. „UPRAVITELJSTV 0 VRELA APATOVAĆKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. x~. Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Glavni zastupstvo za Trst i Istru: Johannes Kling'enberg' & Comp. u Trstu ul. Giorgio Galatti štev i4. 1 liiliškov & Aram baš I u v TRSTU, ulica Saaiia 22. r TRANSITNA ZALOGA Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Xa zahtev se poSilja na Joni v steklenicah ali sodček ih. 'Kl ESI i a i i r i i > i l l I. U. Dr. Ant. Zahorsky l i ^ priporoča svojo pomoč na porodili, abortih >-5 in vseh ženskih boleznih. ulica Torre liianca štev. S > > > /VVVYrvvvvvvvvvyvvvvvvvv^^vvw^ Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. Telefon štv. 1384. f PRODfldHLNICfl JESTUIN ---Ivan Gnot TRST ulica Giulia 33 — TRST Kava, sladkor, testenine, moke--- najboljših mlinov, okajeno meso, 1 Vedno sveže blago. . Komrenčne cene. .J Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo štedilno milo z znamko „JELEN ££ ir Ono je zajamčeno čisto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". |){)obiV3 S6 UOVSOđ' JCK1 SCHICHT, USTJE 11a LABI. Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.