Edižione per l estero ~ Inozemska Izdaja "«.*«.'.:,. ^ ^ ^r ^ Leto LXXI * Štev. 122 a V Ljubljani, v soboto, 29. maja I943-XXI Bptdlzloat la tbNmaneiifa poslal« NtBiu plačan* » (olotlnJ Naročnina mesečna 18 Lir, ca Inozem« stvo 31.50 Lir • na-deljska Izdaja ca« loletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 ca naročnina In 10.349 ca Inierato. Podrninlcal Novo mestoi SLOVENEC Izhaja vsak dan cjntraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku. 2 Uredništvo In opravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. Izključna poobla5?enF« ca »glaleranje Halflanskera In lujega | Bedazione, Amministrazione. Kopitarjeva t, Lubiana. lzvorai Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Abbonamentr. Mri« 18 Lire. E»tero, meta 31 50 Lira. Edi-ciooe domenica. an-no 34 Lir«. Eitero 65 Lir«. C. C. P.I Lubiana 10 650 pet jli abbonamentl, 10.349 per I« in-•erzionL Filiale! Novo me.to. Telefon 4001—400%, Coneesslonarla etelnslva per la pnbbTleUJ 'dl provenienza italiana ed astera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. Vojno poročilo št. 1098 Napad na Bizerto in Sušo Devet nasprotnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: . Italijanska in nemška letala sn napadla pristanišči Bizerta in Susa ter z bombami zadela sredstva za izkrcevanjo in neko manjšo pctrolcj-sko ladjo. Pri ponovnih nasprotnih napadih na otok Pa n t e 11 c r i j o, ki niso povzročili ne žrtov ne škode, je obrambno topništvo zbilo 5 strojev. Drugi napadi na kraje na Sardiniji in Siciliji so poškodovali nekaj zgradb. Naša lovska letala so zbila v boju 2 letali,' dočim sta 2 bombnika treščila na tla. zadeta od obrambnega topništva blizu krajev San Antioco in I)eci molu a n n u. Dvoje naših letal se ni vrnilo v oporišče. Boji ob Kubanju se nadaljujejo Po hudih borbah1 so bili Sovjeti krvavo odbiti - Nad Essenom je bilo sestreljenih 24 angleških bombnikov Hitlerjev glavni stan, 28. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem delu k ti ha n jako gn predmestja je sovražnik ves včerajšnji dan nadaljeval svoje z oklepnimi in letalskimi hi la ml podprte napade. Po hudih izmenjajočih se borbah, v katere jc naše letalstvo odločilno poseglo z močnimi silami, so bili Sovjeti krvavo vrženi nazaj. Na ostalem vzhodnem bojišču je bilo mirno razen pri nekaterih uspešnih lastnih nastopih iz-vidniških in napadalnih oddelkov. Nekaj lahkih angleških bombnikov jn priletelo v sinočnjili večernih urah pod zaščito oblakov nad nemško državno ozemlje in metalo na nekatere kraje rušilne bombe. Sestreljena sn bila tri lrtaln. Preteklo nor je angleško letalstvo uapadlo za- Skupni cilji evropskih narodov Berlin, 28. maja. AS. Pod naslovom »Evropa postaja kontinenti obravnava narodnosocialistični dopis sedanji položaj v Evropi. Različni narodi 60 se združili v enoto proti težki bogataško-boljše-viški grožnji, ki je odločilno pomagala ustvariti enotno fronto različnih evropskih sil, ki so bile prej pod oblastjo razkrojevalnih evropskih vplivov. Ta solidarnost bo vedno večja, bo imela vedno večji pomen in se bo razvijala tudi v bodočnosti. Neumni načrti bogataških in boljševiških sil, nadaljuje dopis, ki slonijo na predpostavki brezpogojne kapitulacije osnih sil, jasno kažejo bolj ka- kor vsi politični in diplomatski protokoli, kakšna je naloga vsakega evropskega naroda v sedanji vojni. Torej je dolžnost vseh aktivno sodelovati za dosego skupnih ciljev: varnost delovnega življenja, prostega vsakršnega vmešavanja in premoči Angležev in kakršne koli oblike gospodarske ameriške diktature, ali kakršne koli boljševiške grožnje. Z eno besedo: ta skupni cilj je Evropa, katere posamezni narodi lahko svobodno delujejo in žive ter so deležni pravične razdelitve zemeljskih dobrin. padno nemško ozemlje, kjer je posebno t F,ssenu zaradi odvrženih razdiralnih in zažigalnih bomb nastala večja škoda v stanovanjskih okrajih in na dveh bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo izpuhe. Nočni lovci in protiletalsko topništvo sn uničili po začasnih poročilih 21 sovražnih bombnikov. Težka bojna tctaln so bombardirala pristanišči Biser t o in Sušo ter dosegle zadetke na ladjah in pristaniških napravah. Berlin. 28. maja. AS. Tudi včeraj so skupine nemškega letalstva napadale Sovjete, ki so prešli v ofenzivo na kubanjskem mostišču. Več stotin lojnih lelal in strmoglavcev je uspešno posegalo v kopenske boje, napadajoč tudi sovražne vojaške cilje v zaledju. Nemško letalstvo je tudi sicer na južnem in srednjem odseku bombardiralo sovražne kolone, avtomobile, postaje in proae Po dosedanjih poročilih je bilo na kubanjskem bojišču včeraj sestreljenih 18 sovražnih letal, lako je bilo zadnja dva dni sestreljenih skupno liti sovjetskih letal. Vladar odlikoval japonskega borca Rim, 28. maji. AS. Vladar je na Ducejev predlog podelil veliki križec vojaškega savojskega reda pokojnemu admiralu Jamamolu, poveljniku japonske mornarice, ki je pred nedavnim padel v boju. Podelitev tega najvišjega odlikovanja, ki ga dovoljujejo, kakor je znano, lamo ob posebnih in redkih okoliščinah, pomeni vsi- priznanje izrednim vojaškim vrlinam slavnega japonskega vojaka, ki je končal junaški odpor z žitvijo lastnega življenja. Poleg tega je tudi otipljivo znamenje Čustev in vzajemnosti med fašistično Italijo ter zavezniškim in prijateljskim japonskim narodom. Solidarnost trojne zve1"; Hitlerjev glavni stan, 28. maja AS. Hitler je japonskemu cesarju poslal naslednjo brzojavko: »Ve-ličaustvo! V globokem občudovanju do junaških del vrhovnega poveljnika vašega biodovja, velikega admirala Isoruka .lamaniota. ler zaradi zgodovinsko pomembnih zaslug, ki si jih je pridobil v skupnem boju našega orožja, sem junaku, ki je umrl na polju časti, podelil viteški križ reda železnega križa s hrastovim listom in mcči.< Veliki boji ob Kubanju Sredozemsko bojišče je pripravljeno in lahko z zaupanjem pričakuje bodoče dogodke Berlin, 28. maja. Nemški vojaški opazovalci obračajo pozornost na sredozemsko bojišče. Zaenkrat še ni znano, če je vvashingtonska konferenca rešila glavno vprašanje zavezniške strategije: katero bojišče 1)0 imelo'prednost: Evropa ali Azija lili, če v primeru, da ni prišlo do rešitve, ni morda zmagalo ameriško stališče, ki zalileva istočasni napad na obeh straneh: Razen majhnih izjem pa nemški vojaški opazovalci smatrajo, da je eno gotovo: velik poskus proti južnemu evropskemu bojišču, to je Italiji, Franciji in Balkanu. Vse te možnosti so podrobno in natančno proučene. Zaključek 6e glasi, da liojišče osnih sil lahko z velikim zaupanjem pričakuje dogodkov. Polkovnik von Olberg piše v li6tu »Deutsche Ailgemeine Zeitung«, da imajo nasprotniki v A Triki tri armade in znatne sile tako imenovane »svobodne Francije«. Vse to vojaštvo je bilo v zadnjih bojih trdo preizkušeno. Ker ti oddelki potrebujejo velikanske količine hrane, orožja in vojnega gradiva, bodo bodoče, preskr-bovalne količine jedva zadoščale za kritje vrzeli y tej zavezniški vojski. Pisec nato še obdeluje neko drugo vprašanje: sovražnikovo letalsko premoč. V zadnji dobi tuniške bitke je bilo angleško-ameri-ško letalstvo tako močno, da bi vsaj teoretično lahko branilo afriško obalo in pomagalo pri invaziji. Toda na nekaj se nij sme pozabiti: tudi nemški in italijanski bombniki so neštetokrat napadli Malto, pa vendarle niso mogli ustvariti pogojev za zasedbo tega otoka. Je pa še nekaj drugega: Francija in Italija imata veliko železniško omrežje, po katerem se lahko italijansko-nemške armade, ki so tako po številu kakor po oborožitvi močnejše od vsake invazijske armade, hitro prevažajo iz kraja v kraj. Važnega pomena bo tudi italijanska vojna mornarica, ki v Sredozemlju še vedno predstavlja veliko vojaško moč. Podobno velja tudi za Balkan. Zato polkovnik Olberg tako zaključuje: Ni razlogov za bojazen, da bi Sredozemlje postalo angleško morje, v katerem bi imel nasprotnik proste roke, dokler 60 severne obale tega morja v varstvu italijanskih in nemških oboroženih sil. Evropski življenjski prostor bo hranjen v Sredozemlju z isto silo kakor na vseh drugih odsekih, t Pravi obraz boljševizma Tajni dokument kominterne iz leta 1921 Rim, 28. maja AS. Za lažje razumevanje Irlka o razpustu tretje internacionale je dobro poznati tajili dokument, ki ga jc izdal »Osrednji izvršilni odbor« kominterne 16. septembra 1921, v katerem eo bili »enkrat za vselej« določeni pravi cilji, ki jih zasleduje boljševizem vsakokrat, kadar sklepa kake pogodbe z ne-boijševiškimi vladami. Predvidevajoč sedanji Loljševiški trik je objavil ta dokument Giovanni Preziosi v reviji »La vita italiana«. Ta dokument se nanaša na prvi sporazum, ki ga je sklenil boljševizem z Združenimi državami, du bi odpravil lakoto v Rusiji, ki jo je sam povzročil. Ta sporazum je prešel v zgodovino pod imenom »lloovverjev sporazum«. Ta dokument je bil poslan vsem komunističnim strankam nn svetil in je vseboval med drugim tudi naslednje: »lloteč dobiti od evropskih in ameriških držav pomoč v živilih in blagu za rešitev sovjetskega prebivalstva, ki ga je zadela lakota, so sovjetske oblasti sklenile v Rigi sporazum z zastopnikom zahodnega kapitalizma. Ta 6porazum bi se voditeljem komunizma utegnil zdeti kot opustitev mišljenja tretje internacionale, kot odpoved njenega namena, to je svetovne revolucije. Sovjetska vlada je morala skleniti sporazum, podpisan v Rigi in sicer prvenstveno zato, da bi rešila milijone mladih življenj, življenj bodočih borcev za svetovno revolucijo. Ko so sovjetske oblasti tnko sklc- Avstralija zastopa poljske koristi v Rusiji Rim, 28. maja. AS. Poljska begunska vlada je pooblastila Avstralijo, naj varuje jH>lj6ke koristi v Rusiji zaradi ustavitve diplomatskih zvez med Poljaki in Sovjeti. Ta dogodek je značilen. Pričakovati je bilo, da bo po prelomu med vlado generala Sikorskega varstvo poljskih koristi zaupano Angliji kot poglavitni zaveznici in veliki zaščitnici Poljske, ali pa vsaj Združenim državam. Toda dejstvo, da ee je poljska begunska vlada zatekla po pomoč k Avstraliji, kaže po eni strani, da Poljaki nimajo iveč zaupanja ne v Anglijo ne v Združene države, po drugi 6trani pa zlasti, da Anglija in Amerika nista nič več pri volji, da bi skrbeli za poljske koristi. Vse to pa dalje še potrjuje resnico, da rusko-polj-sko nasprotje povzroča hudo zadrego med angleškimi in ameriškimi državniki, ki se zdi, da so se končno odločili pustiti Poljake, naj se sami izma-iejo iz zadrege. Ni namreč moči zlahka razumeti, kakšno pomoč bi lahko dobili od Avstralije. To dejansko pomeni, da so Poljaki zdaj na milost in nemilost nrcDuščcni Stalinovi volji. nile začasni mir z zahodnim meščanstvom in so se morale pod pri,:skom najtežjih, skoraj brezupnih razmer trenutno upogniti, se sovjetska vlada in notranji komisar niti za trenutek ne odpovedujeta svojemu temeljnemu namenu: jirižgati svetovno revclucijo po zmagi in uničenju kapitalističnega režima, rešiti svetovni proletariat. Mir s kapitalisti je za zaveden proletariat nemogoč. Mir bo prišel samo takrat, kadar bodo delavske množice strle zlate idole meščanstva, kadar bo moderni socialni red pokopan pod lastnimi ruševinami. Tovariši ati/or! Premirje ni mir. Mir s kapitalom je riemo.ioč«. Tajni poziv so podpisali: predsednik izvršnega odbora tretje internacionale Zinovjcv in člani odbora: Sirola, Bukarin, Popov, Fricd, Arnold, Lekay. Berlin, 28. maja AS. Po nekajdnevnem odmoru so nemške postojanke na kubanjskem mostišču postale predmet novih naraščajočih sovjetskih napadov. Vsi sovražni napori pa zapovrstjo srečujejo zagrizen odpor nemških čet. ki /e od februarja drže te postojanke, ki trdno kljubujejo vsem sovražnim udarcem. Izvedelo se jc, du sovražne sile, ki so doslej zaman skušale zavzeli kubanjsko mostišče, znašajo pet armad. Tvori jih % divizij, "■>! brigad, mnogo oklepnih brigad in dve letalski brigadi. Pri ponovnih neuspešnih napadih proti Novorosijsku ter na vzhodno krilo kubanjskega mostišča, kakor tudi pri ponesrečenih izkrcevalnih poskusili ob močvirnem ustju reke Kuhanj, je sovražnik pustil na bojišču samo zadnje tri mesece 20.000 mrtvih in nad 500 tankov. Dopolnilo k včerajšnjemu vojnemu poročilu pravi, da so se zapa/ilc na sovjetski strani žc pred enim tednom obširne priprave, iz katerih sc je dalo sklepati, da bodo Sovjeti znova napadli. Prihajanje novih sovražnih čet na bojišče, ka- kor tudi zbiranje nn določenih odsekih jc bilo zuuk za to. Nemško topništvo pa tudi letalstvo je sovražnika pri tem neprenehoma /c več dni napadalo. Uspeh teh velikih udarcev proti premikom sovražnih čel in proti njegovim preskr-hovalnim kolonam, kakor tudi na kraje, kjer se pripravlja ofenziva, je bil lep. tako da so morali Sovjeti v nasprotju s svojimi dosedanjimi navadami zadnje čase premeščati svoje čete v nočnih urah. Po močni topniški pripravi in z veliko upo- • rabo močnih letulskih skupin je včeraj prešlo šest boljševiških pehotnih divizij s tremi oklepnimi |xilki jiri Krimskaji v napad na nemške postojanke med Modavanskojem in Kijevsko-jem, dočim je sovražnik na južni strani kubanjskega mostišča izvedel nekaj manjših razbremenilnih napadov. Boji so bili precej zagrizeni in potekajo uspešno za nemško razvrstitev. ki je izločila nekaj manjših sovjetskih vdorov z mogočnimi protinapadi, pri katerih ja bilo uničenih 50 sovražnih tankov. Zahrbtni napadi na turško nevtralnost Anglosasi bi radi potegnili v vojno Turčijo, ta pa je pripravljena tudi z orožjem braniti svojo nevtralnost Berlin, 28. maja. Med drugim sc je izvedelo, da je bila na konferenci v \Vashingtonu posvečena posebna pozornost vprašanju turške nevtralnosti^ vprašanju, ki ga je treba rešiti pred invazijo. Zavezniki ne zahtevajo, da bi Turčija neposredno |>oseg!a v vojno, marveč du bi stopila v vojno kakor na primer Sofija, ki je dovolila nemškim četam prehod |ireko bolgarskega ozemlja. Pri tciu gre vsekakor za živčno vojno, ki jo vodijo Anglosasi proti nekaterim državam, kjer bi radi aosegli svoje cilje. Dopisnik lista »Frankfurter Zeitung« piše: »Ze nekaj časa prihaja desetine poročil na dan, da so turški nevtralni dnevi šteti. Iladio Jeruzalem je nu primer objavil, da je prišla ura odločitve. Turška vlada mora upoštevati novi položaj, ki je nastal po zmagi v Afriki. Isti radio je nato čez 24 ur poročal, da so angleški krogi v Kairu trdno prepričani, dn se bo Turčija |h>-sreilno ali neposredno udeležila vojne ob strani zaveznikov, tako da bo Balkan kmalu prizorišče bo.jev proti osnim silam.« Seveda nc manjka tudi drugačnih angleških poročil. Tako je londonski radio v bolgarščini naznanil, »da v Turčiji krožijo stalni glasovi o nemškem načrtu bliskovite vojne proti Turčiji.« V Stockholmu so vedeli včeraj povedati, da l>o na osnovi Roosevelt-Chiirchillovih pogovorov na diplomatskem polju kmalu prišlo do daljnosežnih dogodkov, zlasti kur se tiče tesnega sodclova- Anglosasi v velikih težavah Treba je delati hitro, da se demokracije v dolgi vojni ne bodo izčrpale ali celo sprle« Buenos Aircs, 28. maja. Januarja 1042 sta se Anglija in Amerika odločili, da bosla premagali najprej Evropo, nato pa prenesli vojno v Azijo. Takrat so Združene države prevzele obrambo Tihega morja. Ta obramba je po padcu Singapura dovedla do izgube Indokine. Churchill še danes vzdržuje takratno stališče, da je najprej treba ukloniti Nemčijo, kajti poraz Nemčije bi pomenil tudi siguren propad Japonske, dočim poraz Japonske sam po sebi še ne bi dovedel do poraza Nemčije. Toda Churchill je pripeljal v Washington tudi \Vavvella, kar pomeni, da še vedno razpravljajo ali naj se da prednost Evropi ali Aziji. Tudi Anglija priznava, da je treba okrepi* azijsko bojišče. Zakaj? Japonska ofenziva na mejah Birme zaradi neugodnega letnega časa ni verjetna, pač pa sunek proti jugu. Bojazen za Avstralijo sta izrazila ameriški general Mac Arthur in avstralski ministrski predsednik Curtin. Japonci so se tudi zelo izurili v bojih po džungli in imajo tudi številčno premoč proti Kitajski". Angleže to najbolj žuli. Na vsak način je treba takoj pomagati čungkinški Kitajski, kajti tamkajšnji položaj je obupen. Angleška indijska armada ne more pomagali Kitajski, kar Churchill utemeljuje z izgovori na zemljepisni položaj, pač pa napoveduje povečanje leialske vojne y. .Vzhodni Aziji. Letalska vojna proti Japonski pa je mogoča le iz sibirskih letališč. Za to rešitev pa obstojata samo dve možnosti: ali je treba najpreje likvidirati Evropo, lako da bi imela Sovjetska zveza varen hrbet iu bi lahko dala na razpolago svoja sibirska letališča, ali pa je treba istočasno voditi močno letalsko vojno v Evropi in Vzhodni Aziji in v tem primeru morajo Sovjeti prav tako prepustiti svoja letalska oporišča anglosaškim zaveznikom za napade na Japonsko. Churchillov govor pa vsebuje še neko drugo pripombo: Churchill je dejal, da je vojna polna skrivnosti in presenečenj, tako da brezkončno zavlačevanje vojne vsebuje nevarnost vedno novih zapletljajev. Nadaljevanje vojne nad pet let z velikanskimi izdatki bi po Churchillovem mnenju do-vedlo do izčrpanja demokraeji ali celo do spora med njimi. Roosevellova in Churchillova želja je čimprej se sestali s Stalinom. Davies in Litvinov sta potovala v Moskvo zato, da bi pritisnila na rdečega carja. Še preden je Churchill namigaval na nevarnost razdora med demokracijami, je ameriški senator Changler opominjal, naj se hitro začno ofenziva proti Japonski, >dokler bomo imeli še zaveznike; kajti Sovjetska Zveza ne kaže nikake volje za vojno proti Japonski in če bi Anglija zmagala v Evropi, hi demobilizirala in pustila Združene države same x .vojni.« (L'Ultime Notizie) nja z Ankaro. »Nevvvork Times« celo piše, da je gotovo, da l>o »Turčija kmalu stopila v vojno«. l udi Newyork llerald I ribunc« je prinesel naslednji komentar: »Poročilo, da je turški poslanik prišel iz Londona v Ankaro, je vzbudilo pozornost v Berlinu. Nemci niso |io/.a-bili, da je Churchill šel iz Casublance takoj v Turčijo; niso pozabili, da je Turčija nato z anglosaško pomočjo modernizirala svojo vojsko. 'i urška vlada jc bila vedno pravočasna. Ona se bo udeležila vojne v trenutku, ko si bo gotova zmage. '1 a trenutek jc prišel. Izven dvoma je vsekakor, da jo morala Nemčija v južnovzhodni L v rop i zbrati čele, topove in letala in tanke, ki bi jih [lotrebovala drugje. I o je morala storiti, ker ne ve, kaj bo storila Turčija, kateri sicer ni treba stopiti v vojno, lahko pa dovoli zavezniškim četam prehod preko svojega ozemlja«. »Frankfurter Zeitung« niše, da je ta komentar zelo zanimiv in turški krogi pravijo o njem, da ima samo en cilj: kaliti odnošaje ined Berlinom in Ankaro, kazati Nemcem, da igra Turčija dvojno vlogo in jih končno prisilili, da bi zbirali vojaštvo ol) bolgarski meji, to pa naj bi omogočilo Angležem, da bi Turke prepričali, da Nemčija res namerava napasti Turčijo. 'Toda vse to ni doseglo zaželenega učinka, kajti lurčija je trdno odločena varovati svojo nevtralnost proti vsakemu in tudi z orožjem, nko bi bilo to potrebno. Turčija mora biti nevtralna, ker drugače ne bi mogla končati velikega dela preporoda, začetega od Ataturka. Zato ne bo šla v vojno razen, če bi bila prisiljena braniti svoje koristi. Agencija »Transocean« tudi poroča, žen v i určiji tli a in siecr potem, ko so skozi Turčijo potovali pustolovski boljševiki in angleški časnikarji. Njegov sprejem v 'Turčiji je bil odkrilo prijateljski in ne bi mogel biti bolj prisrčen. —.........r- . j.. ........ .... - ...... o prisrčnem sprejemu, ki ga je bil delc-v '1 určiji nemški časnikar It o m a n Gnmo- 30.000 Kitajcev obkoljenih Iz nekega japonskega oporišča v llunanu, dne 28. maja. AS. Na južnem odseku Hišanga ob izlivu reko Jangre je obkoljenih 30.000 čungkinškib vojakov, ki tvorijo 18. Cangkajškovo armado. Poročila pravijo, da Japonci napredujejo in pritiskajo kitajske sile od severa in juga. Bukarešta, 28. maja. AS. Velik prispevek romunskega junaštva v vojni proti boljševikom je dobil poseben poudarek, ko je romunsko vrhovno poveljstvo včeraj objavilo seznam eeneralov, ki so padli na bojišču, medtem ko so vodili svoje divizije in brigade na zmagovitih pohodih od Pruta pa do Odese. Kerča. Kavkaza in do SL.Iignrada. Navedena so imena 25 generalov, od teli trije di-vizijski poveljniki. 8 poveljnikov pehotnih brigad. 5 poveljnikov konjeniških brig»«l in 0 poveljnikov topniških brigad, ki so z jua.iko žrtvijo dokazali, kako velikanski je bil romunski prispevek na vzhodnem bojišču, in sicer od preprostih vojakov pa do generalov. Vsem naštetim generalom je bilo po smrti podeljeno najvišje romunsko odlikovanje za vojaško hrabrost, križec reda Mihaela junaka. Snuje se ruska protMjševiška vojska Proglas bivših poveljnikov in bojevnikov rdeče armade Berlin, 28. maja. s. Zastopnik agencije Sterilni za Nemčijo je imel priliko, da se je te dni sešel z dvema višjima zastopnikoma ruskega prostovoljskega gibanja, ki se bori proti boljševizmu. Ta sta obširno razložilu začetke, nagibe in cilje pihanja, rekoč, da je misel o osvoboditvi Husije izpod boljševiškega jarma našla najugodnejša tla prav pri tistih, ki jih lnliko štejemo za prave zastopnike ruskega naroda, in jim je bilo tuje sleherno partizansko sektuštvo. Naglo zakoreninjenje te plemenite misli je ustvarilo temelje za gibanje, to pa je dovedlo do sestava ruskega osvolvodilncgn oilhoru. Ustanovno zborovanje tega odbora, pri katerem so bili na-vzočni razni generali, več ko dve sto višjih častnikov ter zastopstva raznih vrst orožja in čet, ki «o bile prej v rdeči vojski, je z vzklikom i/glasovalo oklic, ki razlaga začetke in cilje prostovoljskega protiboljševiškega gibanja, Razglas, ki ga je dopisnik agencije Štefani v celoti dobil na vpogled, pravi takole: »Mi, bivši bojevniki in poveljniki rdeče vojske, ki smo 6topili v vrste ruskega osvobodilnega gibanja, bi radi v tem razglasu povedali svoje stališče do boljševizma, ki je četrt stoletja tlačil našo domovino. Živeli smo pod liolj-ševiškim jarmom, obiskovali smo boljšev|ške šole, delali smo v podjetjih in |iod nnsilstvom sovjetskih oblasti, storili pa smo tudi svojo dolžnost kot vojaki v vrstah rdeče vojske. Zdaj ko smo se pridružili tistim, ki se bore proti boljševizmu, pa čutimo dolžnost, da razložimo, zakaj smo to storili — in kakšni so bili nagibi, ki so nas privedli na to pot. Mi nismo razglasili svete protiboljševiške vojske zgolj zaradi osebnega sovraštva, kajti vsakdo izmed nus ima v žilah rusko kri, sleherni izmed nas je z v ms t sin matere Rusije, vsakdo izmed nas pozna trpljenje, ki ga je naši domovini pripravila Stalinova vlada. Preveč je nepopisnega trpljenja, ki ga je moralo prenašati rusko ljudstvo in drugi narodi v okviru naše države. Prisilno delo v mestih, sužnost v kolektivnih naselbinah, jarem judovskega gospostva, mučenja v podzemskih prostorih GPU-ja in v koncentracijskih taboriščih. Vse te strahote 'o se v zadnjem času še povečalo zaradi vojne, med katero so bile prelite reke ruske krvi. ln vse to smo trpeli zato, da so Stalin in njegovi privrženci lahko stiskali rusko ljudstvo in du bi angleški in nmerikanski kapitalisti lahko že naprej izžemuli svoje kolonije in da bi kapitalizem in boljševizem z roko v roki še naprej lahko hlepela po gospostvu nad svetom. Za vse to je moral ruski narod prelivati kri iu žrtvovati življenja svojih najboljših sinov. Od tod izvira dolžnost, da mora sleherni Rus podpreti in sodelovati z vsemi silami pri osvolia-.j^aaoanEaBaassaBBaEeaasaaciisBiiBa Nakazovanje bolniških dodatkov Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada meseca junija delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8—11.45 -imo v pritličju Turjaške palače v Križanknh, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Od. 1.—8. junija samo bolnikom, ki iinaj6 pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v torek, 1. junija bolniki z začetnicami A—D, v 6redo, 2. junija E—J, v petek, 4. junija K—M, v soboto, 5. junija, N—P, v ponedeljek, 7. junija, R—T, v torek, 8. junija U—Ž. Od 9. do 16 junija drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v sredo, 9. junija, bolniki \_n, v četrtek, 10. junija, E—J, v petek, ll. junija, K—M, v soboto, 12. junija, N—P, v torek, 15, junija, R—T, v sredo, 16. junija U—Ž. Od 17. do 25. junija bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v četrtek, 17. junija, upravičenci A—Č, v petek, 18. junija D—J, v soboto, 19. junija. K, v ponedeljek, 21. junija. L—O, v torek, 22. junija, P in R, v sredo, 23. junija, S in S, v petek, 25. junija T—t. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1,—5. junija samo popoldne. Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa, naj s seboj prinesejo živilsko nakaznico za mesec junij z odre/ki za meso. Vsem onim, ki teh od-Vezkov ne bodo imeli, bolniški odsek ne bo nakazal bolniškega dodatka za meso. Mestni fi-zikat sprejema bolniška spričevala samo od 1. do 20. v mesecu. Prodaja mesa Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 29. maja t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti predložitvi mesarske knjižice 100 gr govejega mesa. — Delitev se bo pričele ob 7. uri. Vremenska napoved za 29. mnj (soboto): večinoma jasno, podnevi vetrovno; za 30. maj (nedeljo): poslabšanje, včasih dež, nagnjenje k nevihtam in ploham. ianju svoje domovine, pridružiti se boju proti boljševizmu, pomagati h koncu sedanje krvave vojne in k obnovitvi nove Rusije. Boljševizem je smrtni sovražnik našega ljudstva in mi sovražimo boljševizem z vsemi svojimi silami. Že 23 let traja boljševiško gospostvo, že 25 let traja trda in krvava bitka, kruti in nepretrgani boj med ljudstvom in vsiljivčevo silo. Niti stre-Ijunja, niti ječe, niti koncentracijska taborišča niso mogla potlačiti ruskega ljudstva. Nobena propaganda in nobena ideologija, ki so jo s silo vlepali ljudem v glavo, ni mogla Rusov spreobrniti v boljševike. Bili smo. smo in ho-iuo II tisi. V strahotnih razmerah, ki jih je ustvarila vlada nasilia in vohunstva, uvedena jk> Sovjetih, nismo mogli sami broz pomoči od zunaj, strniti svojih sil. da bi podrli osovraženo vlado našega narodnega sovražnika. Šele danes so je s pomočjo nemškega naroda, ki se tudi sam liori proti rdeči nevarnosti, ustvarila možnost, da končno uresničimo svoja stremljenja. Naša misel, ki se ji pravi boj proti boljševizmu, boj za koneo vojne, za sklenitev častnega miru tn za ustanovitev nove Rusije, ki tio prosta boljševizma in kapitalizma, je dobila jasnega izraza v od pr lepi pismu generala Andreja Andrejeviča Vlasova, General Vlasov natančno razlaga našo misli in označuje resnična stremljenja ruskega ljudstva in v tej točki je ves pomen in sila njegovega gibanja. Odprto pismo generala Vlasova ne misli klicati v živi joti je starinskih življenjskih in vladavinskih oblik, ki so so preživele in jih je pregaziln revolucija, Vlasov nakazuje ie cilj, ki ga je treba doseči, namreč: Do konca izvesti narodno revolucijo, da b| tako ustvarili lepšo bodočnost za našo domovino. Poznamo generala Vlasova in mu zaupamo. Verujemo v idejo velikega boja za osvoboditev ruskega ljudstva. Vemo, da bo naše ljudstvo lo po tem boju moglo postavili temelje za svojo bodočo srečo. In lo bodočnost bomo dosegli pod vodstvom naših najboljših mož z generalom Vlasovim na čelu ter v trdnem in čistem zavezništvu z Nemčijo. To zavezništvo je za obe strani 1 koristno in temelji na zamisli o veliki družini ev- I Koncert vojaške godbe v nedeljo v Tivoliju V nedeljo, dne 30. t. m. priredi ob (8 godha XI- Armadnega zbora, ki jo vodi kapelnik G. A-Misasi, javen koncert v tivolskem purku z nu-slednjim sporedom: 1. Misusi: Vojaška koračnica; 2. Bach: Preludij in fuga (priredil Misasi); 3. Perosi: Kristovo vstajenje; 4. Rosnim: Sruku-tuticu, uvertiru v opero (priredil Misasi), HBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI ropskih narodov, k! naj uživajo iste pravice in naj bi jih ožarjala ista ljubezen do svobode. Vemo, da je sreča našega ljudstva odvisna od nas samih. Vemo tudi. da pam boljša bodočnost ne bo kar tako darovana. Moramo si jo priboriti s trdimi boji, Toda prepričani smo, da lio naše delo uživalo podporo vsega ruskega ljudstva, ki ve, da se borimo za sveto in pravično stvar. Vemo, da je oi| jzida tega boja odvisno življenje in blagor naših mater in žena. našjh očetov in bratov, tako rekoč vsega našega naroda. Za takšna cilje ni hudo prelivati laslno kri in žrtvovati živ, ljenje. Nič se ne bojimo težav in žrtev, ki jih bo od nas zahteval boj proti boljševizmu, ki je smrtni sovružnik ruskega ljudstva. Kaj r.am vedri čela in kaj vodi veliko misel o ureditvi nove Rusije? Kaj podžiga našo gorečo želio po časti, sreči in pravici? Slavna preteklost našega naroda in pravičnost poti, ki jo moramo ubrati I Na čelu naših vrst stopa mož velikih skušenj. On nas bo zatrdno povedel do zmage. Vabimo vse Ruse. da se zhero pod zastavami osvobodilne vojske. Ruski bratje In prijatelji! Vsi v boj proti boljševizmu! Kjer koli ste. to ali onstran meje. v koncentracijskih taboriščih ali pa v vrstah rdeče vojske, čtijto naš klic, poslušajte glas svoje vesti IBorite se, kajti vojni ie treba naredili konec. Borile se za sklenitev častnega miru I Borile se za srečo nove Rusije! Stopite v vrste osvobodilne vojske, ki se bori za vaši stvar. Napočila |e ura, ko je treba naredili koneo gladi), mukam, prisilnemu delu in boljševlškim iečam. Vse preveč ruske krvi je bilo prelito za tuje koristi. Rusija je naša! Preteklost rusk 'a naroda je naša! Bodočnost ruskega naroda bo pripadla nam. ki se borimo za sveto rusko 6tvar. Borili se bomo do zadnjo kaplje krvi za srečo našega ljudstva!« Razstava športnih motivov h turističnih lapakav Ob zaključku prijav za športno umelniško razstavo jo bilo vpisanih mnogo del, ki liodo razstavljena od 12. junija dalje v Jakopičevem paviljonu, lako da je upravičena trditev, da je uspeli to novo in zanimive umetniške prireditve že sedaj zagotovljen. Vemo, da pripravljajo še drugi umetniki nova dela in je pripravljalni odbor zaradi tega sklonil sprejemati nove prijave do SL maja. Brez dvoma lio ta razstava vzbudila največje zanimanje med ljubljanskim prebivalstvom, ki toliko ceni umetniška dela in ki se tako navdušuje za šjiorttio udejstvovanjo. Istočasno s šporliio-iimelniško razstavo bo v Jakopičevem paviljonu odprta razstava turistično propagandnih letakov, ki jo prireja pokrajinska delegacija za turizem, Videli bomo, kako so naši umetniki združili v svojih delih etične, duhovne in turistične značilnosti naše pokrajine. Združitev obeh prireditev ni slučajna, kakor bi se zdelo v prvem trenutku, kajti čestp se tudi v vsakdanjem življenju šport in turizem združujeta s trdnimi vezmi, ki 60 v tem primeru vezi lepote ;n umetnoslL Predpisi o pobijanju kužne mslskrvnosJI pri kopitarjih Člen 1. Javni in zasebni veterinarji, ki zvedo za kopitarja (konju, osla, mulo, mezga), obolelega za kužno malokrvnostjo (infekciozno anemijo) ali sumnegn take okužbe, morajo vsak primer prijaviti pristojnemu okrajnemu veterinarju. ki takoj obvesti o tem veterinarski odsek Visokega komisariata in držuvni veterinarski bakteriološki zavod. Člen 2. Veterinarski odsek Viso"kega komisariata sporoči po opravljenih ugotovitvah vsak prijavljeni in ugotovljeni primer vojaškim oblastvom, Žrcbčarnam in središčem za vzrejo kopitarjev v Ljubljanski pokrajini in v sosednih pokrajinah. Člen 3. Državni veterinarski bakteriološki zavod odredi po prejemu obvestila iz člena 1., da se odvzame na kraju samem obolelemu ali okužbe osumljenemu kopitarju kri in morebitna druga tvurinu, potrebno ali koristna za laboratorijsko preiskavo; o izidu preiskave mora takoj obvestiti veterinarski odsek Visokega komisariata in pristojnega okrajnega veteri-narja. ... Člen 4. Bolne in okužbe sumne kopitarje je prepovedano goniti na skupne pašnike iu k javnim napojališčem. Ob nujni in posebni potrebi se sme dovoliti njih dostop na te pašnike po poteh in s pogoji, ki jih določi pristojni okrajni veterinar. Na pašnikih, na katerih so se pasli ali se pasejo bolni ali okužbe sumni kopitarji, je za eno leto prepovedano pasti kopitarje. Člen 5. Nabava novih kopitarjev in njih prevzem v zakužene ali zakužbe sumne dvorce in hleve se morata prijaviti v naslednjih desetih dneh okrajnemu veterinarju pristojnega okrajnega civilnega komisariata. Člen 6. Prepovedujeta so tudi le začasna prodaja in prepustitev po kukršnem koli naslovu kopiturjev, ki so bili izrečeni za bolne ali okužbe sumne, razen zaradi zakola; klati pa se sme samo v rednih klavnicah ob nadzorstvu pristojnega veterinarja, ki mora dati potrebna navodila, da se zagotovi uničenje kali, raztro-šcnili v prostoru, in določiti, kuj je napraviti z mesom. Člen 7. Bolne ali okužbe sumne kobile in oslice se nc smejo pripuščati in prav tako žreb-ci ne uporabljati za oplcmenjevanjc. Člen 8, Ysak pogin kopitarja ali njega zakol v sili se mora takoj javiti krajevpo pristojnemu okrajnemu veterinarju. Člen 9. Za kopitar je sc smejo izdati živinski potni listi po členih it., 12., 13. in 14. zakona bivše kraljevine Jugoslavije z dne 14. junija 1928 o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni samo po natančnem veterinarskem nadzornem pregledu. Člen 10. Za pokrivanje stroškov za ukrepe zoper kužno malokrvnost kopitarjev veljajo predpisi člena 107. zakona bivše kraljevine Jugoslavije z dne 14. junija 1928 o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. Člen II. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26, januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do dva tisoč lir. V hujših primerih se sme izreči denarna kazen poleg zaporne. Člen 12. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, Sodbe vojaškega sodišča Pred vojaškim vojnim sodiščem v Ljubljani so bili obsojegi: Logar Janez, rojen v Zaklancu 8. maja 1010, po poklicu mizar, na smrt; Logar Stanislav, rojen v Zaklancu 12, februarja 1920, po poklicu delavec, na dosmrtno ječo; Erjavec Janez, v Podniku 7. oktobra 1009, na dosmrtno ječo. Logar Janez in Stanko sta bila obtožena pripadnosti prevratni in nasilni organizaoiji, ki je imela namen prevreči sedanji red v državi, dalje da sta v letu 1942 in 1913 bila člana komunističnega »Dolenjskega odreda«; Logar Janez pa še posebej, da se je dvakrat udoležii oboroženega napada na vojaško sile. Obsodba ima vse običajne pravne posledice in okoliščine. Ivan Kologrivov: Duh in eilji komunizma »Vsi, ki se vdajajo smešnemu upanju o evoluciji boljševizma, naj dajo slovo vsemu takemu upunju,« tako je izjavil vodilni francoski bollše-viški časopis »Humanilč« 27. julija 1935. »Naj šivi Sovjetska velesila pq vsem svetu!« Je razglašal nemški osrednji časopis v Moskvi za 18. obletnico boljševiško revolucije. »Na petih šestinah zemeljske oble se proletariatu še ni posrečilo spodkopati moč kapitala... Kaj bi bilo i evropskimi narodi, kaj z narodi v daljni Aziji ln po vseh delih sveta, ko ne bi bilo velike in mogočne Sovjetske Zveze I Delavci vsega sveta, vsi narodi koprpijo po osvobojenjul Lo pot revolucije je pot rešitve! Isto so oznanjali boljševiki 1939 in 1940, in s takimi gesli so se ponašale rdeie armade v Galiciji, Litvi, Latviji in Besarabiji še spomladi 1941. Boljševizem izborno ume tudi to, kako si osvojiti dušo mase, medtem ko se polasti čustev in domišljijo, pri čemer prvo do skrajnosti razvname in drugo oslepi. S tem masi ukrade ključe njene vere in prodre prav do vira njenih nad. Odslej dalje drži v svoji rokt vajeti njeno poslušnosti, njene potrpežljivosti, njenih strasti na vsaki ravni njenega življenja, bodisi za znanstvenika alt za delavca. S tem da si podvrže človekovo domišljijo, si podvrže človeka samega. Poslej so taki liudje ie še nekaki zgrbljeni ostanki človeka, Nehali so biti svet, krona stvarstva, podoba božja, in hkrati degenerira zanje ves zunanji svet. Celo zunanji obraz človekov se spremeni. V pretresljivem članku, ki je posvečen sovjetskim vojnim ujetnikom (Volk, Booh. 16. VII. 1941), piše Bruno Brelim, poznavaloc nekdanjega ruskega vojaka, da ga zdaj nič več ne more prepoznati. Zaupljivi obraz je popolnoma spremenjen, zmanjšal se je in shujsul, Njegov široki in lepo skladni obraz je zginil. Mestq krepkega mužika od nekdaj stoji pred tabo le ubogo, shujšano, izčrpano bitje, ki se boji, da bo ubito na oni način, kakor se vso ubija v njegovi deželi, Obrnimo se zdaj k volji. Pot, ki k njej drži, gre nujno skozi nagon, Čustvo in domišljijo. Bolj-ševiziranje volje je v tem, da jo najprej z nasilji, strastmi in poželenjem izpridijo. Postane nenrav-na, izda 6voje nekdanje duhovne cilje in ostane oslabljena brez krmila in opore. V tem trenutku, ko je prvikrat zapeljana in so osvobojene vse strasti, ji boljševizem zlomi duhovno odpornost, ko jo navadi na izdajstvo in zločinstvo in ii obenem vzame občutek osebnega dostojanstva. Nato si jo vrže pod noge in izkoristi njeno slabost in sra-molo za svoje namene, Naj pokaže ta zgled, izpoved nekega mladega kmečkega fanta, ki ga je 6tranka pridelila GrU, da bi se tam pretvoril v pravega rablja. »Ne delaj si nič iz tega, da som pijan. Zato namreč, bratec, pijem, ker duša kriči... Prej sem bil človek, zdaj so me napravili za čekista, in v tem mi je vse sama bolečina. In ti se smejejo, ti plazilci..., moral sem tudi streljati, prisilili so me. Kam naj bi bil šol? Bilo je tam v kleti z žarometi. Postavili so nekoga tja, visoke postave, s čislo belo brado... S hrbtom proti meni je stal... in Malcev se Je smehljal: .No. Miška, streljaj! V ognjeni krst! Na ta živi človeški trup si oddal prvi strol... Moraš že žrtvovati svojo nedolžnost, Miška, sicer prideš sam k steni I'... In drugi se z njim smejejo, kakor v gledališču... in sivolasa glava pred mano se trese, in Malceva žarečo oči prodirajo v moje... ,Daj, Mišenjka!" pravi, ,oškropi ga s proietarskim svincem! Pritisni, dragi moj!... No, le skrivi svoj prsti' O-oh, kača. Bog me kaznuj... ne vem nič, kako sem dvignil roko, vse je bilo kakor v sanjah... in nato so počili streli. O-o-o-o! Dušo so mi izpilit...« (Boris Solonevič, I.ehendiger Stauh. Essen 1938. So to avtentične slike, ki se nanašajo na rusko mladino, in sicer na njo najižbranejši del, na avantgardo.) Druga stopnja, ki jo taka duša doživi. Je oka-monilev. Kakor bi se v svojem novem zvinjenem stanju zopet hotela uravnati, da Be potem vtrdi. Poslodica jo neka izredna trdoglavost glede na cilj, zvezana s slepo lahkomiselnostjo v izbiri sredstev in potov. To so značilne poteze boljševiško volje v njeni zrelosti. To je volja začaranca, blazneža, divja volja. Polna je domišljavosti o lastni veličini, za vse drugo ima le prezir. A za to gospodovalno domišljavostjo, ki hoče vse prekositi, tiči kakor navadno preganjalna domišljija, to je ona straliopetnost, ki je povzročiteljica vsega sovraštva in vseh podlosti. Boljševizem je volja, ki bolestno teži v katastrofo, ki ga navdaja ideja splošnega kaosa, in ki je njegovo veselje v tem, da tako zase kakor za druge ustvari one razmere, ki vodijo k temu cilju. Je vojska, prava vojska proti vsemu svetu. Vojska, ki je izbruhnila že davno in ki jo vodijo na pristno judovski način: tajno, uporabljajoč vsa sredstva prikrivanja in varanja, vojska za gospostvo živali na svetu. Miselnost boljševizma se popolnoma sklada z drugo njegovo naravo. Nič ni naivnejšega, neokus-nejšega kakor boljševiška »filozofija«. Vsa se da zajeti v nekaj stavkih ali v nekaj dogmatičnih zaključkih, ki so vsi polni nasprotij in ki se jih boljše vik krčevito drži. Boljševik, ki bi bil obenem učenjak, to se pravi tvorec vrednot v najpristnej-šem pomenu besede, je nemogoča stvar, nesmisel posehno ker mišljenje in čutente sme biti le kolektivno in je zato vedno prisiljen, da vztraja v snovnem in čutnem svetu. (Dalje.) Vsaka-izmed obeh caric je imela v svojem spremstvu po eno »veliko dvorno mojstrico« in tri neporočene dvorne dame. Slednje tri so bilo caričine družabnice in so jo spremljale na njenih polih izven palače. »Velika mojstrica« vladajoče carice je bila dejanski poveljnik vsega ženskega spremstva. Bila je na prvem mestu med vsemi ruskimi damami in po ugledu je bila prva za velikimi kne-ginjami. Ob slovesnih prilikah je nosila enako krasno obleko, kakor ostale poročene dvorne dvame (»rusko obleko« z dolgo vlečko iz zelenega žameta, okrašeno z zlatimi vezeninami). Neporočene dvorne dame, ki so bile v stalni službi, se na zunaj niso razločevale od ostalih, ki so nosile samo časten naslov (nosile so vse »rusko obleko« z dolgo vlečko iz rdočega žameta, okrašeno z zlatimi vezeninami), vendar pa je v resnici njihov položaj bil popolnoma drugačen, kajti poleg častnega naslova so dejansko in stalno vršjlo služlio pri caricah. Bile so v neposrednem stiku z vladarico. Toleg dvornih dam moramo omeniti še žensko spremstvo velikih kneginj. Vsaka izumil leh je imela pravico do dveh ali treh dvornih dam, ki so morale bili preskrbljene z vsem. Opisali smo z vočjo natančnostjo te podrobnosti z ramenom, da podamo vsaj pojem o šlevilnem osebju, ki jc sestavljalo tako- zvani »dvor«. Če prištejemo k neposrednemu spremstvu velikansko število oseb, ki so nosile častne naslove, poleg teh še njihove žene in hčere ter dodamo število tistih, ki so po svoji vojaški ali civilni stopnji pripadali prvim štirim državnim »razredom«, dobimo velikansko število štiri do pet tisoč ljudi, ki so v Petrogradu tvorili »višjo družbo«. Kdor je hotel pripadati k tej družbi, je moral imeti »pravico vstopa« na dvor. Izven dvorne liste niso pravice po rojstvu imele velike vrednosti; tudi bogastvo ni dajalo nikakih pravic. Prav taka posebnost je ločila rusko višjo družbo od višjih družb v ostalih monarhičnlh deželah. Lahko je kdo nosil kneževskl naslov in bil pravi potomec kake fevdalne kneževske rodbine iz srednjeveško Rusije, pa jo kljub lomu bil popolnoma neznan, če ni dosegel jprtrvico vstopa« na dvor. Dejansko 6tare ruske aristokracije skoraj ni hilo več. Najbolj znamenita imena v višjih krogih so v splošnem izhajala šele iz 18. stoletja in so svoj ugled pridobila zgolj po carjevi naklonjenosti. Ta naklonjenost je včasih izvirala iz vladarjeve muhavosti, a največkrat zaradi zaslužnosti za državo. Na vsak način pa ni bilo mogoče računati na kakršno koli pred-praviro po rojstvu. ^ Ta posebnost je bila nekako tuja carici Aleksandri, ki je bila vajena na običaje v Angliji in Nemčiji, kjer so vladarji naklanjali privilegije zgolj plemstvu. Ni mogla doumeti te družbe, ki je imela aristokratske težnje, a v kateri je kljub temu prevladoval demokratski duh. Strogo Je sodila lo družbo, ki ji ni hila naklonjena in polagomn je prišla do prepričanja, da jt kot vladarici ni treba upoštevati mnenja te družbe: vsi so se morali uklonili volji vladarja, kajti samo la jim je naklonila pravice, ki so jih uživali. Poleg tega pa je smatrala, dn ima pravico sprejeli v najožji krog osebe, ki niso pripadale toj tnkozvani »družbi«. Ta misel se je lo počasi porajala v njeni duši, toda v poslednjih letih vladanja jo jn tako prevzela, da jo naravnost Izzivala družbo. Prav to je bila ona naj- večjih napak, ki so jih podtikali carici; bila Je glavni vzrok sovraštva, ki se je zbudilo proti njej in prav za to podajamo tukaj izvor tega njenega vodenja. Iz položaja, ki smo ga pravkar opisali, Je jasno razumljivo, da je ruska visoka družba bila nedostopna finančnim krogom, to se pravi, novemu sloju velikih industrijcev tn veletrgovcev, kt so v Rusiji zavzemali iz dneva v dan važnejše mesto, zaradi Industrijskega razvoja dežele. Ta razvoj, ki je globoko spreminjal celoten ustroj dežele, je oslal tuj višji družbi in dvoril, Zdelo se je, da dvor niti ne opazi teh novih slojev, ki so se porajali okrog njega in skušali obrniti pozornost nase. Carica Aleksandra je bila zelo malo poučena o tem, kar se je dogajalo v deželi, zato ji je bil ta novi avet popolnoma neznan. Pristaviti moramo še, da je bil vstop na dvor popolnoma zaprl za kulturne delavco. Akademiki in različni znanstveniki so dosegli pravico vstopa šele ko so dosegli določeno stopnjo, ki je hila za lo potrebna. Toda za mladino in za vse proste poklice, kakor za pisatelje, pesnike, glasbenike in druge, ki so bili izven birokratskega tn vojaškega ustroja, ni bilo prostora na dvoru. V prejšnjih časih je bilo mogoče odpotnoči s tem, da se je vladar zanimal za lake ljudi in jih sprejel brez ozira na njihovo stopnjo. Posebno nekatere carice so se odlikovale v tej vrsti mecenstva. Toda ta tradicija 6e jo izgubila za časa Aleksandra IJJ„ ker se njegova žena ni mnogo brigala za umetnost in zngnost, Prav lahko bi sa lifla obnovila s strani carice Aleksandre, ki se je zdelo, da ja kakor nalašč ustvarjena za to nalogo zaradi svoje visoke iznbrazha in svojega glasbenega talenta. To pa nI zgodilo, ker carici ni bila dana prilika, da bi spoznala ta umetnostni in znanstveni svet, ki je ostal izvon dvora in ki se jc maščeval na ta način, da se Je prikljuojl nasprotnikom vladavine. Nekaj splošnih misli ob številnih razstavah Ljubljana, v maju 1SM3. Lepo ln sončno vreme je bilo, ko sem zavil proti Jakopičevemu paviljonu; vsem drugim obiskovalcem bi priporočal ogled ob sončnem vremenu, kajti slabo vreme, morda celo deževno, povzroči, da zunanje neprijetna okolje pokvari tudi notranje razpoloženje; z neko mračnostjo in odbijajočo miselnostjo tak obiskovalec bodi od podobe do podobe in nič čudnega ni, če kje kaj slabše ali ______1—____t. „ JI A.l t :,.»,-./■»•-» lr! nnl nrn ali lirrv lahko tekmujejo s sleherno pokrajino. Morda bo čas sam privedel ljudi do tega spoznanja, a zanašati se vedno ua Čas, ni vselej priporočljivo. Razumljivo je tudi. da je na sedanjih razstavah opaziti več tihožitij rož, ki jih je pač lahko dobiti; ljudje po cvetličnih tihožitjih radi segajo, ker 6e jim zdi, da se njihove oči, utrujene po dnevnem delu, odpočijejo ob daljšem ali krajšem opazovanju vedno lepih in svežih rož. Možnost zbiranja pa celo narobe vidi od tistega, ki pol ure ali uro » motivov, kot sem že_ zgoraj omenil, je sicer ne- lepega vremena žrtvuje za ogled razstavljenih onn/no nreeei zmanišana. kar v veliki men vpliva predmetov. Splošno znano je, da naši ljudje, če že ravno kupujejo slike, segajo predvsem po pokrajinskih motivih in deloma po tihožitjih. Bržkone je ta miselnost ostala še iz dobe impresionističnega prevladovanja v slikarstvu in se je še do danes nismo mogli znebiti. Zato tako redkokdaj vidite po stanovanjih zasebnikov figuralne kompozicije; je žo res, da zasebniki v glavnem gledajo na to, ali se bo ta pokrajina dobro podala v sprejemnico, ali bo upodobljeno sadje in jestvine primerno za jedilnico, ali bo morda le še kak skrit prostorček, kamor bi lahko obesili tistele nageljne, ki so tako privlačno in zapeljivo lepo naslikani. Malokomu pa pade v glavo, da bi se večje figuralne kompozicije prav tako podale v sobo večjega obsega, manjše pa pač v manjšo. Gotovo se ne bom zmotil, če bom zapisal, da sodobni slikarji s stalnim razstavljanjem figur in figuralnih kompozicij hočejo doseči enakovrednost slednjih B pokrajinami, hkrati pa odpraviti neupravičeno omalovaževanje; k upodabljanju oseb jih sili poleg vsega še zmanjšana možnost slikanja narave sploh. Ne samo nauk neohumanizma, naj figura pride spet do veljave, ampak tudi zdravo, gledanje bi našim ljudem moralo odpreti oči za figuralne kompozicije, če so dobro podane, kajti po svoji plastičnosti predmetov iu duševnem izrazu BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Danes popoldne spokorna procesija na Rakovnik Verniki naj se udeleže procesije vsak v svoji laril ,. „__,. . Posamezne fare naj ee zbero na zbirališčih ob svojih župnih cerkvah, najkasneje ob sledečih urah: Sv. Jakob ob 14. uri 15 minut; Trnovo ob 14. uri 15 minut; Vič ob 13. uri 20 minut; Stolnica ob 14. uri 30 minut; Moste ob 13. uri 40 minut; Sv. Peter ob 14. uri; Bežigrad ob 14. uri 20 minut; ŠiSka ob 14. uri; Koseze (Zg. Šiška) ob 14. uri; Frančiškani ob 15. uri 15 minut. Stolna procesija ostane na stadionu na Rakovniku ves čas v prvotni formaciji, da se bo mogla ob povratku, ko bo nesla milostno podobo Marije Pomagaj nazaj v stolnico, hitreje razviti! Spokorna procesija je brez zunanjega sijaja. Udeleženci naj bodo zato v navadnih oblekah! Duhovniki v talarjih in biretih. Bogoslovci in kanoniki ob Mariji Pomagaj pa v roketih. V rakovniški cerkvi bo tudi dana prilika za spovedi Procesija bo ob vsakem vremenu! g0l0 _ ljudske, meščanske in srednje — se udeleže procesije kot šole! Zbirališča določijo vodstva šol sporazumno z gg. župniki, ki se bodo v njih farah procesije udeležili! Za prvo pomoč bo poskrbljeno, Reditelji naj na povratku, v kolikor ee ne bodo vključili v stolno procesijo, vsi spremljajo stolno procesijo ob strani, lo pa zaradi tega, da se bo mogla čim hitreje pomikati, kajti v začetku po razhodu bo okoli stadiona gotovo preccj gosta množica ljudi. . , ,. Po opravljenem obredu na igrišču stadiona ostanejo vsi udeleženci na svojih mestih in pojo ljudske verske pesmi, dokler ne odide stolna procesija in ljudskošolski otroci mimo rakovmške cerkve po gornji poti proti mestu. Nato je razhod skozi vrata igrišča ob Dolenjski cesti, kakor tudi na gornji odprti strani igrišča. Vsi udeleženci, tudi šole, gredo v šesterostopih, razen kolikor ni to za posamezne manjše skupine posebej določeno. Prosimo vernike, da se procesije udeleže vsak r svoji župniji. , , . , ,. Ljudje naj bi se ta spokorni dan odpovedali vseh prijetnih obiskov, raznih predstav, kakor kinematografov itd., gostiln, kavarn itd. in se tako naj-lep5e°pri,pravili na jutrišnje svečane posvetitve, ki bodo pri dopoldanskih mašah po vseh cerkvah! Posveti,lne molitvice naj si verniki pravočasno preskrbe pri župnih uradih in po drugih cerkvah, Cerkvena predstojništva bodo poskrbela, da jih verniki lahko dobe pri vhodih v cerkve. Goreča vdanost Materi božji naj pomaga nam vsem, da bomo našli pravo pot iz težav in zablod. opazno precej zmanjšana, kar v veliki meri vpliva na večkratno uporabo enih in istih predmetov mrtve narave kakor tudi oseb. Prav tako med našimi nakupovalci umetnin ni dovoljnega zanimanja za plastiko; ne samo, da bi premožnejši zasebniki lahko okrasili večjo sobe, stopnišča, pa tudi vrtove s primernimi plastičnimi umetninami, še bolj bi javne ustanove lahko poskrbele za okras svojih prostorov; kar Tivoli vzemimo za primer: niti ene plastike no opazite v vsem parku, čeprav bi vanj brez dvoma spadale mnogo monumentatne stvaritve. Poglejmo samo rimske, dunajske in pariške parke, ki so res z okusom olepšani z različnimi umetninami; tako pa se kiparji morajo zadovoljiti izključno z naročili porlrelirancev, ostala dela pa stoje kje zapuščena in čakajo razumevanja pri ljudeh. Brez dvoma je jasno, da se mora vsak slikar preživljati tudi s svojimi stvaritvami; živeti za samo umetnost je le^o in vse hvale vredno, n pogosto, žal prepogosto ni vsem dano, da bi umetnost gojili kot postransko zabavo poleg že donosnega 1 Temeli miril poklica. Zato tudi ni šteti za greh, če slikar narise i » «ni voro o grehu, molitvi, pokori, in le tu ali tam vzhu-pa da"se pred neobiskovalci lahko pohvali; so pa jaji, rahel spominček. ki sc tico francosko dežele, še obiskovalci — prav za prav bi jim morali dati i kjer so se prikazovanja vriila. V 1'atiml pa jo prvo mesto — ki od časa do časa kako sliko tudi f Marija univerzalna, njena ljubezniva skrb objema kupijo. Slednji 60 umetnikom najljubši. Iz tega t „e samo večno, marveč tudi časno blaginjo vsakega pa nadalje sledi, da so vsi umetniki v najhujšem človeka in vseh narodov. toliko govorniške sproščenosti in prepričlji.... * ... _ - . . - ..... ,. . kot prekupčevalec; on je svojo stvaritev stavil na drzavn.ca, k. nos, narodom zol cnjc ali poj. , o-led vsakomur, ne da bi pod sliko navedel naj- I kakor bodo poslušali njene besede Kje in kd.ij bolj prijemljive reklamne besede... Slika sama \ j« Marija žo lako govorila? Priporoča dnevno mo-se torej ponuja: »Če sem ti kupi me!« Malce nerodno — komu se bo morda zdelo celo prostaško — je pisati o teh mislih, ki se človeku porajajo, ko hodi od razstave do razstave. A prav je, da jih enkrat zapišemo. Če se je lo zgodilo ravno ob razstavi šeslorice, prav gotovo ni bilo namerno, niti naklepno. Spokornost - nam^n današnje procesije na Rakovnik j besede... Slika satna f --------------------. , i všeč in če imaš denar, t litev svetega rožnega venca, da bi sc vojska končata. Vojske so namreč velikokrat kazen za greh. Marija no mor« več zadrževali pravične roko svojega Sina. da bi sveta ne kaznoval. Čc 1 juiljo no bodo spremenili življenja, bo p r i š l a k a z c 11. Po s volu se hudo razširile hude zablode, ki bodo vžgale nove vojske in preganjanje Cerkve; i toč narodov bo razdejanih. Ko ho zmagalo brez-f madežno Marijino Sne, bo svetu zasijala doba miru. Ze vsebina zgornjih besed sama zadošča, da človek verjame v verodostojnost fatimskih prikazovanj. Žo vsebina jc laka, da vzbuja začudenje. Danes cah in Na čelu za njim in naš Marije Pomagaj. Od vsepovsod pa ena sama prošnja: Marija, prosi za nae! Prizaneai, Gospod, prizanesil Ze med cerkvenim letom nam liturgija s svojimi obredi in 6pokornimi, prošnjimi procesijami pogosto kliče v spomin našo grešnost in potrebo božjega usmiljenja. Tako na svečnico, na pepelnico, na veliki petek, takrat bi se morali vsi predramiti, obžalovati svoje grehe in se obrniti h Gospodu... Pa če je šlo že toliko prilik in toliko milosti mimo nas, naj nas prebudi vsaj današnja 6pokorua procesija. Nismo ml prvi in edini, ki v epokornem obhodu prosimo Marijo pomoči in Roga usmiljenja. Pretresljiv zgled nam poroča cerkvena zgodovina. Ko je vladal na Petrovem prestolu papež Štefan II. (752—757), so si Langobardi hoteli podjarmiti vso Italijo. Mesto za mestom je padalo v roke mogočnega kralja Ai6tulfa. Leta 753. je s svojo vojsko stal pred Rimom. Vsa pogajanja je odklanjal. Tedaj so se Rimljani v veliki stiski strnili v mogočno spo-korno procesijo, ki se je je udeležilo ogromno spo-kornega ljudstva. Papež sam je nesel bos in brez zunanjega sijaja na svojih ramah podobo Matere božje in podobo Kristusovo. Pridružili so se mu duhovniki in spremljalo ga je ogromno ljudstva. Med jokom in vzdihovanjem so šli v Marijino svetišče — Marije Velike. Tam so verniki pokleknili pred Kristusovega namestnika, ki jih je v znamenje spokornosti pepelih ln Marija je varovala spokorjeno rimsko mesto. Lansko leto in letos se po mnogih mestih zgrinjajo velike množice ljudstva v spokornih procesijah, da tako ne le posamezniki, marveč tudi cele krščanske občine, cela mesta pod vodstvom cerkvenih predstavnikov prosijo Boga odpuščanja in usmiljenja. Pa tudi dnigi narodi se v stiski, ki je zajela ves svet, v spokornih romanjih in procesijah obračajo k Bogu. Tako je bilo posebno ganljivo romanje francoske moške mladine lansko leto v avgustu. Za cilj so si izbrali Marijino cerkev Notre Dame de Puy. Mnogi med njimi 60 napravili zelo dolgo pot. Za V6e pa je veljalo pravilo, da zadnjih 40 km (to je približno toliko kot od Ljubljane do Brezij) prehodijo peš. Ko eo se bližali Marijinemu svetišču, 60 eezuli čevlje in bo6i hiteli cilju naproti. Bila je to ganljiva spokorna procesija mladine, ki veruje, upa, moli in ee zaveda, da je za grehe treba delati pokoro. Posebno so znana tudi fatimska spokorna romanja, ki se vrše ob vsakem vremenu. Romanja imajo le ta namen, da e pokoro prikličejo nase božje usmiljenje. Ta namen ima tudi današnja spokorna procesija. Vsi se ponižno sklonimo pred pravično roko božjo, vsi priznajmo, da smo grešili in vsi prosimo odpuščanja in usmiljenja. Da bomo tem gotoveje uslišani, bo šla z nami Marija Pomagaj in bo z nami prosila. Molili bomo rožne vence, litanije Matere božje, peli Marijine pesmi. Iz naših ust ne bo prišla nobena godrnjava beseda o dolgi poti, o gneči vest da'je treba za grehe delati pokoro in da ee t Otroci so modrejši: razmere se hudo spremenile, Bog'skesanega grešnika usmili. f k" bodo ljudje spremenili način življenja. " Vsi. duhovniki in laiki, mladina in odrasli, 4 _ , „ . ,, , voi, uuiiuvumi .<1 r. t Sedanji način zivlicnia jc zgrešen, ie bloden učen. in neuk. preprosti m ,zobrazen., prav v>,. J zablode so krive, zlaiti list«, ki prihajajo i/ se bomo strnili okrog Križanega .nzdiia spokornih * • 1 1 duš bo vrela prošnja: Prizaneai, Gospod, pr.zanea. J (ll)J|viui KrIozot V0js(.0 )lo,(ie)ll,i }nU(, nc r.tl(iii) evojemu ljudstvu... _ i fe bi jih ne zakrivila komunislična ideologija. Pozna In Marija Pomagaj bo ves čas z nami in ves čas bo z nami in za nas prosila... Gospodarstvo Iz zadružnega registra. Pn Splošnem kreditnem društvu, zadr. z oin. jamstvom v Ljubljani so bili izbrisani dosedanji čluni uprave Cobal Melhijor, dr. Mujuron Ferdinand. Korošec Blaž, Matelič Alojzij, Zuluznik Ninko 111 dr. Je-lenec Celcstin, vpisani pa kot predsednik Jurčič Simon, člani pa Ramovš Franc, Stanko Jurij, Kristan Boris, dr. Švigelj Zdenko in lVzdir Iv. — Pri Stavbni zadrugi šišenski dom v Sp. siški, r. z. z 0111. j-, je bil izbrisan član uprave Pirš Stanislav, vpisan pa Rozman Dušun. Likvidacija. Nabavljalna in prodajna obrtniška zadruga na Vrhniki, r. z. z mn. jamstvom. Hranilnica lombardskih pokrajin. V Milanu je ena najstarejših evropskih hranilnic, suj je bila ustanovljena leta 1H23, dočim je bila sedanja Hranilnica Ljubljanske pokrajine ustanovljena leta 1820. Pri rezervah 600 milij. lir znašajo njene hranilne vloge 7.3 milijarde lir. Lansko leto se je čisti dobiček hranilnice povečal za 4 nn 66.7 milijonov lir. Hranilnica je lani dala posojil za 1.115 milij. lir. Hranilnica nadalje tudi financira zbiranje žita v žitna zbirališča, za kar je izdala t.3 milijarde lir. V dobrodelne svrhe je lani dala hranilnica 23 milijonov lir. Podružuica gospodarsko zbornice iz Gradca v Mariboru. Okrožna gospodar, zbornica v Gradcu za Štajersko je ustanovila v Mariboru za področje južne Štajerske svojo podružnico, ki bo dajala nasvete industrijcem, obrtnikom in trgovcem na južnem Štajerskem in ki bo obsegala tudi vse okrajne poslovalnice trgovinskih, obrtnih in gostilui-čarskih obrli. Notranje posojilo v Bolgariji. Sobranje v Sofiji je odobrilo zakon o prisilnem 5% notranjem posojilu, ki se amortizira v 25 letih po-čenši s 1. oktobrom 1944. Vpisu tega posojila so zavezani po poročilu Agit-a tudi vsi bolgarski državljani, ki žive v inozemstvu, nadalje vse pravne osebe, ki imajo svoj sedež v Bolgariji, vštevši državna in avtonomna podjetja, ustanove, banke, občine, zbornicc, vojaške zavode itd. Kvota bo določena na osnovi čistega premoženja vštevši življenjska zavarovanja, na dan 31. decembra 1942. Podpisani zneski se morajo vplačati v petih obrokih do 30. junija 1944. kdo drugi resnični vzrok bratomornih zločinov pri nas! Vse besede o osvohojcnjii so le maska, pod katero skrivajo brezbožniki prve načrte! Kdor ljubi resnico, jo lahko spozna iz dejstev. Ne ho konca vojske, pripoveduje prikazovanje, dokler so svet tako lic spremeni, da bo ves hožii. Beseda o Marijinem Srcu zadošča, da verjamemo otrokom, ker jn pred 25 Idi ne bi rabil niti bogoslovno izobraženi inleligent, kaj šele, da bi jo poznali otroci, njeno vsebino in način posvetitve Šc danes je vsebina posvetitve premnogim bolj skriuiost kakor predmet spoznanja. Ali smemn gnvorili o zablodah v tako kulturni dobi. v kateri živimo! Ali ni /.gora ironija pisali o kulturi ljudi, n vzgoji in napredku če danes ruši svet, kar so očetje gradili? Smemo govorili o kulturi, če moramo polniti zgodovino o umorili star-ccv in slark, o umorili grozovite mučenih otrok, o načrtnem požigu šol in cerkva? Ali so to zablodo ali niso? Tisti, ki tako delajo, nc delajo tega sami iz sebe, marveč na povelje drugih, po načinih, ki so jih žc praktirirali v l!usi|i, Mehiki in Španiji. Ko se jo to zgodilo, so privrženci takih zablod to tajili, da jc vse to lo propaganda in niso hoteli verjeti. Tn pa je prnpalost vseh propalosti, da človek namerno taji resnico. In dni,ler nc najde človek poginila za resnico, dokler se tako nc izpremeni, ne upajmo na koncc vojske. Kdor nc bo vplačal posojila v določenem roku, bo kaznovan z globo, ki odgovarja 2D"o kvote, ki jo mora vpisuti. Zadružništvo na Hrvatskem. Na nedavni seji zadrug s pristojnimi oblastvi je bilo sklenjeno, da bodo žilo za državna žitna zbirališča kupovalo odslej direktno zadruge pri producentu. ne pn centrala za žito. Istočasno, bodo kmetje dobivali potrebne industrijske proizvode pri svojih zadrugah in njih zadružnih zvezah in sicer po cenah, ki bodo odgovarjale cenam kmetijskih proizvodov. Iz nemško filmske industrije. Znana tonfilm-ska družba Tobis, ki jc poslovala doslej kot delniška družba, se izpremeni v družbo z omejeno zavezo. Dosedanja glavnica jo znašala 5.4 milij. mark. Železno varčevanje v Nemčiji. Nemško finančno ministrstvo spnroča, da so odslej zbrani zneski železnega varčevanja dosegli žo dne 31. marca t. 1. višino 1 milijarde mark. Prirastek je znaten. Hranilne knjižice za varčevalce, ki so začeli varčevati letos, bodo za leto 10-13 razdeljene v začetku leta 1044. KULTURNI 0BZ08HIK Razstava v Jakopičevem paviljonu Na tej povezani in enotni umetnostni prireditvi 60 zbrali evoja dela: kiparja Z. Kalin in K. Putrih, in slikarji S. Krcgar, Z. Mušič, N. Omcr-sa, M. Scdej. Vsi razstavljalci so dobri znanci našega občinstva, saj so se udeležili že mnogih razstav doma in na tujem. Kot umetnostna generacija so skušali in še skušajo obogatiti slovensko umetnost s pridobitvami francoskih impresionistov ter umetnosti po njem prav do današnjega časa. Star pregovor o muzah, ki da molčijo kadar rožlja orožje, se zopet do pičice uresničuje. Posebno v tem smislu, da tudi če Muze spregovorijo, njihova govorica ni jasna, vedra, vesela, marveč mračna, zatemnjena in žalostna. In če se v takem času vrstijo umetnostne razstave za razstavo, jih ne smemo smatrati kot kvalitete same na sebi, marveč stopa v ospredje vse bolj umetnik kot človek, ki tudi »mora živeti«. Seveda pokrije tu pa tam relativistični prah tudi te trditve, vendar — če se zopet zatečem k pregovoru — tudi tu »izjema potrjuje pravilo«. Po katalogu obsega razstava 68 del v različnih slikarskih in kiparskih tehnikah. Kipar Z. Kalin je zastopan s tremi plastikami. Glava 1. Vavpotiča je bila že razstavljena, dober je portret ge. V. (v bronu), mala marmornata sobica pa očituje skrbno tehnično obdelavo. Vkljub skromnemu številu potrjuje delo Z. Kalina sloves solidnega kiparja dobrega okusa. Njegov tovariš K. Putrih je zbral številno zbirko portretov in kompozicij. Zanimivi so zlasti prvi. Putrih je pravzaprav prvi kipar, ki noče dosti slišati o vzvišenem in' idealističnem v kiparski umetnosti. Njegove plastike so sila realistične in — kakor vedno pri programatskem prepričanju — celo mestoma brutalne. Moška gola poprsja, obdelana odkritosrčno do potankosti, a vendar ukleujeua v močan, vo- luminozen okvir, spominjajo nekoliko na rimske kiparske predloge. Slikar S. Krcgar je razstavil najbolj obsežno zbirko podob. V njegovem delu bi mogli najti dvojen značaj: kompozicije so zgrajene še vedno v starem, nadresničnem smislu, tihožitja (cvetlice) pa nam odkrivajo novo, realistično smer. Vsebina velikih skupin je kakor običajno surrealistično odmaknjena od živega dejanja in nehanja. Slikar občuti nekak strah pred resničnostjo, zato postavlja svoje ljudi v sanjsko pokrajino, kjer žare barve vse drugače kakor v resničnem svetu. (Primeri: »Perice«, »Dečka z ribami«.) Tudi življenje oseb, ki žive v tem pravljičnem svetu, ni takšno kakor običajnih smrtnikov. Je to neko ždenje. naveličanost in otožnost. Tudi če figure delajo, ni to enkratna, hipno spremenjena akcija, marveč okrepenelost, odrevenela drža simboličnega delovanja. Najbolj realistična in zato najbolj živa je »Podoba sestre« (št. 16). Tu je videti, koliko ko-lorističnih sposobnosti in živega oblikovnega občutja je zmožen naš slikar. Podobe cvetlic so mnogo bolj naravne, kakor so bile ob zadnji razstavi. Tako konstrukcija prostora kakor oblikovna obdelava pripovedujejo o Kregarju kot realističnem slikarju bodočega časa. Moti na podobah le nekaka površnost, lahkota naloge, le bežni zapisek lepote rož, bodisi kot enkratnega bitja, bodisi kot pobuda za osebno, miselno izpoved slj-karjevo. Z. Mnšič nadaljuje s svojimi olji in gvaš.i izgradnjo svojega umetnostnega sveta. Impresionistični način gledanja na slikarski predmet in novodobno občutena skala Ionov so orodje, s katerim si neutrudno zapisuje lepote in zanimivosti svoje okolice. Intercsantno so pojmovana »zatišja«, kjer se mrtva narava v soju raztrganih tonov barve in luči obravnava intenzivno in Čuv-stveno. N. Omerza razstavlja lepo zbirko novejših del. Je to slikar, ki se je najbolj izvil programskemu objemu. Njegove krajine, do katerih se je pretolkel skozi najbolj različne slikarske poizkuse, pričenjajo dobivati svež, neposreden individualen vtis. Take so »Huje« ali »Ljubljanica«. Slikar gleda na predmet v resnici »slikarsko«, po- sveča pažnjo kolorističnim problemom, pa tudi nekemu izrazito osebnemu občutju. Njegovemu delu manjka le neka višja umetnostna rutina, ki je seveda last slikarjev »čiste« linije. Koncepcial-no zanimiva jo podoba »Špelce«. M. Scdejcva kolekcija slik je zanimiva in neprimerno bolj prikupna, kakor je bila ob priliki zadnje razstave. Tudi v njegovemu delu je zaznavna neka dvojnost. So slike, kjer stopa pred nas slikar resnične. izkustveno dognane okolice (plus poznavanje sodobne moderne), so pa tudi podobe, kjer umetnik mnogo poizkuša oz. gradi s prvinami, ki jih privzame od drugod ter pusti tako le estetski ;z-vežbanosti prvo besedo. Med prve slike spada n. pr. »Interieur«, podoba, ki je zgrajena ob doživeti okolici. Tod se ludi vidi, koliko se je Scdej naučil, oz. koliko zna. Preko podobe je razlita sivkasta svetloba, koliko vmesnih tonov in odtenkov je slikar nakazal v prostoru! V drugih podobah pa pride do izraza neka naučenost, estetska prisiljenost, rekel hi občutje nečesa nelastne-ga. Prav bi bilo, ko bi slikar nadaljeval 7. umetnostnim oblikovanjem v smislu »Intericur-ja« in »Rožne ulice«. V tem primeru bi mu umetnostni uspeh pač ne mogel izoelati. S. M. Nekaj novih knjig Pri Slovenčcvi knjižnici je izšel lep poljski ljudski roman »Hrasti (Devvajtis), ki ga je spisala pisateljica Marija Hodzicvviczovuia, ki letos obhaja SO-letnico življenja. Povest sta poslovenila Domen in Tine Debeljak. O povesti, ki je ena najpriljubljenejših beril poljskega podeželja in o kateri smo prepričani, da jo bo gotovo s prav takim veseljem in užitkom bralo tudi na^c občinstvo, bomo še poročali. — I sto ta m je izšel prvi hrvatski zagrebški roman Šcnoino Zlatarjevo zlato, ki je tudi eno najboljših del hrvatskega slovstva. Prevod ie vnovič preskrbel Tone Glavan. Tako je Slovenčeva knjižnica v kratkem poleg bolgarskega romana (Ljubezen kraljice Sofije), češke povosti (Uolobček) iu pravljic (Nemčova) dala šc poljsko povest in hrvatski roman. — Založba Ljudsko knjigarne je izdala v zbirki Naša knjiga prevod modernega srbskega romana Dva svetova, ki ga je spisal rano umrli Čosič, pisatelj Poko-šenega polja. Ta psihološki roman iz beograjskega življenja je prevel prof. F. Jesenovec. — Založba Viharnik je izdala kot svojo tretjo knjigo Podobe Eda Dcržaja s podnaslovom Goro in ljudje. Na 220 straneh se dotika pisatelj in slikar različnih tipov in vprašanj našega planinstva v šegavih sestavkih ter prilaga tudi 140 linorezov kot ilustracijo in priloge. — Sodobni italijanski pisatelji (1880—1010) je naslov italijanski antologiji, ki jo je v italijanščini spisal in izbral Francesco Bion-dolillo. prestavil pa Vinko Gaberski. Na 152 straneh so tudi prikazani najboljši italijanski pisatelji iz tega razdobja po življenjepisnih podatkih, pomenu in z odlomkom svojega izrazitega svojske-ga sloga. To so pisatelji od Carduccija do Pavo-linija ter vsebuje taka imena kakor so: Delcdda, Verga, D'Annunzio, Fogazzaro, Papini, Soffici, Pi-randello, Moreli. Bontempelli, Ojelti itd. itd. Vseli avtorjev je trideset. Za uvod je sestavljalec napisal kratek prerez te dobe ter jo označil po predstavnikih in glavnih slogovnih znakih. Tudi to knjigo danes samo naznanjamo. Dvo salezijanski knjižici. Dve knjižici, ki jih izdajajo -salezijanci na Rakovniku, sia izraz današnjega gibanja mod" nami, namreč Vsi in Sveti rožni venec. Knjižica Vsi (št. 223 2?4), ki jo je sestavil p. Otmar Voslncr OFM, govori o češče-nju Marijinega Srca ler o pobožnosti do njega, o bolečinah, ki jih pripravljajo Mariii naši grehi ter o glasu iz Fatime, ki vabi človeštvo k pokori in spravi. Knjižico (št. 117), Sveti rožni vence, pa jo spisal Anton Logar ter govori o pobožnosti rožnega venca na splošnem, v drugem delu pa podaja razlago posameznih skrivnosti. Ta knjižica jc izšla že v drugi izdaji. Z obema se uredništvo Knjižic pridružuje letošnji majiki pobož-noslL futtoce Koledar Sobota. 29. velikega travna: Mar. Magdalena lazzi. devica; Maksim Einonski, škof in mučenec. Nedelja, 30. velikega travna: Ivana Orleanska. devica in mučenica; Feliks I., papež in mučenec. Zgodovinski pskerki 20. velikega travna: L 1-153. je osvojil Mehmet II. Carigrad. Bizantinska ali kot jo ludi imenujemo Vzhodno rimska država je po lelu 1261 naglo pešala, obrt in trgovina sta propadli, ozemlje so povečini osvojili Turki. Nasprotno pa so Turki naglo širili svoje ozemlje. Osmanov sin Orhan (1320— lSo!)) je zavzel Bruso, Nikomedojo in Nicejo ter se tako približal žo samemu Carigradu. Uredil je svojo državo in ustanovil stalno vojsko; iz ugrabljenih krščanskih najemnikov je osnoval pehoto-janičarje, iz Gsmanlijev pa kon jenico-spahije. Daleč od domovine ter vzgojeni v islamski veri so postali ja-ničarji najtrdnejša opora nove države. Ko je divjala v Bizancu državljanska vojna, so Turki osvojili Galipoli in položili temelj svoii oblasti v Evropi. Murat I. (1359—1389) je razširil svojo moč v Mali Aziji nn razvalinah seldžuJke države ter podjarmil v Evropi vse ozemlje od Heles|>onta do Balkana; Odrin je poslal nova prestolnica države. Navalil je na Srbe in Bolgare. I'o srbskem porazu ob Marici 1371. leta so morali Muratu plačevati davek južni srbski knezi (kraljevič Marko), ]>o porazu na Kosovom, kjer ie bil Murat umorjen. pa tudi severna Srhija. Novi sultan Rajaait (1389—1402) je pokoril tudi Bolgare lela 1393. in udaril preko Donave, kjer se je pri Nikopolju meril z ogrsko vojsko, okrepljeno s križarji. Kristjani so bili popolnomn premagani. V tej bitki so se prvič spoprijeli s Turki tudi Slovenci, ki jih je vodil celjski grof Herman. Ko je zasedel prestol nadarjeni Mehmet I L, se je osvajanje naglo nadaljevalo. Ko je po padcu Carigrada začel oblegali Beograd, so ga kristjani pod vodstvom Ivana Kapistrana in Ilunjadiia sicer premagali, zalo pa ie nekaj let nato osvojil Bosno — 1. 1903. so zarotniki v Beogradu umorili Aleksandra Ohrenoviča in njegovo ženo Drago Mašin ter poklirali na srbski kraljevi prestol Petra Ka-rndiordjcviča; z njim se začne za Srbijo nova doba. Novi grobovi + V Ljubljani je v 74. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Jakob Bezlaj, poštni pod-uradnik v pokoju. Pogreb bo v nedeljo. 30. maja ob 3 popoldno iz kapelice sv. Petra na Žalah. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Ob pogrebu f župnika Jožefa Cražma V četrtek je bil pokopan na ljubljanskem po-kopališču pri Sv. Križu topliški župnik g. Jožel Oražem. Pogrebne obrede je vodil arhidiakon mesta Ljubljane, g. stolni kanonik dr. Tomaž Kli-nar. Asistirala sta mu šempetrski župnik Koš-merlj in župnik Jožef Cuderman, dolgoletni pokojnikov tovariš pri Sv. Petru. Topliško faro so zastopali gg. kaplan Jakob Mavec, topliški župan in občinski tajnik in nekaj vernikov. Bilo jo med pogrebci zelo mnogo duhovnikov, pokojnikovih sošolcev, prijateljev in tovarišev; tudi oba gg. prelata Ušeničnika, nekdanja pokojnikova profe-rorja na univerzi, šoli iz Lichtenthurna in od Sv. Petra sla prišli počastit svojega dolgoletnega ka-tehela, otroci s polnimi rokami cvetja, ki so z njim zagrnili pokojnikovo krslo. Prav številno so šli za pogreheom člani šempetrskih farnih organizacij, v katerih je blagi pokojnik toliko let z vso duhovniško vnemo sodeloval. Tudi Moste niso pozabile svojega nekdanjega požrtvovalnega duhovnega voditelja; poleg venca šempeterske prosvete je krasil njegov grob tudi prelep venec, poklo-njen mu v znak vdanosti od hvaležnih meščanskih žena. Prelepo se je poslovil od pokojnika ob odprtem grobu njegov zvesti sodelavec, topliški g. kaplan Mavec. V imenu topliške fare mu je izrekel zahvalo za nesebično, vzorno duhovniško skrb in ljubezen. Zagotavljal mu je hvaležni spomin in molitev topliških faranov. V imenu šempeterske in moščanske prosvete je spregovoril dolgoletni bivši predsednik obeh g. višji pokrajinski inšpektor France Poženel; v imenu šem-peterskih fantov g. Severi n Šali. Bile so to tople besede globokega spoštovanja in hvaležne ljubezni do duhovnika-pastirja, ki ni iskal sebe, ampak je ves živel za ljudstvo. Bili so trije iskreni, prisrčni nagrobni govori, polni krščanske vere, upanja in ljubezni, brez praznih fraz, besede, ki člo- veka resnično potolažijo ln duhovno dvignejo. Vsi ljudje so se vračali od tega pogreba s prelepim spoznanjem, da je neskončno bogato tisto življenje, ki je bilo polno nesebične ljubezni. Osebne novice = Poroka. 20. t. m. sla se poročila v cerkvi Marijinega Oznanjenja gdč. Ivanka Šturm, pocestnica, in g. višji svetnik želez, direkcije Franek Zmazek. Številni prijatelji in znanci iskreno čestitajo, želoči obilo sreče in božjega blagoslova! — Sprejem v zavod sv. Stanislava. Sprejemni izpit za prvi razred škofijske gimnazije bo v juniju. S cerkvenim kolkom za 4 lire opremljeno prošnjo, naslovljeno na ravnateljstvo, treba vložili do 15. junija. Priložiti treba krstni list in šolsko spričevalo. Kdor vidi, da bo v juniju zadržan, naj do 15. juniju odda pismeno prošnjo, da se dovoli izpit jeseni. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Baragovem semenišču, Bleivveisova 52. — Podobice Marije Pomagaj lahko dobite še danes — soboto — dopoldne v pisarni pripravljalnega odbora. Pred škofijo 1-1. Poskrbite zanje pravočasno in razdelilo jih med udeležence procesije. — 00 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujeta letos lc še dva tovariša: g. Josip Christof, ustanovitelj in ravnatelj znane ugledne trgovske šole v Ljubljani, sedaj v pokoju, ter g. Emanuel Josin, blagajnik in pisarniški ravnatelj finančno direkcije v pok, — Jubilantoma iz srca želimo prav zdrav, miren in zadovoljen življeuj-ski večer! — »V času obiskan.iac — šest postaj o Jezusovem poslanstvu, bodo igrali v Drami poslednjič v nedeljo, ob 3 (»poldne. Cene so znižane. Udeležile se predstave, pri kateri boste doživeli globok spomin Jezusovega trpljenja. — Lahen dež. V četrtek je bilo podnevi za vsa poljska dela ugodno vreme. Primerno vroče, deloma soparno. Zaznamovana je bila v četrtek najvišja dnevna temperatura +22.4 stopinje Celzija. Pozneje, zlasti proti večeru se je začelo močno oblačiti. Podnevi je bilo tudi precej velrovno. Ob mraku v četrtek je bilo nebo povsem zastrto s sivimi, nizkimi oblaki. Ponc*i Ie deževalo. Lahen dež. Deževalo je tako-le od 23.40 tja do 0.30. Padlo je vsega v mestu do 0.3 mm dežja. Znak, da je dež samo nekoliko poškropil ceste in ulice. V petek zjutraj brez megle na Barju, prav toplo, soparno. Bilo je žo zgodaj zjutraj delno oblačno. Pozneje se je vlilo nekaj kapljic dežja. Splošno oblačno. Barometer v pelek zjutraj 7(Ki.8 mm. — Nesrečo ua deželi. Po dolenjskih gozdovih sekajo razno drevje. Tudi posestnik, 57-letni Alojzij Zclnikar se je pred' tremi dnevi napotil v gozd. da hi izsekaval drevje. Podrl ie že več dreves. Med delom pa mu je na spolzkih tleh spodrsnilo. Padel je in si zlomil levo nogo. — Po-sestničin sin. 20-letni Jože Suhadolnik v Borovnici, je padel s kolesa in se hudo poškodoval po obrazu. Moral ie iskali zdravniško pomoč v bolnišnici, — V ljubljansko bolnišnico so pripeljali tudi Marijo Koželjevo, 22-letno delavko na Dobr-niču, ki jo je popadel pes in ugriznil v levo nogo. <52 m zavije^a - to in iwn S Spodnjega Štajerskega Rudarska gledališka družina v Trbovljah. — 22. maja je v okviru štajerske domovinske zveze prvič nastopila rudarska gledališka družina pod vodstvom Aniona Kroemerja. Na pestrem zabavnem večeru so člani nastopili z enodejanko. Poleg lega so skrbelo za zabavo še razne deklainacijc, godbene točke salonskega orkestra z okrožne glasbene šole v Trbovljah, telovadni nastopi trboveljsko športne skupnosti in narodni plesi. Prvi nastop glasbene šolo v Slovenski Bistrici. Pred nedavnim je prvič nastopila mladinska in ljudska glasbena šola v Slov. Bistrici. Na koncertnem večeru so predvajali dela liuga Wolt'a, Brahm-sa, Lovveja in Schuberta. Tečaj mladinskih voditeljic v ptujskem okrožju. V Ptuju je bil delopustni tečaj za mladinske voditeljice ptujskega okrožja. V taborišču so se voditeljice pripravljale na državne športne tekme. Deloma so se vadile v telovadnici ptujske gimnazije, deloma pa so poslušale predavanja. Zaključek prvega dneva tečaja je bil večer komorne glasbe v okrožni glasbeni šoli. DrugI dan, v nedeljo, so se vaditeljice učile ljudskih plesov, nakar je bil dvodnevni tečaj zaključen. Koncerti vojaško godbe v Brežicah. Pred nedavnim je gostovala v Brežicah vojaška godba, ki je potovala skozi mosto. Godbeniki so priredili dva večerna koncerta in dopoldanski koncert na prostem. Vsi koncerti so bili lepo obiskani. Odlikovan Trobveljčan. V priznanje za junaštvo na vzhodnem bojišču je prejel železni križec II. 6lopnje Karel Kamnikar, sin rudarja Henrika Kamnikarja z Lok pri Trbovljah. Lep pogreb vzorne vzgojiteljice. — Graška »Tagespost« poroča o lepem pogrebu, ki ga je imela strokovna učiteljica v pokoju in voditeljica žena v krajevni skupini Bohinjska Bistrica gospa Poza Lcdineg 13. maja v Radvanju pri Mariboru. Rajnica se je rodila kot deveti otrok v delavski družini v Mariboru, kjer je tudi končala učiteljišče in nalo nastopila prvo službo na radvanj-ski šoli. Po prvi svetovni vojni je z mnogimi drugimi nemškimi učnimi močmi bila izgnana na Štajersko, kjer je bila v Lcibnizu učiteljica na meščanski šoli (io 1. 1924, ko je bila upokojena, Ko se je Spodnja štajerska vrnila v rajh, je bila rajnica ena izmed prvih, ki so se prostovoljno javili za dela na Spodnjem Štajerskem. Poklicana je bila v Boh. Bistrico, kjer si je s svojim delom pridobila 6plošno priljubljenost. V noči na 7.' maj pa so jo umorili banditi. Po prevozu v Radvanje pri Mariboru so jo pokopali na rndvanjskem pokopališču. Na pogreb so prišli med mnogimi drugimi tudi zastopnik štajerske domovinske zveze, zastopnik okrožnega vodje iz Ilartberga in mnogi drugi. Ob grobu se je poslovil skupinski vodja iz Radvanja Tec. Na grob je bilo položenih veliko šlevilo vencev, med njimi tudi venec koroškega gauleiterja dr. Rainerja. Oven mu jc zlomil nogo. V Sv._ Martinu na Pohorju je doživel posestnik Alojzij Pečovnik redko nesrečo. Postaven oven se ga je lotil in ga jc z glavo sunil tako silovito v levo nogo, da mu je zlomil golcnico. Huda prometna nesreča. Minulo sredo se je zgodila na cesti, ki vodi iz Kamnice proti Trester-nici, huda prometna nesreča. Po cesti je peljal tovorni avto nekega mariborskega podjetja, naložen z lesom. Nesreča je hotela, da so hlodi oplazili dva delavca. Hude poškodbe je dobil 39 letni zidar Franc škerjanc iz Ilovice pri Vojniku, katerega so prepeljali z ranami na glavi in z nalomljeno hrbtenico v mariborsko bolnišnico, medtem ko je njegov tovariš dobil le manjše poškodbe, tako da je lahko odšel v domačo oskrbo. Smrtna kosa. V Mariboru sta umrla 28 letni krojaški pomočnik Z. Asojevic in 30 lclni pomožni stražnik Jožef Bauman. Okrožni vodja v Celju, Dorbneister in Marija Žgank 7. 10 otroki objavljata parle za rajnim Jožefom Zgankom iz Sv. Pavla pri Preboldu. Žgank je bil krajevni kmetijski vodja in bil umorjen od komunističnih banditov. Iz Hrvaške Prodekan medicinske fakultete v Zagrebu. S Poglavnikovo odredbo je imenovan redni vseučiliški profesor dr. Vladimir čepulič za prodekana medicinske fukultete. Obvestilo hrvaškega notranjega ministrstva. Notranje ministrstvo NDH uradno sporoča, da je bil dne 15. muja v, vasi lvanja Rieka, okraj Dugo Selo, ubit član ustaške organizacije in njen funkcionar Stjepan šiletič. Ker oblasti v zakonskem roku niso izsledilo atentatorja, je bilo dne 21. maja na istem mestu ustreljenih 10 uradno ugotovljenih komunističnih prvakov. Stoletnica rojstva nadškofa Stndlerja. V Dobo ju v Bosni so te dni slavili stoletnico zelo znanega sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja ter so v njegov trajen spomin ustanovili istoimensko drušlvo. Ustanavljanje železničarskih kuhinj v NDH. Prometno ministrstvo NDH je izdalo pravilnik o ustanavljanju posebnih kuhinj zn železničarje in ostalo prometno osebje. Kuhinje bo ustanavljalo glavno železniško ravnateljstvo na predlog posameznih železniških ravnateljstev. Glavno železniško ravnateljstvo bo dajalo kuhinjam na razpolago potrebne prostore, opravo, kuhinjsko posodo, kurjavo, razsvetljavo in vodo ter sredstva za plučevanje pomožnega osebja. Kuhinje se morajo drugače vzdrževati same, železniška uprava bo le skrbela, da bodo lahko dobile na razpolago potrebne količine živil. Po pravilih se bodo v kuhinjah lahko hranili samo neporočeni železničarji, kakor tudi vse ostalo prometno osebje, ki je ua uradnem potovanju. Budakovo »Ognjišče« v nemščini. Bischofo-va založba na Dunaju je te dni izdala v nemščini najboljše BudaKovo delo »Ognjišče«. Število novorojenčkov v Zagrebu. Po najnovejših podatkih se je od začetka letošnjega leto do tega meseca rodilo v Zagrebu 2377 otrok. V 12 mesecih lanskega leta je bilo v Velika akademija ljubljanskih srednjih šol, ki bo v nedeljo, dne 30. maja, ob 11 dopoldne v unionski dvorani pod pokroviteljstvom našega vladike dr. Gregorija Rožmana, bo najsvečanejši prikaz dela in vneme naše srednješolske mlaoine za prave vrednote našega naroda. Dosedanje skušnje kažejo naravnost dovršeno pripravljenost mogočnega pevskega zbora ljubljanskih srednjih šol, ki bo štel nad 300 pevcev, kukor tudi orkestra, ki bo zaigral ob petju lepe skladbe Pribošiča, Masseneta in Eoersterja. Na sporedu so še ruzne solo in pevske zborovske točke, kukor skladbe \Vieniaw-skega, Hribarja, Miheliča, Vodopivca, Eoersterja, Hihurja, Premrla in Moreauja. Sum spored že priča o lepi zasnovi te akademije, katere priprave vodijo priznani glasbeni vzgojitelji. Poplačajmo našo prizadevno mladino s številnim obiskom. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska 1, ter eno uro pred pričetkom akademije pri blagajni kina Union. — ("ene od 12 lir navzdol, za dijaške skupine od 4 lire navzdol. — Ker je število vstopnic po znižani ceni omejeno, naj si dijaške skupine čimprej preskrbe vstopnice. ■■■■nnaBauaHBBBaaBMBHMMBM Zagrebu rojenih 6009 otrok, leta 1941 pa samo 2965. Gostovanje zagrebških umetnikov v Banja Luki. Več umetnikov zagrebškega državnega gledališča — med temi je tudi Vika Podgorska — gostuje te dni v Banja Luki ter nastopa v Bego-vičevi drami »Brez treteiga« in popularni Ogrizo-vičevi narodni drami »Hasanaginica«. V Vinkov-cih so pa te dni poslovali gledališki igralci iz Osijeka ter so nastopili z opereto »Zemljo smehljaja«. Naslovno vlogo je pela in igrala članica zagrebške opere Marija Lubejeva. Iz Srbije Vrednosti, katere je treba izročiti Narodni banki, ker se je v zadnjem času v Beogradu in Srbiji pojavila zopet črna borza z raznimi vrednostmi, predvsem z nakupom in prodajo valut ter zlata, je srbska Narodna bunka znova objavila opozorilo, da je prosto trgovanje z raznimi vrednostmi sirogo prepovedano, ker jih je treba izročiti odnosn9 prijaviti samo njej. Srbski narodni banki je torej treba prijaviti in izročiti: 1. Inozemska plačilna sredstva, kakor denar, izplačila, čeke, menice. 2. Terjatve v inozemski valuti. 3. Menice in čeke, ki se glase na domačo valuto a so izplačljive v inozemstvu. 4. Terjatve od inozemcev v domači valuti. 5. Zlato in ves zlat denar, platino ter vse ostale plemenite kovine v nepredelanem stanju. 6. Vrednostne papirje izdane v inozemstvu, če se glase na domačo valuto. 7. Vrednostne papirje, izdane doma in glaseče na tujo valuto. 8. Delnice inozemskih ustanov, dru/b ali korporacij, posebno delnice družb z omejeno zavezo, ki niso v obliki vrednostnih papirjev. 9. Hipoteke, zemljiške dolgove in rentno terjatve v domači ali inozemski valuti, v kolikor jamči zemljišče v inozemstvu. 10. Zemljišča, ki se nahajajo v inozemstvu in z njimi vezane pravice. Če ni določeno drugače, morajo vse osebe, na katere se nanašajo določila 10 naredbe, v roku treh dni po prihodu v Srbijo ali Banat, izvršiti predpisano prijavo. Plemenit dar. Upravnik »Centrale za humor«, ki daje vsak dan v Beogradu humoristič-ne predstave, se je te dni oglasil pri predsedniku beograjske občine Jovanoviču ter mu izročil znesek 50.000 dinarjev, kot prispevek cil-nosno pribolj.šek centrale za humor delavcem, ki so trenutno na odsluženju predpisanega roka v obvezni delovni službi v Boru. Birma v Beogradu. V beograjski cerkvi Kristusa Kralja, ki je obenem tudi škofijska cerkev, bo to nedeljo po dveh letih zopet birma. Drva prosta uvozne carine. Srbska vlada je izdala zakonsko uredbo o carine prostem uvozu drv. Vse pošiljke drv so oproščene nlačila tudi vseh ostalih taks. Srbska vlada je izdala to odredbo z namenom, da bi povečala možnosti za uvažanje drv iz inozemstva, predvsem iz NDH. ■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBB »DOLINA MOLKA« naš novi podlistek, bomo začeli objavljati s 1. junijem t. L »Dolina molka« je krasno delo kanadskega pisatelja Curwooda, mojstra v opisovanju lepote kanadskih pragozdov, iz katerih poganja čudovito življenje Curwoodo-vih junakov in se zopet preliva y. ' skladje z božjo naravo. Drobna kronika Koncert v stolnici. V sredo, 2. junija, bo ponovitev Tomčeve kantate »Križev poN in v naslednjih vislicah nadaljujemo s kratko glasbeno anali7,o posameznih postaj. V tretji postaji najde tekst rahel odsev v glasbi iKristus ob hripavem vpitju množice omagajo in pade pod križem). Razen kratko, mirnejše prekinitve v sredi in na koncu, jo glasba te postajo živahno razgibana. Vse dosedanjo točke je izvajal mešani zbor. V četrti postaji (.Tozus sreča svojo žalostno mater) nastopi žonBki zbor, kl prinese v dosedanjo razgibanost znatno umirjen.ie po glasbi in po zvoku. Oblikovno razpade la postaja v dva dolžinsko sieor neenaka do1:' ki si pa vsebinsko odgovarjata. V smislu besedila (Simon iz Cirone pomaga Jezusu nositi križ) izvaja peto postajo bas-solo. Njegova melodija je zaznamovana v Širokem loku, višek speva je v sredini (.. . usmili se Simona Gospod). Šesta postaja (Veronika s potnim prtom) jo napisana za nlt-snlo. Oblikovno je podobna prejšnji 7. nekoliko izstopajočim srednjim deloni. Spremljevunje Kii-ževegu pota bo z orglami, kar bo oskrbel msgr. Stanko Premrl. Začetek koncerta bo točno ob 7. zvočer. — Vstopnice so na ruz-polago v knjigarni Glasbeno Matice. Pevke ln pevci akademskega cerkvenega zboral Spokorne procesijo so udeležimo skupaj z 00. frančiškani. Zberemo so v cerkvi pri oltarju sv. križa oh 3 popoldne. Udeležite se po možnosti vsi. Zvečer pevska vaja odpade. Zadnjikrat bo znamenita Paul Clandclova droinotska »menina »Marijino oznanjenje« izvajana jutri, v nedeljo, DO. mnja, oh 18.45 v Frančiškanskem gledališču. To slovito katoliško delo, ki ga sodobna kritika Stejo med vrhove drame, je skoz ves teden privabljalo lepo Število obiskovalcev. Misterij ram živo I11 nazorno govori o žrtvi, o pokori, o predanosti v voljo božjo in o milosti, ki podpira in dviga naša slabotna človeška hoten in. Nedeljska predstava bo na il"p;| zaključek vseškofljsko posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Vstopnice so v predprodaji pri Sfiligoju, v nedeljo dopol-dno in popoldno pa pri dnevni blagajni. Naznanite sobe! Mestno županstvo Se vedno, zlasti v sredini nic.itn, nujno potrebuje več čedno opremljenih sob 7.n nastani-1 tev oficirjev in uradnikov. Kdor koli imn kuko primerno sobo, naj jo takoj naznuni mostnemu odpravniStvU v sobi 23, TIT. nadstropje inngistrutnega poslopja za llobbovim vodnjakom. Mestna nmbulanen lio v sredo. 2. junija, zarndi eiiuienja prostorov zaprta. Na XV. simfoničnem koncerti! bomo slišali kot prvo točko koncertnega sporeda Novakovo Slovaško suito, v kateri skladatelj nn svoj linčm opisuje življenje med slovaškim narodom. Suita Ima pet odstavkov, ki imajo naslednje naslove: V cerkvi, Med otroki, Zaljubljenca, Na plesišču, V noči. Instrumentalno jo delo odlično. Polog Slovaško suito se ho prvič, v Ljubljani javno izvajala Zundonniova Trontsku rapsodija. Zandonai, skladatelj modernejšo smeri do-rn.i iz Trentina, jo v Icm delu naslikal svojo ožjo domovino v izredno pestrih in slikovitih barvah. Poleg toh dveh skladb bomo slišali šo Cajkovskega Koncert v li-molu s solistom, pinnislom Antonom Tro-stom. Koncert dirigira g. Niko fttvitof. — Predprodaja vstopnio v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v ponedeljek, 31. maju, ob pol 7 zvečer v unionski dvorani. V knjižici »Marijino Srce« jo no 30. strani tudi posvetilnn rnolitov, s katero se posvečamo Marijinemu brezmadežnemu Srcu. linijo so v knjižici litnnljo in maša v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu. — Prve dni junija izido knjižica »Stražar nuslli svetinj«. Koncert na dveh klavirjih. To pnnogo koncertnega udejstvovanja slu v zadnjih letih pri li,is gojili s hvalevredno intenzivnostjo naši pianistki Maria Bizjak In Silva Hrnšovoc. V petek. 4. junija, pa bo nastopil v veliki filharmotiični dvorani duo: Kio in Gregorja Nardi iz Flrenzc, ki že dolgo vrsto let gojita igro na dveh klavirjih in s svojimi sporedi konrortirato po vsej srednji Evropi. Izvajali bosta izključno lo originalno skladbe, ki ao napisano zn dva klavirja in na sporedu so zastopani naslednji skl.--datelji: Mozart, Schumnnn, Chopin, elementi. Urahms in Fante. Koncert ho v veliki fli harmonični dvorani, začetek točno ob / zvečer. Predprodaja vstopnio v knjigarni Glasbeno Matico. Novi polrlnl tečaji strojepisja — dnevni In večerni — (eno-, dvo-in trimesečni) so pričnejo 4. junija. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvočer po žolji obiskovalcev. Deset- prstna učna metoda. Specialna strojepisna Sola: Največja moderna strojepisnlca. raz-novMl.nl stroji. - Informacije la prijave dnevno: Trgovsko učiliščo »Chrlstotov učni zavod«, Domobranska 15. Društvo »Mali gospodar« vabi vse ko-zjorejce — člane, da pridejo v nedeljo, 30. maja, ob 10 v posvetovalnico na Gallusovem nabrežju 33. kjor bo zanimivo predavanjo o kozjereji. Vse lastnike MS oziroma stanovanj v LJubljani vljudno prosim za eno ali dvo-' solino stanovanja za tričlansko družino. Se-I daj sem kot podnajemnik in se moram še i ta mesec izselili. Naslov v upravi »Slovcu-cui pod št. 3570. Tečaj za električno varjenje na Državni tehniški srednji Soli v Ljubljani bo pričel v ponedeljek, 7. junija, ob 14 v šolski va-rilnici (delavniško poslopje). Ker je šo nekaj prostih most. sprejema šolska uprava naknadne prijave še do 4. junija t. 1. V Frančiškanskem gledališču bo zadnja prelistava »Marijinega oznanjen ja« v nedeljo, 30. maja, ob 18.45. Toplo vabimo vso nnšo javnost, dn se to predstave udeleži in |s številnim obiskom podpre mlada prizadevanja. Vstopnico so v predprodaji pri Sli ligoju in ves dau v nedeljo pri dnevni blagajni. Občni zbor ljubljanskih filatelistov. V nedeljo dopoldno io bil v klubskem lokalu kavarno Union VIII. redni letni občni zbor »Filatclističnoga kluba Ljubljana«. Številna udeležba članstva je pokazala, kako priljubljen jo klub med zbiratelji znamk. Občni "bor jo vodil predsednik g- Vilko Franc, ki jo tudi podal poročilo o delovanju kluba v pretekli poslovni dobi. Po poročilih J tajnika, blagajnika, gospodarja in revizorjev, je odbor prejel ubsolutorij s pohvalo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g Teruovec tloleslnv, v odboru pa so naslednji gg.: Ilam Božo, Pipnn Alfonz. Fili .Tanko, Splndler Martin, Vrnnčič Vladimir, ! Gruden Dušan, Krlvačič Mirko. Arhar T ran, Aljančič Zdenko, PraSnikar Frane in Kern Hugo Novo izvoljeni predsednik se jo zahvalil zn izkazano zaupanje, poudaril po men filutelije in zagotovil članom, da bo vedno delni v prospeh filatelljo in kluba. Košnjo trave na bregovih Ljubljanice jo mestnn obalna ljubljanska za lelos oddala ter so mestni čuvaji dobili nalog, da slehernega, ki ni upravičen kositi ali zeti travo ob Ljubljanici, naznanijo mestnemu poglavarstvu, ki bo kršitelje kaznovalo. Žabji kraki In morske ribe. Na Pogu- čarjovein trgu ob semenišču, kjer jo določen ribji trg zu petek, je neka Barjankn pro-dujalu žabjo krake po običajni ceni, kakor sino jo bili že omenili v prejšnjih poročilih. Tvrdka »Itlbm je prodajala sovernomorske ribo, v prvi vrsti losos, ki je bil po 55 lir kilogram, pa tudi neke vrsto svežo polonov-l;o po 86 lir. Na trgu je bilo v petek več zabojev češenj, ki so bile po 12 lir kg. V Ljubljano je prispela pošiljka pomaranč, do 1 vagona, ki so bilo razdeljene med gro-siste in po njih nato med detajliste. Pomaranče so bile po 10 lir kg. Kolerablee In evetačn. So pred dnovi je bilo veliko povpraševanje po zelenih, nadzemnih kolorubicuh. Sedaj je trg že dobro založen z njimi. V ofctek so jih trnovsko in krakovsko prodajalko pripeljale večjo množino. Počasi se nn trgu pojavlja domača cvetnča Z n.io so letos, kukor to tožijo nekateri obdelovalci, velike težave. Kar nu lepem začno cvetnča veneti, ko jo bilo pri-čukovoti. da s« bo bujno rnzevela. Cvctučo rad napada podzemni črv — imenovan »struna«, ki jo zelo odporen in trden, tako da ga jo težavno pobiti. Struna je ličinka hrošča iirzea. ki .lih jo do 130 vrst, med katerimi jo do 7 vrst zelo škodljivih razni zelenjavi iu sočlvju. Ponesrečenci v LJubljani. Ko jo padla po stopnicah, je dobila hudo poškodbo na glavi 81 letna zasebtiicu Ivanka Vrečkova. — 1'rnv take poškodbo jo dobila pri padcu 33 letna gospodinja Marija llebarjeva. Gledališče O p e r a • Robota mala: Zaprto Nedelja. 3(1. mala. oh 17: »Vnebovzetje B. D. M.« Oratorij. Izven. Cene od 20 lir navzdol, D r a m a l ' -1« .'- Sobota. !J. mnja: Zaprlo. Nedelja. 39. mala, oh 15 : »V čnsn ohlska nla«. Izven Zadnjikrat. Znižane ceno od 15 lir navzdol. Poncdrllek, 31. majn, ob 16.: »Princeska In pastirček«. Zaključena predstava za GILL Naznanilu FRANČIŠKANSKO GLEDALIŠČE Sobota, 29. mnlai Zaprto. . Nedclla. 3». mala. ob 18.45: Paul Clandel -»Oznanenje Marijino«. Kpuslednjlčt) CERKVENA GLASBA V KRI2ANKAIL Jutri slovesno praznovanje Marije Pomočnico kristjanov, zaščitnice te cerkve. Ob 10.30 slovesna sv. maša, pri kateri se izvaja: Instrumentalna Missu solemnis in bon. B M. V., zl. Jos. Linner. Graduale: Alleluja. Virga JesBO floruit, zl. A. Foerster. Po ofert. Ave Maria. zl. St. Premrl. K blagoslovu: V zakramentu, zl. dr. Fr. Kimovec. Po muSi: Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod, zl. St. Premrl. RADIO. Sobota, 29. maja: 7.30 Tesmi In napovi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 11.50 Pol ure 7.u vojake — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.15 Valčki — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 13.50 Simfonična glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D, M. Sijnneo, operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved času, poročila v italijanščini — 17.10 Novo plošče Cetra — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komontar v slovenSčlni — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.40 Filmska glasba, orkester Cetra vodi dirigent Bar-zizza — 21.35 Predavanje v slovenščini — 21.45 Konccrt Izvaja violinist Arrigo Soruto — 22.15 Priljubljeno pesmi vodi dirigont Zemo — 22.45 Poročila v italijunščini. LEKARNE. Nočno službo Imsjo lekarne: dr. Pieeoll. Bleiweisovn cesta 6: mr. Hočevar. CelovSka eesta 62, ln mr. Gartas, Moste, Zaloška cesta 47. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLUŽBO ho od sobote od 8. zvečer do ponedeljku do 8 zjutraj vršiln ga. dr. Jožica i i t k o , stanujoča v 1'leteršnikovi 13-1. Poizvedovanja Naši« «e Je moSkn ura na ZaloSkl cesti. Dobi so pri Zormanu nu Zuloški costi 105 od 7 zvečor dulje. Pozabljena ,1e bila na kloplcl v parku Rimska—Groharjeva cesta usnjena aktovka. Najditelj nnj jo odda v upravi »Slovencu«. Zgubila som v ponedeljek. 24. maja. pleteno volneno jopico, modro 7. rdečimi črlumi. od Tavčarjeve ulice do Gorlčarja nn Sv. Petra cesti in od Gorlčarja do Frančiškansko ulice. Pošten najditelj naj jo odda v trgovini čovljev »Elito« nu Sv. Petra cesti. ZRKflJ TOPOVI GRMIJO, Lastnosti razstrelilnih snovi Brez smodnika ne moremo streljatil Tako zelo smo navajeni govoriti o smodniku v zvezi s streljanjem, da niti ne pomislimo -na to, da 1)1 bili Kdaj na svetu topovi, ki so streljali brez smodnika, Ker — smodnika še bilo ni. Na starih gradovih pa hranijo ponekod še lesene topove iz srednjega veka, ki nam povedo, da so imeli tudi v tistih časih, ki se mi iz sedanje tehniške dobe pomilovalno oziramo nanje, tako strelsko orožje, ki se ni bilo varno šaliti z njim. Ti leseni topovi, ki so iz njih frčale z železom okovane sulice in kamnitne krogle, so še na 300 m razdaljo zadevali v cilj in izstrelki so preluknjali celo kovinaste ščite. Nezaželeni dim smodnika. Snovi: oglje, soliter in žveplo so povzročile, da so vojščaki odložili sulico in bojno sekiro. Ze letn 1250 so onisali učinek iz teh treh snovi zmešanega smodnika, a šele Čez 400 let nato, ko so mogli z njegovo pomočjo iz nerodnih pušk uspešno obstreljevati nasprotnika, so dognali, na čem temelji učinek tega čudovitega smodnika- Flaniski zdravnik van Ilelmont je odkril, da je tlak, pritisk plina, ki nastane pri gorenju smodnika, tista sila, ki požene izstrelke iz orožja. Dim pa, ki je celo še v letih 1870—80 nastajal na liojnih poljanah, je prihajal od žvepla, čigar udejstvovanje so skušali pri narejanju črnega smodnika vedno bolj zmanjšati. Brez solitra pa ni šlo, ker je nri gorenju proizvajal kisik, da sta mogla oglje in žveplo zgoreti tako, da je nastala eksplozivna moč. Eno napako pa je imela ta mešanica smodnika: preveč rada se je rozmešuln, to se pravi, do je bilo — ali preveč oglja, ali premalo solitra ali žvepla v mešanici. To napako pa so odstranili, ko so začtjli krog leta 1400 narejati smodnik v majhnih kroglicah in nato v kockah. Nehote pa so s tem povečali učinek. A tudi izstrelki so se izboljšali, ko so začeli namesto krogel uporabljati podolgovate izstrelke, ki so boljo obvladovali zračni , upor in so zaradi vrtinčastega gibanja, ki je nastal S cevi, tudi bolj točno zadevali v cilj. Različne razstrelilne snovi in municija. Ko je Kristijan Schonbein s Švabskegu odkril, da bombaž, ki je napojen s solitrno kislino, v suhem stanju mnogo prej zgori kot črni smodnik, je bil storjen prvi korak do naših modernih razstrelilnih in pogonskih snovi. To je bila enotna snov, tako imenovana nitro-celuloza, ki so njeni molekuli neverjetno »veliki«. Dognali so, da ima ta snov, kakor vse druge gonilne snovi, to lastnost, da lahko različno hitro zgoreva. Včasih gori ruzmeroma počasi molekul za molekulom, drugič pa se kar nenadoma vname cela vrsta molekulov, čemur pruvimo »verižni odziv«. To zavisi odtod, ker je molekul spet sestavljen iz posameznih atomov in ima svoja mesta, ki so posebno občutljiva. Če se na takih krajih najprej začne sežiganje, tedaj se molekul razpoči in sežiganje se ne vrši »korak za korakom«, ampak se ko z udarci sprostijo kar cele skupino atomov, ki sc vržejo na sosednje molekule iu jih razde- Iz dveh rut — nova polotna bluza — brez točk nejo. Knkor se blisk razcepi na več vejic, tako se širi tu gibanje na vse kraje dalje. Naboj za torpede ni primeren za topove. Čim bolj je kaka razstrelilna snov primerna za takšno verižno odzivanje, tem bolj jo silna. To lastnost jo izkoristilo moderna kemija- S kafro in drugimi dodatki so se naučili nagnjenje k verižnemu odzivanju zmanjšati, a tudi povečati. Sorodniku bencolu, na primer tolouL uporabljajo kot nitrotoloul za naboje torpedov, ker ni občutljiv za vodo. Nasprotno pa topa ni moči natlačiti z dinamitom ali ni-trotoloulom, ker bi nenadni odziv (ali reakcija) da so njegovi molekuli ne razpočijo vsi nn- 1 enkrat, ampak se gorenje vrši ruzmeroma »počasi« in postaja vedno hitrejše, dokler slednjič izstrelek ni z najhujšo silo pognan iz cevi-Smodnik se pri topu in puški imenuje pogonska snov, pri minuli — pri katerih je vsa vsebina na mah vržena kvišku — pa razstrelilna snov. S kako' vžigalico ne bi pri modernih, nabojih z razstrelilno snovjo pruv nič opravili. Treba je sjlncjšcgn pretresa in to opravi vžigalnik na granati, nu primer živo srebro, ki povzroči nu sunek ali udarec predeksplo. zijo, pri čemer se mahoma razvije pritisk 37.400 atmosfer in nastane strel in eksplozija. Moderne razstrelilne snovi povzročajo nu vsak kilogram 1000 litrov plina- Pri črnem smodniku so se morali zadovoljiti še z 200 litri plina. Gorenje se vrši z naglico 30,001) km nn uro! Zato se v (ah reakcija) ne smemo čuditi, če se to no dogaja brez šuma cev raztreščila. Zanj narejujo smodnik tuko, » in du jc slišati grmenje topov. * * * * * * * * * ************* Stoletnica fotografiranja neba ************* I.eta 1727 je kemik Schulze v Jlql!eju dognal, da so srebrne soli, ki so podnevi sjvo barve, no sončnem obsevanju vijoličasto nadohilje-ne. Niti slutil ni, kakšnega, zares obsežnega pomena bo še to njegovo dognanje. Zaradi te lastnosti srebrnjh soli, da se na svetlobi spremenijo, je bilo tehniki omogočeno, da je s pomočjo optične leče mogla za dolgo časa obdržati sliko sveta, ki je za oko le bežen, minljiv vtis. Leta 1R28 je uspela prva fotografija in sieer slika neke hiše, Zdaj, malo več ko loO let po tem uspehu, moremo fotografirati nebesna telesa, ki so oddaljena od nas po 300 milijonov svetlobnih let! Dnguerre je bil prvi, ki ni dobil samo fotografskega posnetka človeškega obraza ampak je fotografiral tudi luno, dasi tn slika ni bila uporabna Francoz P. i.ercbours je dobil I. tS42 prvo sliko sonca, kjer je bil videti celo njegov ieinni rob. Še istega letn je skušal italijanski zvezdoslovec Majocchi fotografirati popoln sončni mrk, vendar se njegov trud ni obnesel, Prvo sončno pego so fotografirali 2. aprila 1845. 1'rekrasen prizor korone ob vstopu v popolnost sončnega mrka sta mogla fotografirati llerkov-ski in Husch na zvozdarni v Kraljevcu leta 1831. Se zdaj kažejo to ploščo kot dragocenost iz zgodovine nebesnega fotografiranja. S pomočjo tega fotografiranja io naglo napredovalo odkrivan je novih zvezd. Tako je uspelo zvezdoslovcu \Volfu v Ileidelbcrgu odkriti kar več stotin majhnih planetov, kar jc pač rekordno število, ki ga doslej ni še nihče dosegel. Zaradi hitrosti in natančnosti delovanja fotografije, jo mogla dozoreli zamisel, da bi izdali fotografski katalog zvezd, ki gn bodo sestavili strokovnjaki mnogih držav. To velikansko delo, ki šo ni dokončano, bo obsegulo 30 milijonov zvezd. Mnogo čudovitih pojavov neba jo postalo vidnih samo s pomočjo fotografiranja. Slabotno luno nekatorih planetov, od sonca najbolj oddaljena zvezda premičnica Pluton, so odkrili samo fotogrnfično. Veliko meglic svetlih in temnih, je obdržalo le dolgotrajno obsevanje v svetlobno močnih daljnogledih in če dandanes občudujemo najbolj oddaljeno oblike, zvezdne * * * * * * * * spirale v 500 milijonih svetlobnih letih, so to vrši samo s fotografiranjem neba, ki pričara na plošče tudi take žarke, ki jih človeško oko ne more zaznali. Tako jc bilo slavno »ameriško meglo« v ozvezdju Labodu zarodi njene ullra-vijolifuste svetlobe mogoče samo fotografirati, nikoli pa sko/i daljnogled naravnost videti, A tudi film se je /e okoristil z nebesom. Tudi tu je spet bilo sonce, ki je omogočilo prvi uporabni uspeli. Sončni protiiberančni film, ki so ga proizvajali nn gori Pic du Midi v Pirenejih jo pač najveličastnejša nebesna sestava v slikali, ki človeku živo prikazujejo pojave in ki bi jih sicer v svoji razsežnosti na stotisoč kilometrov in v naglici po 100 kilometrov v sekundi pač nemogoče predstavljati. Kakšna velikanska |>ot od prve slike sonca iz leta 1842 pa do protuberunčnega filma I. ,1942! Strupen paScK južne Evrope Medtem ko znanstveniki pravijo, rt« tarantola (Škorpijoni ni strupen pajek, pa živi n« Juiru Kvrope drug pajek, r. imenom iiinlmlKnatle llntrodectes tro-deciingultatusl. kHr hi popaMli z -zlobno pijavko«, ki ki jo zares strupen. Telo tega najka je na hrbtu črno in okrašeno z rdnčtmi lisami. Sicer pn jo In pajek koristen, ker so takrat, ko se pojavijo požrešne knhilioe, nrtkn?« v velikih innožinoh in strahovito uničil io po žrešno golazen. Severu« nieia nleffove domovino je Henirrnrt in ilvl tudi » bližini Ogrsko. Svojo ni reso razpreda po tleh. \jeirove strupeno Čeljusti so lako krepko, iln pregrizejo človeško kožo in tudi ko}o konj, pasuče so živino in kamel. Zlasti nktnclc so jako občutljive za n ionov strup. Od kamni. ki jih ugriznit ta strupeni pajek. Jih pogine RH odstotkov, od koui KI in od povoje živino 12 odstotkov. Na kir"i-ki|| stepah mu rečejo karakut (>črni volk I. Zapiski povedo, dn so ti pajki umoril) v onem lotu 700H iivnli. Neki zdravnik jo dognal, da ie človek boli odporen »pričo tega paika kot iivnli. Kirgizi in Kabnikl si nhdrirno-jo rnnieo ugriza z mlekom in tn sredstvo so i« zmeraj obneslo. Ko pajek človeka ugrizne. »flAutl hude ho-loiiine in dobi mrzlico in se v 7—15 dneh še no pozdravi. Tudi Se potem je tisto mesto hudo vneto. Itolnik občuti spočntkn neznosno bolečine, mrzel moj ga nb llva. deloma ohromi, ima občutke strahu. Ireso ca inrzjipn. 110 moro spati in jo ves živčen. Strup teu'a pajka napade in uniči rdečn krvna le!e«ea in vpliv« tudi na možgane in na tlvčpvjp, Celo ja.lf.ocR «0 strupena. Samo domačim prašičem ta sirup nič nc ško-d u le. Poskusili so jih žc pitali s temi strupenimi pajki, p« s« prašiči niso prav nič zastrupili. 7.0 v starem veku bo poznali tega uajka- Kaunofon ga imonuje aviceuua. fjASUict dvajčicC Zlato zvezdice razsvetljujejo nočno nebo — mnogo, mnogo zvezdic. Mislili?" si, v tu lui zvezdica jo posteljica malega anijolčka, a zvezdica dvojčica je posteljica apgelčkov dvojčkov — hudobnega hi dobrega. Oh, jej, jojl ?.o zopet joka na zvezdici dvojcnci w|en izmed angolčkov-dvojftkov- Ali, joj, jojl To jo pa res hudo! Še zvezdica dvojčica, na kateri spnnčkala angelčka, je sita tega, zalo so rajši utrne, du bi nc slišala več silnega jokanja. Mavrlčeva gospa je pozabila dežnik v tramvaju. SpIc doma Je opazila, da na nima. Njon mož sp nI prav podil njpnl pozabljivosti. Zonska, ki bi šc nikoli ne bil« pozabil« dežnika v tramvaju, tako Jc dpjal, Je sploh čudo na svetu. Njen last spet se Je razveselil, češ dobro Je. da je ženskam vsaj glava prirasla, ki Jo inorpjn, rps da, ob vsaki priliki Izgubiti, no pa pozabiti. Muvrlčeva gospa, ki JI Je bilo žo v krvi, da Je bila pametna In razsodna. In ki Jo .1» bila mali tako vzgojila. da Jc bita Poslušna I11 skromna. Je n« yse to molčala, češ saj Imajo vsi prav. Popoldne se Jp odpeljala v mesto, da lil kaj pozvedela o svojem dežniku. Sprevodnik nI bil tisti, kt je dopoldne vozil tramvaj. »Tako, dežnik ste pozabili,« Je prijazno dejal, »to ni pri nas nič PozabSjivi spol novega. Če hI bili ml sprevodniki nepošteni, bi si sčasoma vsak nabral toliko dežnikov. d« hI jih l«hko začel prodajali. AH ste bili io v uradu za najdene predmete, tam na kolodvoru, prvo nadstropje, soba enajsti« Mavrlčeva so Jp odpravila nn pot v tisti urad, l'rl tem Je Brc-i-ala doktorja Šego. »Ali ne bi 611 r. menoj?« gn Je povabila, »v urad za najdene prpdmplc moram, rta vprašam, ali jp moj dežnik ondi. Saj vpstp, kakor smo io mp ženske raztresene. srni ga dopoldne pozabila v tramvaju.« »Oh,« Je rekel Sega, »niste vi prva žpnska. ki Jo zaradi lega spremljam nn kolodvor! Ženskim dežnikom Je dvoje usojeno: ali da v deževnem vremenu ostanejo doma. «11 pn da so v lepem vremenu pozabljeni v tramvaju.« Alavrlčova so tudi na to opaž- i I1 P <» ko nI nlf obregnil« In Je skleni- T la. da bo odslej bolj paiilu na (I svoj dežnik. j) Nato Jo stala pred okeneem a v uradu z« najrtene predmete I11 1 Je povedala, kaj lil rada. »S.,, f vem,« sp Jp nasmehnila, zaveda- p J06 se svoje napake, »da smo 4 zmeraj me ženske tiste, ki. .,« \ »Menda!« Je zuliriimlal urad- \ nlk. star sltnež, ki Je bil videti f bolj zagoveden, kot mu Je bilo f pri sreu. »ve, čbsIIIo ženske, kar i ne morete dovolj dežnikov poza- 1 biti v tramvaju, zato. da ml ne ostanemo brez delal No. prosim, kar oglejte si jih, saJ Jih je cela zbirka — pa vse od danes! I.epo število, kajt Kes. kar nič sc ne moremo pritoževati!« In porinil jc prpd njo eel kup dežnikov. Mavrlčeva Je kar isliko našla svoj dežnik Iz kupa drugih — kei so bili vsi drugi — moikl dežniki Angelčka dvojfikn padata in pndnia. Tudi dobra sestrica hudobnega angejftka pada v globino. Ulioga nežna krilca ne morejo vzdržati tožp angelfikov, vedno hitreje strmoglav-ljata v globino. Kaj bo z njima, uboga angelčka 1 a — a — a — c — c — e — e — f — i — i j — i — i — i — i — i—-i — 1 — n — n — n n — o — r — r — r — t — t — ž — ž. Ga ..... . ga .... • . ga « « . fia ila \ 11 | T* dveh rnt, mogoče Iz knke enobarvne ln Iz knke frtkaste, ki merita v kvadratu po 75 cm, nastane lična, lahka jioletna bluza. Črtast« ruta tvori sprednji del. Treba Jc prlšltl gumbe ln narediti gtimhnlee (glej sliki 1 In 2!) Nalprei vzameš črtasto ruto ln st jn položiš od spredaj nazaj okrog vratu In rainen In si Jo prlpncš, kakor vidiš na sliki 3. Potem vza-moš drugo, pnonarvno ruto ln si pntpgnpš dvo vogala čei pleča, kakor jo narisano na sliki 4. Vogala prlpncš nn drugo ri te Srednji gumhnlel zndaš-nje rute potegneš čez Ista gumba, kot v-lillS na sliki 5, Slednjič si daš spodnji rob krotr pasu ln st ga spredaj zapneš. T»»o — Ji|a.l Imaš lično poletno bluzp, ki se da Iztahka prati |n likat!. Toda — n« nekaj je treha pazili: Samo lako mlado ln čim vit-kejše ženske si lahko privoščijo tako hluzol « • . • ga ..... pa I z 30 črk poleg danih dveh sestavi šest besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: Slovenski pisatelj; itulijon. fizik (t Ib42); Železi), postaja nu Notranjskem; slup v Ameriki; spletka (tujka); žgana pijača. Rešitev črkovnice z dne 22. maja Firduzl; Efijalt; Alfieri; trafika; parafin; goljuli. Hitri računar Le malo jih je, ki bi znali poštevanko tudi čez 10 na pamet. Kdor ni zmeraj v vaji, bo težko koj povedal, koliko je 17 krat 19. l'a saj to niti treba ni. Kdor je količkaj vešč računanja 'na pamet, si kar izlahka izračuna svoje vsote. Če mu je treba izračunati, koliko je 17 krat 19, tedaj si to nalogo razčleni najprej na 17 krat 10 in 17 krat 9, poslednje spet v 10 krat 9 jn 7 krat 9. Z tO mora torej pomnožiti 17 in tudi 9. Če torej 17 + 9 = 26 pomnoži z 10, je to 260- Če doda še 7X9 = 63, je to 323, pu I ima, kar želi dohiti. I To se pa pravi: K prvemu številu 17 prišteje končno število 9 drugega številu, kar je 26, obesi zraven ničlo, to je 260, pomnoži končni števili 7X9, kar je 63 in to doda k 260, kar je 323. A stvar ni tako huda. kot je videti na prvi pogled. Z vajo si pridobiš tako hitrost, ko da bi znal vso poštevanko na pamet, Nu najkrajši način je vsa zadeva takale: 17 X 19=? Rešitev: 17 + 9 = 26, 260 + 63 = 323. Ali: 13 X 18=? Rešitev: 13 + 8 = 21, 210+ 24 = 234. Ali: 14X19=? Rešite«: 14 + 9 = 23. 230 + 36 =266. Ti zgledi nam povedo, kako si človek lahko poenostavi računanje. 1. Stare rokavice Is pralnega usnja postanejo snet kot nove, če Jih 2 dni namaka« v raztopini Iz 2 delov satmljaka ln a delov vode ln Jih nato previdno Izplak-naš v mrzli vodi In obesiš v senco. Ne smeš Jih mencati In ne oželj. 2. Slamnik naravne barve, ki Je že oonošen. takole prenoviš: Poj limone olupiš, pomočiš limono, tam kjer jn odrezana, v žveplenl cvet In temeljito nhdrirncš slamnik. IVI tem porabiš 3 limone. Ko le slamnik tako do dobra očiščen, ira npereš s čista votlo, nato ira nategneš ua kako primerno posodo Iu daš na sonco sušit. Mrtvo mesto Svoj čas se je imenovalo Harkov, zdaj skoraj da mu ni moči dati nobenega imena, tako peklensko in do dna je razdejano in uničeno. Bilo je v mesečini in mesto je bilo polno mrzle lunine svetlobe, ko sem zagledal (piše vojni poročevalec »Pester Llovda«) porušene zidove, od granat razrita tla in sesute strehe tega mesta. V srebrni mesečini se mi je dozdevalo, ko da bi stal kje na dnu morja, pa sem zaman čakal na kako pravljično ribo, ki bi me vzela na svoj lirbet in me prenašala po toj fantastični pokrajini ... Venomer stopam na kamenje, ki je bilo iztrgano iz ta!, in na opeko, in na cestnih vogalih, ki spm jih prej poznal, 60 ustavljam, izpro-šujoč se: moj Rog, kam si le zašel!, Tukajlc je bil Pisani oder, tamle Dom vojakov, nn oni strani so bile zgradbe hišnega bloka Rdečega trga in tu_ je imelo ogrsko poveljstvo svoj prejšnji stan. Grem mimo neke bolnišnice, kamor sem časih hodil k maši, in blodim ko v sanjah med razvalinami, dokler ne najdem med sesutimi strehami košček prostora 'za čei uoč. Zjutraj se odpravim dalje. Kot vojni poročevalec som že marsikaj doživel v tej vojni in setn videl no mnogih obrazih grozo, kakor bi okamenela na njih. No da bi trenil, sem opazoval trupla mrtvih vojakov, podobo vpepe-1 jenih vasi in rozdejunih cestišč. A ta podoba tu v llarkovu me navdaja z grozo. Zaman se upiram temu občutku in zaman skušam zatreti v sobi človečnost. Nenadoma si moram priznati, da no more priti ničesar več, knr bi bilo bolj strašno, bolj hudo in bolj grozno. To sem občutil nekega lepega pomladanskega jutra, ko sem s strojno puško čez ramo stopal po cestah tega razdejanega mesta in sem so tu in tam z osuplim pogledom ustavil pred kakim krajem, ki mi je vzbujal razne spomine. Tudi prej je bilo tu več ko preveč razvnlin. In ko so začeli sovjetski letalci konec januarja bombardirati mesto, je bilo dan na dan več podrtij. V začetku februarja setn se moral na višji ukaz umakniti iz llar-kovn in takrat sem bil prepričan, da nn bom mesta nikdar več videl. A na drug ukaz sem bil spet poklican sem- kaj. Ob pogledu na sedanji Ijarkov sem prešinjon z neznansko grozo. Uničenje ni bilo samo temeljito, ampak tudi smotrno. Kur so sovjetski Rusi v prvih bojih še pustili celega in česar Nemci niso bili pri svojem odhodu razbili, to so strmoglnvci uničili, dokler je še sovjetska rdeča zvezda vlu-dula nad mestom. Medtem ko postopam jio mostu, srečam ta in oni znani ohraz. To so same ženske, saj so boljševiki vse moške, 30.000 po številu, v starosti od 18 do 50 let nagnali na fronto. Nobenih uniform ni, nobenih pušk, nobenih tankov, pravijo prebivalci mc6ta-Branilec llorkova, general Bjelov, ni imel niti svojega avta. Razkropljene tolpe rdeče armdc so se borile v civilnih oblekah, mnogi niso imeli niti čelade in so se morali bojevati z orožjem, ki so ga kje spotoma pobrali. Bojišče je v vzhodni smeri precej oddaljeno od mesta, a mispl nn sovjete navdaja prebivalstvo z grozo. Prvi dan so umorili 30 tolmačev, tolmačic in trgovcev. Le kaj so lijli zagrešili? Prav nič ne. S svojim jezikovnim znanjem so izboljšali položaj svojih rojakov in so stvar tako uredili, da je mogel slehernik ostati na svojem me- stu, da bi pomagal pri zopetnem oživ-ljenju mesta, ln trgovci? Seveda, ti so bili krivi, saj so kupovali in prodajali po stari navadi, a ne po sovjetsko-ruskih načelih, /daj je konec tega terorja, Prebivalstvo se jo v privem pomenu uesede oddahnilo, ker so jiin bili boljševiki celo prepovedali stopili na lastna tla. Tisti namreč, ki so bili pri italijanskih, nemških ali ogrskih formacijah kflkor koli udeleženi, bodi kot tolmači ali uslužbenci, ne sinejo v dobi naslednjih 7 let stopiti na noben del sovjet-skoruske zemlje, ki se ga še niso dotaknile čete osi. Pravijo, da so ti ljudje »inficirani«. Neka ženska, ki mi je to pri|Mivodovnla, je dostavilo, da je že mogoče, da je bila »infjcirana« s tem, kar se tiče dela in reda. In tiho je zrla predse in je mislila na svojega očeta in brata, ki so ju Rusi odgnali, na sestro, ki leži pod razvalinami štirinadstropne hiše in na svoje tovariši-cc, ki se nahajajo med 30 umorjenimi. Zvečer sem spet hodil po cestah. Mesto je molčalo v mesečini, demonska podoba razvalin se mi je zdaj dozdevala bolj kot pravljica, vse me je spominjalo bolj na ostanke nekega izginulega sveta ko na Markov, na mesto, ki jo tudi med vojuo živelo iu delalo. ftlegeče še ne veš... ... da pade celo v puščavi Sahari povprečno do )00 nun dežju na leto? ...da ptičja gnezda na Kitajskem niso cenjena samo kot delikatesa, uin-pak tudi kot zdravilo? ... da so na svetu posebno gorska vinu, ki prištevamo k njim tudi tista iz vinogradov, ki segajo v Armeniji do 1900 m višine, v Himalaji pa cclo do 2700 m? ... da je to izredno dejstvo, da čebeljo matica le malokdaj piči človeka V zvezi Z zakoni o ohranitvi rodu? ... da je v januarju v Avstraliji, Čileju, Novi Zelandiji in Argentini ji žetev, ko jc pri nas tukrat najhujša zima? ... do ima morski volk med vsemi živalmi največ mladičev in do so norveški raziskovalci na severni obali Avstralije dobili samice morskega volka, ki so vsebovale po "0 mladičev? ... du vpliva strup čeboljega pika zato zdravilno na revmatizem. ker sc s tem povpča v človeški krvi množina kolesterina? ... da je neko filipinska žena pri Manili nedavno rodila sedmorčke, sedem dečkov? CftŠfl EBIPI13D5KEBFI PI3DKRR[i3fl U. Mi o ni 41. Jožef nima nobenega vzroka več še dalje mučiti brate; poleg tegu ni mogel brzdati svojega ginjenja in požiruti solz, ki so mu tekle v grlu. Trenutek, dn se da spoznati, je napočil. Zato ni hotel imeti prič in ukuže vsem oditi: »Sumo j udje naj ostanejo.« »Odpeljemo jetnika s seboj?« vprašajo vojaki. »Ruzorožite gu in pustite pri njih.« Znprepaščeni so ubogali. Nihče se ni drznil ustavljati razen velikegu dvorjanika. Ta bratom ui preveč zaupul, zuto reče Jožefu: »Bodi previden.« Jožef se nusmehne in numigne tudi zvestemu dvorjaniku, naj odide. Ta se le nerad umnk-ne. Tuko je bil rudoveden dobri veliki dvorju-nik in izid gu je zelo zuuimul. Zukuj je pod-k rut j uprizoril to igro? Ko so vsi odšli, odstrani Jožef krinko in začne iti teti tuko glusno, du gu je bilo slišati v sosedne sobe. Vpraša nuto brute v njihovem domučem narečju: »Ali me poznate?« To nurečje v zvoku njegovega glasu... Niso gu spoznali, marveč uganili... Toda ne... ni mogočel On ubog suženj, zdaj mogočen pod-krnljl... Stuli so osupli, iznenudeni, z odprtimi usti in niso mogli odgovoriti. On nadaljuje: »Juz sem Jožefi« In poln neizmerne sinov-ske ljubezni vpraša: »Moj oče še živi?« Struh, du niso morda govorili resnico, du je njegov oče umrl, kuterega ne bo nikoli več videl, gu še ui opustil. Niso mu odgovorili na vprašanje, tako so bili preplašeni. Jožefi Njihov brat Jožefi To ime jim je vse odkrilo, zuto so se preplašili. Edino Benjamin je drhtel rudosti. Njegov brut, sin njegove matere, kutcregu je oče objokoval kot izgubljenega! Ostali so bili pu prestrašeni. Jožef, kuterega so tuko sovražili, grdo z njim ruvnali, tepli, vrgli v vodnjak; Jožef, kutcregu so bili prodnli v sužnost in se niso dali omehčati njegovim solzam; Jožef ni zdaj le prost, marveč celo podkralj Egipta in oni so nušli pri njem milost. Zelo jih je strah prevzel. Jožef se bo strašno muščevul. Videli so se okovune v klade, kako grdo ruvnujo z njimi, jih mučijo, obsodijo ua smrt, umore ... Niso si upali prositi milosti. Bili so reveč prepričani, du jim ne bo mogel niti lotel odpustiti. Preveč so ga bili razžalili. Kako so se pa začudili, ko jim ou prijazno reče: »Vstanite in se približajte.« Ubogali so nekako samohotno in ko so bili blizu njega, jim reče: »Juz sem zares Jožef, vaš brut, ki ste ga vi prodnli v Egipt. Ne bojte se; ne bom vas kaznoval zato. Bog je tako hotel, ker me je za vašo rešitev poslu! pred vami v to deželo. Kajti že dve leti je, ko se je začela lukotu v deželi in bo še pet let, ko ne bo mogoče ne oruti ne žeti. I In Gospod me pošilja vam, du ostanete na zemlji in boste imeli hrune za življenje.« Na ta nučin je skušul opruvičiti krivdo bratov in poln razlivajoče brutovske ljubezni, kutere gotovo niso zaslužili; primerjal je lastno slabost z njihovo rešitvijo. Bog ga je hotel v Egiptu, ne le v korist te dežele, uinpiik še posebno za korist dežele njegovih drugih. Ako bi on ne bil prišel v Egipt, čeprav v poniževalnem položaju kot suženj, ne bi bil mogel razložiti 1'uraonovih sunj, egiptovske žitnice ne bi bile polne in niti Egipčani, niti Jakobovi sinovi bi se ne bili imeli s čira nasititi- Vsi bi bili od pomunjkanja umrli. Todu ker bratje, čepruv so gledali stvari v tej luči, niso mnogo zmunjšali svoje krivde niti niso bili prepričani, da so s tem storili bolj dobro kot slubo, ko so brata prodali, nadaljuje: »Ne po vašem namenu, ampak po božji volji sem bil poslan semkaj in postavljen Euruonu za gospodarja vse njegove hiše in po-gluvnrju vsej egiptovski deželi. Hitro idite k mojemu očetu. Luhko pošljem odposlanca, pa je bolje, da greste vi sumi. Recite mu: »Tvoj sin Jožef živi in tole ti naroča povedati: .Bog me je postavil za poglavarja vsej egiptovski deželi; pridi k meni, ne mudi se. Prebival boš v gasenski deželi in boš blizu mene ti in tvoji sinovi in sinovi tvojih sinov, in črede in tvoja živina in vse, kar imaš in jaz bom podaril to deželo tebi in tvojim sinovom, mojim bratom in sinovom mojih bratov, ker vsa egiptovska zemlja je moja in jaz jo luhko dam komur hočem. Tukaj vas bom živil, zakaj še pet let bo lukotu, da ne pogineš ti in tvoja hiša in vse, kar imaš.'« »Glejte, kar vaše oči in oči mojega brata Benjamina vidijo in kar moja usta govore, ni od podkralja, ampak vašega bratu. Zaupajte mi tedaj in se ne bojte. Povejte očetu o vsej moji sluvi in o vsem, kar ste videli v Egiptu; podvizajte se in ga pripeljite k meni-« Ker ni mogel več zadrževati prekipevajo-h-hu brulovskegu čustva, je stopil s prestola, nežno objel Benjamina, svojega brata, in jokul I1L./.U.J ui.jv.. ..v...j-......-j J n- l - , L. 1, ' od veselja. Benjamin je tesno objel brala, ki ga je tolikanj ljubil in gu že objokovul za mrtvega, pa ga ie zdaj našel. V svojem mladem srcu je čutil nekak srd nu brate, ki so ga bili prodali; oni so bili krivi, da je bil oropan nruv od detinstvu čustva in nežne ljubezni ljubljenega brata. Toda Jožef je odpustil in tudi on ui hotel zuostati. Premagal se je in odpustil. Bratje so motrili oba, ki sta, tesno objeta, jokala in niso vedeli kaj reči. Prositi Jožeta od-puščunju? Niso upali; njihova krivda je bila prevelika. Ali jim je zares odpustil ali pu govori tako, da bi jih sludko omamil, pozneje pa strogo knznovul? Nemogoče se jim je zdelo, da bi jim Jožef odpustil. Niso se mogli tolažiti s takim odpuščanjem Bili so vsi pod vtisom velike postave o maščevanju, ki je tedaj vladala, strašne postave zadoščenja. Oko za oko, zob za zob, življenje za življenje. Prodnli so bili Jožefa; on jili bo tudi usužnjil, prodal, ubil... Jožef je objemal in poljubljal Benjamina; toda Benjamin je bil nedolžen: on se ni udeležil nesramne kupčije, ui bil prodal brata. Oni pa... »Crawla« so se učili od Indijancev in od starih Grkov Kopalna sezona, ki se je te dni pričela, vabi spet stotere prijatelje sončenja in plavanja pod vedro nebo. Zdaj, ko je ob obalah voda, zlasti pa v kopališčih zopet živahno, ne bo odveč, če se seznanimo z nekaterimi zanimivostmi plavalnega športa. Preden so posegla plavalna društva v živ žav ob vodah, so imeli ljudje le malo pojma o hitrih načinih plavanja; prevladovali so tako imenovani živalski načini premikanja po vodi. Odrasli so plavali večinoma po žabje, otroci pa so pasje. Le tu pa tam sle videli izkušenejšega kopalca, ki se je postavljal s plavanjem na hrbtu ali s potapljanjem. Športna društva so zanesla tudi med življenje kopalcev novega duha in pobude. Prve plavalne tekme so bile na Ljubljanici, prvo plavalno šolo pa so ustanovili šele tedaj, ko so otvorili v Ljubljani športno kopališče Ilirije. Približno pred 15 leti je nastopila doba, ko je prišel tudi pri nas cravvl v modo. Ilirija je najela strokovne učitelje, ki so naučili našo mladino lepega tekmovalnega plavanja. Tekmovalci so opustili stare načine mornarskega, bočnega in hrbtnega plavanja, oprijeli pa 60 se cravvla v trebušni in hrbtni legi; v zadnjih letih so se začeli uriti tudi v metuljčku, ki pomeni tehnično izboljšanje prsnega plavanja. Medtem ko se je naša prva generacija tekmovalcev ponašala še z violino (bočno plavanje) in z germanva slogom, lahko rečemo o današnji mladini, da teh načinov skoraj ne pozna več. Po kratkih letih urjenja so se povzpeli naši tekmovalci med najboljše v Evropi. To velja zlasti za glavno načine plavanja, pa tudi za 6koke v vodo; samo v vaterpolu še nismo dosegli mednarodne stopnje. K splošnemu napredku plavalnega športa je pripomogla zlasti plavalna šola Ilirije, ki je v mladinskih tečajih izurila letno po več sto plavalcev. Z razmahom plavalnega športa smo dobili tudi prvi slovenski učbenik plavanja (»Cravvl, prsno in lirbtno plavanje«), Gasilska zveza pa je izdala knjižico o reševalnem plavanju. Cravvl je še vedno v modi in se ga radi učijo tudi kopalci, ki nimajo namena tekmovati. Zanimivo bo zvedeli, da 6i najhitrejšega sloga plavanja niso izmislili športni strokovnjaki; e:awlu podobno plavanje opazimo že na starih slikah, ki potrjujejo, da so ga poznali žo Asirci in Grki pred Kristusovim Časom. Tudi dandanes vemo za primitivne narode, da plavajo neke vrsto cravvl, čeprav še ni prodrlo do njih sodobno športno gibanje. O Indijancih ob liio Madeira poročajo, da se premikajo po vodi na ta način, da brcajo z nogami kakor pri cravvlu in da izvajajo tudi z rokami podobne gibe. Naj omenimo še avstralske plavalce, o katerih čitamo, da so v vodi nenavadno spretni. Nekateri plavajo z desko v rokah ter brcajo z nogami gor in dol, ne-kaleri pa tudi brez deske. 0 Japoncih vemo, da so se povzpeli v teku zadnjih 15 let med svetovne prvake v plavalnem športu. Čeprav 60 se Japonci naučili marsikatere Športne panoge od Evropejcev in A meri kancev, vendar nn velja to za plavanje. Na olimpijskih igrah v Los Angelesu so nastopili z zanimivo točko, pri kateri so pokazali 700'etni razvoi plavalnega športa na Japonskem. Znamenje, da imajo veliko vodno-športno tradicijo in da njihovi mednarodni uspehi v plavanju niso 6anio slučajni. V Evropi je cravvl razmeroma še zelo mlad. Prvič so ga videli v Hamburgu leta 1906. Takrat se je udeležil nemških plavalnih tekem tudi Avstralec Cecil Healy, ki je prvič pokazal »dihanje pod vodo«, graciozno veslanje z rokami, pa urno striženje z nogami. Gledalci so bili navdušeni, dosežen čas pa se jim je zdel naravnost fantastičen. !Iealy, ki so ga imenovali plavalno čudo, je preplaval 100 m v 71.0 sek. To je bil pravi triumf novega plavalnega sloga, in llealv je moral vedno iznova v vodo, da pokaže zdaj delo z rokami, zdaj izdihavanje pod vodo, zdaj striženje z nogami, ki daje osnovno hitrost. Šest let pozneje so slavili olimpijske fgre v Stockholmu. Tudi takrat — to je bilo lela 1912. — sta bila prsni in hrbtni cravvl še za marsikoga novost, ki jo je prvič videl. Naj omenimo samo Iri izide, ki so jih takrat dosegli: lOOm prosto: Kahanamoku, Amerika, 1:03.4; lOOm hrbtno: Hebner, Amerika, 1:21.4; 200m prsno: Bathe, Nemčija, 3:01.4. Slovenci 61110 začeli s sistematičnim plavanjem šele 1. 1929.; že v prvih dveh letih urjenja pa so naši plavalci tako napredovali, da so dosegli mnogo boljše čase od onih, ki so I. 1912. zadostovali za olimpijsko prvenstvo v Slockbolmu. T'mrl nam po kratki muPnl bolezni naš ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod JAKOB BEZLAJ poštni zvaničnik v pokoju v četrtek, dne 27. maja 1043, v 74. letu starosti, previden s tolažili svete vere. — Pokopali ga bomo v nedeljo, dne 30. maja 1943, ob treh popoldne iz kapelico sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Iv Ljubljana, Padova, 28. maja 1943. Žalujoči: Terezija, soproga, a, Stane, D o I f e, Pavle, Jožefa, snuhe, vnukinje in sorodstvo otroci; pr 1 a š i Ii InserenSih Koledar prvenstvenih tekem V nedeljo, dne 30 maja: igrišče Ljubljane: ob 9.30 Vič : Ljubljana (mladina), ob 10.30 Zahjak : Vič (rezerva), ob 14 Do|iolavoro t. t. : Mladika (rezerve), ob 15.15 Žabjak : Mladika (11. razred), ob 17 Dopolavoro t. t. : llermes (I. razred). Službujoči odbornik Zorko Franjo. — Nogometni spored na igrišču Mladike: ob 10.15 Mladika : llermes (mladica). —■ Spored na igrišču Marsa: ob 10 Dopolavoro t. t. : Mars (mladina). Koledar prvenstvenih tekem v nedeljo 6. junija: I. razred: Ljubljana : Mars, II. razred: Vič: Mladika, rezerve: Ljubljana : Mars, Mladika : Korotan, Hermes : Vič, Tobačna tovarna : Zabjak; mladinske tekme: Ljubljana : Tobačna tovarna, Hermes : Vič, Mars : Žabjak. Službujoči odbornik Markifi Slavo. Na 6voji zadnji seji je Nogometna zveza verificirala tekme pretekle nedelje in je protest Dopolavora t. t. proti verifikaciji prvenstvene tekme z Marsom, ki je bila odigrana 9. maja in je končala z rezultatom 4:2 v korist Marsa, zavrnila. Tako jo bila tudi ta tekma verificirana. Najboljši ljubljanski strelci. Čitateljem, ki jih zanimajo športne številke, objavljamo listo najboljših strelcev I. razreda domačega nogometnega prvenstva: Kroupa 5, Haeler 4. Lah in Slamič po 3, Zajic. Berloncelj in Nagode po 2. Piskar. Mam, Sočan, Žigon. Januš, Brodnik, Aljančič, Zupan in Pelicon pa so zabili po 1 gol. . ,..,.,., ,,L KINO MATICA FIlm najglobljo socialne ln ljubezenske vsebine ... — Nepozaben obraz graclozne COHINNE LUCHAIRE v režijski umetnini »Ječa brez rešetk« Soigralci: Roger Duchesne, Annlo r>uceaux. PREpSTAVE ob 16, 17 In 19.15. TEL. KINO UNION 22-21 FIlm o življenju velikega KorzlSana v pregnanstvu »Napoleon na Sv. Heleni« v glavnih vlogah : odlični karakternl Igralec Ituggero nuggcrl, Carla Cumliaiii In Elsa De Ulorgl PREDSTAVE: oh delavnikih: 15.30, 1 7.30 In 19.30: ob nedeljah ln praznikih: 10.30. 15.30, 17.30, 19.30 ! TEl. KINO SLOGA 27-50 Eden Izmed najlepših filmov letošnje sezono, do solz ganljive vsebino, je pač u** »Mala prineeza« V glav. vlogi nuila filmska zvezdica Rosanna Dal, dalje Roberto Vlila. Nerlo Bernardi. Kot dodatek dokumentnrlj: CAHACUL! Zaradi velike dolžine filma predstave oh 14, 16.1S in ob 18.30. — V nedeljo le oh 10 301 mm&i m i Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili cb težki izgubi našega ne- V vsako hilo »SLOVENCA« pozubnega Martina Jermana trgovca mu poklonili krasnega cvetja in vencev, in vsem, ki sle na kateri koli način počastili njegov spomin — naša srčna zahvala I Posebna zahvala bodi gospodom zdravnikom in čustitim sestram usmiljenknm ?a njih požrtvovalen trud in nego ob bolezni ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 29. maja 1943, ob S zjutraj v župnijski cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Trbovlje, Litija, Sarajevo, dne 28. maja 1943. Žalujoča soproga Angela, hčerka D o r a in sorodstvo. Selma Lagerlof: Stara Agneta Po gorski stezi navzdol je stopala z majhnimi, opotekajočimi se koraki stara žena, suhljata in majhna, z blodim in uvelim obrazom, ki pa ni bil trd in razbrazdan. Na sebi je imela dolg plašč in nabrano čepico, v roki pa mašno knjižico in vejico sivke. Imela je kočo visoko gori na skalah, kjer ni raslo nobeno drevo več. Stala je prav na robu širokega ledenika, ki je spuščal svojo ledeno stru-jo od zasneženega gorskega vrha v dolino. Tam je starka bivala čisto osamljena, kajti vsi njeni so ji žu zdavnaj pomrli. Bila je nedelja in ženica se je vračala iz cerkve. Ampak le kako je do tega prišlo: pot je ni navdala z veseljem, temveč z bridkostjo. Župnik je govoril o smrti in o pogubljencih; to jo je pre-6iinilo. Nenadoma se je spomnila, da je v svoji mladosti slišala pripovedovali, da se mnogi po-gubljenci naučijo v večnem mrazu na gorskem vrini nad njeno kočo. In v spomin ji je prihajala zgodba za zgodbo o teh, ki morajo blodili po ledu, o teh neumrljivih sencah, ki jih preganjajo gorski vetrovi. In tedaj jo je nenadoma popadla globoka groza pred goro in zazdelo se ji je, da leži njena koča strašno daleč tam gori. Ce bi se tisti, ki tavajo tam gori po ledeniku, nenadoma odpravili navzdol! In ona je tako sama... Pri besedi »sama« so se njene misli obrnile v še žalostnejšo smer. Zdai je padla spet v sredo skrbi, ki jo je razjedala vse dni. Težko je občutila, da mora bivati tako daleč od ljudi. »Stara Agneta,« je rekla glasno sama pri sebi, kot se je navadila tam gori v samoti, »posedaš v svoji koči in predeš, predeš. Dan za dnem se moraš truditi in ubijati, da ne pogineš od gladu. Toda ali je en sam človek vesel, da živiš? En sam človek, stara Agneta? Ce bi še živel kdo od tvojih, potom bi že bilo. Ce bi prebivala spodaj v vasi, bi gotovo vsaj eden bil vesel tvojega življenja. V svoji revščini bi seveda ne mogla imeti ne psa, ne mačke, toda vsaj streho bi lahko ponudila popotnemu beraču. Ne bi ti bilo treba prebivati tako daleč od velike ceste, stara Agneta. Ce bi mogla vsaj enkrat sam-krat ponuditi žejnemu popotniku požirek vode, pa bi vedela, da si še za kakšno rabo.« Pa je vzdihnila in si dejala, da po njeni smrli niti tiste kmetice, ki ji dajejo zdaj lan v prejo, ne bodo žalovale za njo. Saj je vendar poskušala svoje delo opravili kot je treba, toda gotovo je mnogo takih, ki bi šo bolje naredile. In solze so ji prišle v oči, ko je pomislila, da si bo morda mislil gospod župnik, ki jo je doslej v vseli teh letih videi v cerkvi vedno na istem mestu, da je čisto vseeno, ali sedi tam ali ne. »Prav taka sem kot mrlič,« je rekla, »nihče ne vpraša po meni. Prav lako dobro bi bilo, če bi legla in umrla. Saj sem že kar zledenela v svoji mrzli sanioli, srce mi je zledenelo, tako je. 0, ti ljuba moja, o, ti ljuba moja,« je dejala, »če bi me tukaj vsaj eden potreboval, potem bi se že našlo še kaj toplote v stari Agneti. Ali naj divjim kozam nogavice plelem in svizcem posti-ljam? To ti povem,« je rekla in iztegnila svojo roko proli nebu, »moraš mi preskrbeti nekoga, ki me bo potreboval, sicer bom legla in umrla.« Tedaj ji je prišel naproti nek velik, resen menih. Ker je videl, kako je potrta, se ji je pridružil in starka mu je pripovedovala o svoji nesreči. Rekla je, da ji je zmrznilo srce v prsih in da bo poslala kakor tisti tavajoči po ledeniku, če ji Bog ne bo podaril nečesa, za kar bi mogla živeti. »To pa Bog lahko stori,« je rekel menih . »Ali ne vidiš, da je Bog tu gori čisto brez moči?« je odvrnila stara Agneta. »Tukaj ni drugega kot mrzla, prazna puščava.« Vodno više sta prihajala. Po rebreh je mehko ležal mah, po poti so se razprezale gorske rastline s kosmatimi listi, pred njima je stalo visoko gorovje s svojimi skalami in prepadi, snežinami in ledeniki tako grozeče in težko, da je človeku kar prsi stiskalo. Tedaj je menih opazil tik pod ledenikom kočico slare A^nete. »Oh,« je rekel, »tu torej stanuješ? Tukaj pa vendar nisi sama, dovolj družbe imaš. Kar poglej!« Menih je staknil kazalec in palec ter ju po-držal starki pred levo oko, proseč jo, naj se ozre po gorah. Toda stara Agnela 6e je obotavljala in zaprla oči. »Če je tam kaj videti, potem nočem ničesar uzreti,« je dejala stara Agnela. »Bog nas obvaruj, Bog nas obvarujl Kar grozno zna biti tukaj.« »No, potem pa zbogom.« je rekel menih. »V drugo ti bo težko najti priliko, da bi videla kaj takega.« Starka je poslala radovedna, pa je odprla oči in pogledala na 6nežišče. Spočetka ni videla nič posebnega, potem pa jc začela opažali, kako se tam gori nekaj premika. Videla je, kako se nekaj belega premika na belem snegu. Kar je imela spočetka za megle in iz.parine in modrikasto barvo snega, so bile množice pogubljenih, ki so se mučile v večnem mrazu. In mala mamka je strmela in trepetala kot trepetlika. Vse je bilo tako kot so stari pripovedovali v svojih pripovedkah. V nedopovedljivem trpljenju in grozi so romale tam gori množice mrtvih. Večina jih je bila ogrnjena v nekaj dolgega, belega, vsi pa so imeli gole noge iu nepokrite glave. Neštevilne množice so jih bile. Čim dalje je gledala, tem več jih je prihajalo. Nekateri so stopali ponosno in vzravnano, drugi so bili združeni kot bi plesali preko ledenika, toda starka je videla, da si prvi kot drugi ranjujejo svoje noge na konicah in robovih ledu do krvi. Bilo je prav tako kot v pripovedkah. Videla je, kako se neprestano družijo, kot bi se hoteli medsebojno ogreti, pa se nato nenadno spet ločijo, prestrašeni zaradi mrtvaškega mraza, ki ga izžarevajo njihova telesa. Bilo ie kot bi iz njih prehajal mraz na goro. da so oni tisti, ki ne dajo snegu, da bi se raztopil in meglam, da bi se ogrele. Toda vsi se niso premikali; nekateri so slali tiho v zmrznjeni okamenelosti in zdelo se je, da stoje tako že leta in leta, kajti sneg in led sta se nagromadila okoli njih, da jim je bilo videli samo gornji del telesa. Čim dalje je strmela mala mamka vanje, tem mirnejša je postajala. Strah je zbežal, na njegovo mesto pa je stopilo srčno sočutje do teh trpečih bitij. Tu ni nobenega prestanka v mukah, nobenega mirnega mesta z.a ranjene noge. ki morajo tekali preko ledu, ki reže kot nabrušeno jeklo. In kako jih zebe. kako trepetajo od mraza in kako šklepetajo z zobmi! Vsi, tisti, ki so okame-vati. Ves večer je vrtala po svojih možganih, kako ostrem, pekočem, neznosnem mrazu. (Konec prih.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit Izdajatelj; Inž. Joži Sadja / " ......................Uredniki lliktor Ceniii