48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 in ohranjanje njihovih ekosistemskih storitev IZVLEČEK Posledice podnebnih sprememb z ujmami, žledolomom in posledično podlubniki ogrožajo zdravje gozda na Jelovici. V prispevku so zbrane in opisane aktivnosti, ki smo si jih projektni partnerji projekta JeloviZA zadali za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb na območju Jelovice. Izziv deležnikov obravnavanega območja je ohranjanje območij, ki niso prekomerno obremenjena in so mirna z vidika hrupa ter obiskovalcev. To je pomembno tudi zaradi blaženja podnebnih sprememb, saj z ohranitvijo oziroma vzpostavitvijo biotsko pestrega zdravega gozda, ta s svojimi številnimi funkcijami nosi vlogo zaščitnika. V sklopu projekta bo izdelan participativni model upravljanja območja, ki bo vključeval ekosistemske storitve in bo izdelan z uporabo inovativnih metod interpretacije. Ključne besede: obnova gozda, podnebne spremembe, model upravljanja, interpretacija dediščine, Jelovica ABSTRACT Establishing the management of the Jelovica ecosystems and maintaining their ecosystem services Climate change threatens the health of Jelovica’s forests through storms, ice storms and the resulting bark beetles. This paper summarises and describes the activities that the JeloviZA project partners have undertaken to reduce the impacts of climate change in the Jelovica area. The challenge for stakeholders in the area is to maintain areas that are not overly affected by noise and visitors. This is also an important activity from the point of view of mitigat- ing climate change, as it plays a protective role by preserving or creating a healthy, biodiverse forest with its many functions. The project will develop a participatory model for the management of the site that incorporates ecosys- tem services and is developed with innovative interpretation methods. Keywords: forest restoration, climate change, management model, heritage interpretation, Jelovica Vzpostavitev upravljanja ekosistemov Jelovice GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 49 UPRAVLJANJE EKOSISTEMOV JELOVICE Avtorica besedila: KRISTINA STAKNE, doktorica tekstilne tehnologije, vodja projektov CIPRA Slovenija, Trubarjeva cesta 50, 1000 Ljubljana E-pošta: kristina.stakne@cipra.org Avtor fotografij: ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE COBISS 1.04 strokovni članek P lanota Jelovica v Julijskih Alpah se že vrsto let sooča s posledicami podnebnih sprememb. Jelovške gozdove so prizadeli številne ujme in vetrolomi, zaradi večinoma smrekovega gozda so posledice še večje za- radi razrasta podlubnikov in posledično pogostejših sanitarnih sečenj (Ščap s sodelavci 2013). Poškodovani in neodporni gozdovi vplivajo na zmanjšanje bivalnega prostora rastlin in živali ter na ekosistemske dobrine, kar vpliva tudi na ljudi, predvsem lokalno prebivalstvo kot deležnike območja. Marca 2021 so izzive prepoznali tudi deležniki območja Jelovice (domačini, gozdarji, lastniki gozdov …), ki so sklenili, da je za območje potreben celo- vit pristop k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Rezultat posveta je oblikovan projekt JeloviZA, ki je v teku in bo zaključen aprila 2024. Njegova glavna cilja sta vzpostavitev večje podnebne odpornosti Jelovice, kar bomo dosegli z obnovo gozda, opolnomočenjem in izobraževanjem deležnikov območja, ter participativna priprava Modela upravljanja Jelovice. Dokument bo osnova za razvoj območja, ki bo temeljil na sodelovanju deležnikov in lokalnega pre- bivalstva in bo hkrati podlaga občinam ter ostalim deležnikom za ukrepanje. Teža pomembnosti prispevka je v inovativnem pristopu k izdelavi doku- menta Modela upravljanja, ki bo deležnikom območja pomagal k pravilnim odločitvam glede upravljanja s prostorom ter uravnoteženosti prostočasnih aktivnosti in varovanja narave. Metodologija Za dosego izboljšanja stanja ekosistemov in ohranjanja kvalifikacijskih vrst na območju Jelovice smo partnerji projekta načrtovali naslednje aktivnosti: • pregled stanja območja in analiza gozda, • obnova degradiranih območij gozdnega ekosistema, • popis in vrednotenje ekosistemskih storitev in izdelava ocene obremenjenosti območja, • participativni način izdelave modela upravljanja za območje Jelovice z vpeljavo inovativnih metod (fokusna skupina, senzobiografski sprehod, interpretacija dediščine). Aktivnosti so podprte s strokovnimi izobraževanji lokalnega prebivalstva in deležnikov območja ter izvedeno ozaveščevalno kampanjo. Pregled stanja območja projekta JeloviZA Območje, ki ga obravnava projekt JeloviZA, zavzema planoto Jelovica, po- gorje Ratitovec ter zaselke ob vznožju planote (slika 1). Območje je na stiči- šču petih občin: Železniki, Radovljica, Bled, Bohinj in Mestna občina Kranj. Jelovica je eno največjih strnjenih območij ohranjene narave v Sloveniji. Je zakrasela gozdna planota, prvotno jelovo bukovega sestoja, dandanes zara- di oglarjenja v preteklosti izrazito smrekova (Eržen 2007). Njeno biotsko 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 UPRAVLJANJE EKOSISTEMOV JELOVICE izziv, saj ujme negativno vplivajo na biotsko pestrost ekosistemov, tako vrstno kot gensko. Vse vrste ekosiste- ma so med seboj povezane in njiho- ve medsebojne povezave omogočajo trden sistem (Žagar 2018). Biotska pestrost je tudi eden najpomembnej- ših kazalnikov človekovega odnosa do narave in življenja ter posledično človekovega vpliva na podnebne spre- membe, zato je učinkovito varovanje narave nujno. Na območju Jelovice so v program upravljanja območij Natura 2000 vključeni habitatni tipi: aktivna viso- ka barja, barjanski gozdovi, naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode, Zavarovana območja na Jelovici Velik del območja, ki ga obravnava projekt JeloviZA, spada pod zavarova- no območje Natura 2000. Upravljanje območja z namenom ohranjanja, vzdr- ževanja ali izboljšanja stanja narave sledi varstvenim ciljem, določenih z Uredbo o posebnih varstvenih obmo- čjih z namenom (Statistični urad … 2023), ter ukrepom za doseganje var- stvenih ciljev, zapisanih v programu upravljanja območij Natura 2000 (v javni razgrnitvi za razpravo je trenutno predlog PUN za obdobje 2023–2028). Vendar je izboljšanje stanja narave na območju Jelovice zaradi številnih ujm pestrost bogatijo planine in barja, kjer živijo posebej prilagojene rastli- ne in živali. Ogoleli vrhovi Ratitov- ca se v poletnem času spremenijo v planinske pašnike (Kalan s sodelavci 2007). Planota Jelovica je redko poseljena z zgolj petimi odstotki prebivalstva vseh petih občin (Bohinj, Bled, Radovljica, Kranj in Železniki), ki segajo na to območje. Za turiste je zanimiva predvsem kot pohodniška destinacija ter povezava med Bo- hinjsko in Selško dolino. Obreme- njenost območja je sezonske narave in se poveča v času rasti gob, pa tudi pozimi zaradi dveh smučišč. Slika 1: Območje projekta JeloviZA (vir: Zavod za gozdove Slovenije 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 51 UPRAVLJANJE EKOSISTEMOV JELOVICE liko območje) ter specifične lastnosti, strukture in procesi habitatnega tipa (Priloga B 2023). Povezava med habitatom divje- ga petelina in podnebnimi spre- membami poudarja potrebo po celovitem pristopu k podnebnemu varstvu, ki vključuje tako varstvo habitatov kot tudi prilagoditvene ukrepe za ohranjanje ogroženih vrst posamezen habitat) na Jelovici, ki so pomembne za vzdrževanje ekosiste- ma na obravnavanem območju. Na območju Jelovice sta zavarovani dve barji. Barje Blato je kot primer aktivnega visokega barja zavarovano v velikosti 2,7 ha. Barje Ledina je prehodno, najjužneje ležeče barje v Evropi (ZGS 2022). Zavarovana je velikost habitatnega tipa (6,7 ha ve- ter zavarovane vrste iz vrst ptic: črna žolna, divji petelin, gozdni jereb, ko- conogi čuk, kozača, mali skovik, pla- ninski orel, sokol selec, triprsti detel, metulja gozdni postavnež in lorkovi- čev rjavček ter netopir mali podkov- njak (PUN 2023). V nadaljevanju so opisani varovano območje barje in zavarovane kvalifi- kacijske vrste (značilne vrste živali za Preglednica 1: Izsek iz Priloge B k PUN 2023: Primer različnih odgovornih nosilcev za ukrepe varstvenih ciljev zavarovanih vrst in habitatnih tipov. EU koda Ime vrste/HT Znanstveno ime vrste Taksonomska skupina Tip varstvenega cilja Podrobni varstveni cilj programskega obdobja Odgovorni nosilci A236 črna žolna Dryocopus martius ptice velikost habitata ohrani se načrtovalci in nosilci urejanja prostora A108 divji petelin Tetrao urogallus ptice velikost habitata ohrani se načrtovalci in nosilci urejanja prostora A108 divji petelin Tetrao urogallus ptice specifične lastnosti, strukture, procesi habitata ohrani se načrtovalci in nosilci urejanja prostora A104 gozdni jereb Bonasa bonasia ptice velikost habitata ohrani se načrtovalci in nosilci urejanja prostora A104 gozdni jereb Bonasa bonasia ptice specifične lastnosti, strukture, procesi habitata se obnovi na načrtovalci in nosilci urejanja prostora A220 kozača Strix uralensis ptice velikost habitata ohrani se načrtovalci in nosilci urejanja prostora 6520 gorski ekstenzivno gojeni travniki grmišča in travišča velikost habitatnega tipa ohrani se načrtovalci in nosilci urejanja prostora A241 triprsti detel Picoides tridactylus ptice specifične lastnosti, strukture, procesi habitata se obnovi na MKGP 6170 alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh grmišča in travišča specifične lastnosti, strukture, procesi habitatnega tipa ohrani se MKGP, KGZS A091 planinski orel Aquila chrysaetos ptice specifične lastnosti, strukture, procesi habitata izboljša se MKGP 7110 aktivna visoka barja barja in močvirja specifične lastnosti, strukture, procesi habitatnega tipa ohrani se ZGS 3160 naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode sladke celinske vode specifične lastnosti, strukture, procesi habitatnega tipa ohrani se KGZS 7140 prehodna barja barja in močvirja specifične lastnosti, strukture, procesi habitatnega tipa ohrani se MNVP, DRSV 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 UPRAVLJANJE EKOSISTEMOV JELOVICE načrtovano ter ne impulzivno in od- visno od trenutnih potreb (Zavod za gozdove Slovenije 2023). Na območju Slovenije gospo- darjenje z gozdovi sodobno na- črtujemo že od leta 1724, ko so izdelali ureditev donosov za Idrijske gozdove. Danes sta aktualna temeljna državna dokumenta za ravnanje in gospodarjenje z gozdovi, ki temeljita na načelih trajnosti, sonaravnosti in mnogonamenskosti, Zakon o gozdo- vih (1993), ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo ter razpolaganje z gozdovi na podlagi načrtov za gos- podarjenje z gozdovi, ter Nacionalni gozdni program (2007), ki je temeljni strateški dokument, namenjen dolo- čitvi nacionalne politike trajnostne- ga razvoja gospodarjenja z gozdovi (Zavod za gozdove Slovenije 2023). K temu stremi tudi Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 LULUCF (Strateški načrt skupne … 2022). Povprečna lesna zaloga v slovenskih gozdovih se je od leta 2000 do leta 2012 večala, nato je zaradi intenzivne Sove so v gozdnem prostoru končni plenilci. Njihovo aktivno varstvo se je izkazalo kot pomembno za ohranjanje celotne biodiverzitete in ekosistemov (Mihelič 2012). Postavljanje gnezdil- nic za kozače na Jelovici se je kot prvi primer postavitve v alpskem prostoru začelo v letu 2010 z namenom razi- skav in monitoringa. Na huje prizade- tih gozdnih območjih Jelovice bodo v sklopu projekta JeloviZA nameščene oziroma obnovljene gnezdilnice za kozačo uporabljene tudi kot nado- meščanje izgubljenih gnezdišč najve- čje duplarice na slovenskem. Obnova degradiranih območij gozdnega ekosistema Gozd je zapleten ekosistem, ki ima velik vpliv tako na posameznika kot širšo družbo. Zaradi počasnega razvoja lahko mine povprečno človeško življenje ali več, preden iz gole površine dobimo gozd, ki ima za človeka neko finančno vrednost. Enkratni in nepremišljeni posegi imajo daljnosežne posledice, ki lahko gozd razvrednotijo za nekaj generacij. Zaradi tega je pomembno, da je gos- podarjenje z gozdovi premišljeno in v spremenjenih okoljskih razmerah. V sklopu projekta smo z oddajniki opremili dva predstavnika te vrste, za katera bomo z izvedbo telemetri- je dobili dodaten vpogled v habitate vzreje zaroda, prehranjevanja, skri- vanja pred plenilci in prezimovanja. Ker je povečan vnos nemira na Je- lovici ključen dejavnik ogroženosti divjega petelina (Mihelič 2012), bodo rezultati telemetrije vplivali na predlagana območja varstvenih con oziroma con miru. Podnebne spremembe poleg moč- no obljudenih mest vplivajo tudi na habitat gozdnega jereba (Rozman 2014), ki živi v gozdovih brez podra- sti, potrebuje raznolik gozdni habitat z mešanico visokih dreves, gostega gr- movnega vegetacijskega sloja z odprti- nami v podrasti in bogatega zeliščnega sloja (Mihelič 2011; 2015). Na njego- ve gnezditvene uspešnosti in razpolo- žljivost hrane vplivajo tudi pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski dogodki in nenadne spremembe v temperaturi, kot tudi spremembe habitata zaradi višanja temperature (Bevk 2007). Funkcije barij so ključne za ohranjanje ekosistemskih storitev, kar posledično vpliva na zaščito okolja in zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb. Barja so učinkovita skladišča ogljika in se ob normalnih razmerah zaradi pomanjkanja zraka razgrajujejo zelo počasi, v tleh in rastlinskih ostankih pa je zato količina ogljika prisotna dalj časa kot v suhih tleh (Jan 2006). So tudi eden najbolj biotsko raznovrstnih ekosistemov, ki zagotavlja življenjski prostor številnim ogroženim in redkim vrstam rastlin in živa- li. Preprečuje erozijo, v obdobjih suše delujejo kot vodni rezervoar in regulirajo mikroklimo (Vrščaj 2017). Cilji gospodarjenja, ki določajo namen gozdov, so proizvodnja lesa, ohranjanje voda, varstvo narave, ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, čiščenje zraka in regulacija klime, varovanje pred naravnimi nesrečami, zagotavljanje ponorov ogljika, rekreacija in turizem, lov in dohodek od lova, vzgoja in izobraževanje ter raziskovanje gozdov, pridobivanje drugih gozdnih proizvodov, estetski videz krajine, ohranjanje kulturne dediščine. Ključni dejavniki, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in na ka- tere aktualni gozdnogospodarski načrti na posameznih območjih vplivajo, so površina gozdov, lesna zaloga in njena debelinska struktura, prirastek ter možni posek (Marenče 2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 53 UPRAVLJANJE EKOSISTEMOV JELOVICE Na naravnem pomlajevanju gozdnih sestojev temelji tudi Strategija go- spodarjenja z gozdovi (ZGS OE KR 2021). Obnovo s sadnjo ali setvijo izvajamo tam, kjer je naravna obno- va motena zaradi različnih razlogov oziroma se s sadnjo pospešuje druge avtohtone vrste, ki jih želimo umesti- ti na določen prostor. V predhodni raziskavi je bilo eviden- tirano mladje na Jelovici. Na pod- lagi rezultatov lahko določimo tudi delež in vrsto načina obnove gozda, še posebej, če hočemo v gozd vnesti biotsko pestrost in stabilnost. Rezul- tat raziskave je evidentiranje mladja smreke na 61 % ploskev, jelke na 26 %, bukve na 36 %, gorskega javorja na 42 %, jerebike na 41 % in vrbe ive na 24 % ploskev (Ščap, Klopčič in Bolčina 2013). Sadnja je primernejša izbira obnove gozda pri sanaciji velikih ogolelih površin, odsotnosti naravnega po- mladka oziroma v predelih z večjim tveganjem za erozijo tal. S sadnjo prispevamo k hitrejši obnovi gozda in s tem večjim ponorom CO2. Za- gotavljanje ponorov ogljika je obrav- navano tudi v gozdnogospodarskih ciljih, strategija gospodarjenja pa usmerja ponor CO2 v varovalne goz- dove, gozdne rezervate in ekocelice, kjer ni poseka oziroma je intenzi- teta poseka manjša, kar posledično prispeva k večji akumulaciji lesne zaloge. Ne smemo pa zanemariti po- membnosti akumulacije lesne zaloge v gospodarskih gozdovih, kjer je na enoto površine akumulacija sicer manjša, absolutno pa večja (Maren- če 2022). ske pestrosti v primeru naravnih ne- sreč povzroča večje posledice (Kolšek 2011). Ogolela območja so bila z na- menom povečanja odpornosti gozda obnovljena po obeh metodah: s sa- dnjo primernih drevesnih vrst ter z naravno obnovo gozdnih sestojev. Iz- bor učinkovitejše metode obnove goz- da je na izbranih površinah temeljil na značilnostih ekosistema površine, cilju obnove, vrsti gozda, okoljskih razmerah in rastlinskih vrstah. Obe metodi imata svoje prednosti in izzi- ve, ki jih je treba upoštevati. Naravno pomlajevanje ohranja goz- dno mikroklimo in zastrta tla, vpliva na večjo življenjsko moč dreves, omo- goča boljšo ohranitev naravne genetske raznolikosti dreves in je na dolgi rok učinkovitejše. Izkoriščanje rastiščnih potencialov je v mešanih sestojih bolj- še, prav tako je manj možnosti za delo- vanje in širjenje škodljivih organizmov, večja pa je zmožnost prilagajanja na okoljske spremembe (Diaci 2021). sečnje in velikega deleža odmrlih dre- ves, na katera so poleg povečanega rednega poseka dreves vplivale pred- vsem naravne ujme, kot sta žledolom (2014) in vetrolom (2017), ter posle- dične gradacije podlubnikov, začela nazadovati (Grah s sodelavci 2021). Skupaj z grmičastim gozdom, gozd prekriva več kot polovico slovenskega ozemlja – 58 % (kazalnik prikazuje delež gozda v skupni površini države in ne zajema podatkov o površinah v zaraščanju) (Živim z Naturo … 2023). Na območju Jelovice prevladuje za- sebna lastniška struktura, kar se kaže tudi v različnih potrebah in zahtevah lastnikov do gozda. Delež državnih gozdov se je v zadnjih desetih letih s 40,8 % zmanjšal na 19,4 % (ZGS OE Bled 2021). Nekdaj je območje Jelovice poraščal jelovo-bukov gozd, danes prevladuje smreka, kar zaradi zmanjšane biot- 5000 5500 6000 6500 7000 7500 8000 55 56 56 57 57 58 58 59 59 60 60 2011 2013 2015 2017 2019 2021 po vr ši na ( km 2 ) de le ž go zd a (% ) leto površina kopenskih območij, določenih v okviru Nature 2000 (km2) delež gozda v skupni površini države (%) Slika 2: Spreminjanje deleža gozda (%) in površin Natura 2000 (km2) v Sloveniji med letoma 2011 in 2021 (vir: Statistični urad … 2023). 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 UPRAVLJANJE EKOSISTEMOV JELOVICE Na območju Jelovice z načrtovano uporabo sadnje ter naravne obnove obnavljamo 20 ha gozda. Za obnovo smo izbrali 10 hektarjev primernih površin za sadnjo novih sadik dreves ter drugih 10 hektarjev površin, kjer bo obnova potekala z naravnim po- mlajevanjem. V obeh primerih smo del mladja zaščitili pred divjadjo. Za zaščito sadik smo uporabili tri vrste zaščitnih sredstev proti divjadi, zaščito z ograjo, zaščito z mrežo ter za- ščito s premazom, kontrolna ploskev je za primerjavo učinkovitosti na- merno ostala brez zaščite. Za zaščito mladja pred vsemi vrstami poškodb, ki jih povzroči divjad, v novejših časih upravljalci gozda uporabljajo zaščitno jev (Ščap, Klopčič in Bončina 2013). Na Jelovici smo v sklopu projekta za povečanje stabilnosti ekosistema in manjše ranljivosti gozda ter glede na namen gozda sadili sadike gorskega javorja, macesna, rdečega bora, jelke in bukve. Semena za vzgojo sadik, ki jih za obnovo gozdov v Sloveniji lahko uporabijo, so vzgojene skladno z Zakonom o gozdnem reprodukcij- skem materialu (Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu 2002). Raziskava primernejše oblike obnove gozda (naravna od sadnje) bo plod spremljanja rasti mladja med traja- njem projekta in tudi po njegovem zaključku, ko bodo rezultati tudi ovrednoteni. V času trajanja projekta JeloviZA še ne bomo pridobili točnih podatkov o akumulaciji CO2 na območju Jelovice kot posledici obnove, saj podatki te- meljijo na drevesih nad merskih pra- gom premera 10 cm (Skudnik s sode- lavci 2021). Povprečna pomladitvena doba za GGE Jelovica je 25 let, zato ocenjujemo, da smo s sadnjo obnovo gozda v primerjavi z naravno obnovo pospešili za 25–35 let. Obnova gozda na Jelovici Pogosti dejavniki tveganja, ki pove- čujejo dovzetnost gozdnih sestojev za motnje, so spremenjena naravna drevesna sestava in sestojna zgradba gozdov ter zato zmanjšana mehanska in biološka stabilnost gozdnih sesto- Slika 3: Primer označevanja izbrane ploskve za obnovo gozda (vir: Zavod za gozdove Slovenije 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 55 UPRAVLJANJE EKOSISTEMOV JELOVICE nizacija, onesnaževanje, nezakonite aktivnosti in podnebne spremembe. Razdelitve na območja vrst in habi- tatnih tipov so dostopne na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Prikazane so tudi v in- formacijskem sistemu Naravovarstve- ni atlas – NV61, z januarjem 2025 pa bodo prikazane še v informacijskem sistemu Narcis (PUN 2023). Meje razdelitev na območja določi- mo z vpisom v evidenco o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske ra- znovrstnosti. Sčasoma se lahko spre- menijo zaradi sprememb v naravi, ki jih lahko povzročijo naravni procesi, varstveni ukrepi in druge aktivnosti za izboljšanje stanja, dovoljeni posegi, druga ravnanja v prostoru, pa tudi za- radi dodatnih strokovnih utemeljitev (Uradni list RS 49/04). Ocena obre- menitve zaradi turističnega obiska in prostočasnih dejavnosti je pomemben vir informacij za izdelavo prostorske razdelitve na območja varstvenih in turistično-rekreativnih dejavnosti in so podlaga za načrt upravljanja. da bo tak sestoj pred posekom aku- muliral približno 750 ton/ha. Z monitoringom sadik med izvaja- njem projekta in tudi v nadaljevanju bodo znani rezultati najuspešnejšega načina zaščite sadik. Z analizo obno- vljenih območij bomo pridobili kori- stne podatke, kako učinkovito se goz- dovi Jelovice samostojno obnavljajo in kako lahko s sadnjo drevesnih vrst pomagamo planoti do hitrejše obnove in pestrejše sestave gozda. Izdelava ocene obremenjenosti območja Koncept conacije (razdelitve na ob- močja) se nanaša na ohranjanje na- ravnih ali kulturnih značilnosti dolo- čenega območja z namenom zaščite in trajnostne uporabe teh značilnosti. Prvi korak k razdelitvi na območja je temeljit pregled območja in ocena njegovih naravnih, kulturnih in eko- sistemskih značilnosti z identifikacijo ogroženih vrst, habitatov, zgodovin- skega in kulturnega pomena ter oce- no potencialnih groženj, kot so urba- leseno ograjo. Uporabi se lahko na zemljiščih, ki so večja od pol hektarja in kjer ni evidentiranih selitvenih poti prostoživečih živali oziroma območij, pomembnih za njihovo ohranitev. Na območju Jelovice smo postavili 4 ta- kšne ograje. Lesene ograje ostanejo na območju do njihovega propada. Za zaščito vršičkov in debel pred obje- danjem, lupljenjem in drgnjenjem divjadi smo kot drugo vrsto zaščite uporabili biorazgradljive tulce, nare- jene iz grobe mreže. Tulce smo okrog debla namestili tako, da jelenjad ne more priti do lubja. Drevo bodo šči- tili, dokler ne bo predebelo. Pri tovr- stni zaščiti moramo redno skrbeti za odstranjevanje gozdne podrasti z ob- žetvijo (odstranjevanje visokorastočih trav, malinovja, praproti …), saj tulci sadike ne ščitijo pred konkurenčno vegetacijo. Z istim namenom zaščite smo del ob- novljenega mladja oziroma sadik pre- mazali z zaščitnim premazom. Zaščito s premazi bomo ponovili vsako leto, dokler glavnina vršičkov ne doseže vi- šine zunaj dosega objedanja divjadi. V času aktivne rasti listavcev in iglavcev premazov ne uporabljamo, ker bi s tem ovirali njihovo rast in razvoj. Tekom projekta bomo izvajali mo- nitoring stanja sadik in objedanja. Predvidevamo, da se bo ob ugodnih razmerah v odraslem sestoju obdrža- lo približno 500 dreves/ha od 1200 posajenih. Čez 40 do 50 let, ko bodo ta dosegla premer približno 10 cm, bodo akumulirala približno 100 ton/ ha. Končna lesna zaloga čez cca 120 let bo okrog 750 m3/ha, kar pomeni, Slika 4: Lesena ograja na planoti Jelovica (foto: Zavod za gozdove Slovenije). 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 UPRAVLJANJE EKOSISTEMOV JELOVICE Za težko rešljive konflikte na lokal- nem območju (na primer prisotnost divjih zveri, pomembnost biodiver- zitete, pašništvo) in oblikovanje ce- lostnih, vključujočih in trajnostnih načrtov upravljanja območja smo v projektu JeloviZA uporabili metodo senzobiografskega sprehoda. Senzobiografski sprehod je inova- tiven pristop k interpretaciji naravne in kulturne dediščine ter razumeva- nju okolja, izražen skozi izkušnje in čute posameznika. Metoda temelji na osebnih izkušnjah in povezano- sti posameznikov z okoljem. Gre za poglobljen in subjektiven pristop k spoznavanju kraja, ki lahko vpliva na razumevanje, ozaveščanje ter celo na- črtovanje upravljanja območja. Ude- leženci sprehoda se poleg opazovanja okolja osredotočajo na svoje občutke, vonje, zvoke, barve in druge čutne za- znave, ki jih doživljajo med hojo ali raziskovanjem (Abram 2022), kar jim omogoča bolj celostno izkušnjo ter omogoča vpogled v edinstveno per- spektivo vsakega posameznika. V projektu JeloviZA smo s sodelova- njem posameznih lokalnih deležnikov metodo uporabili za preverjanje druž- bene ustreznosti predlagane conacije kot tudi za definiranje ključnih kon- fliktov na območju projekta. Za iz- vedbo senzobiografskega sprehoda je bilo na terenu treba poiskati ključne predstavnike ciljnih skupin, izvesti in- tervjuje oziroma z drugimi metodami upravljavca so lahko le ožja zaščitena območja (naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni rezervat), v tem primeru zanje skrbi organiza- cija, pristojna za ohranjanje narave (PUN 2023). Ker je za širše območje, kakršno je tudi obravnavano območje projek- ta JeloviZA, pristojnih več občin, je za zagotavljanje varovanja območja potreben skupen model ali načrt upravljanja, ki mora biti celosten in poleg naravovarstvenih vsebin vkl- jučevati in opredeljevati tudi potrebe in zahteve lokalne skupnosti, zato vključuje zainteresirane deležnike (lokalno prebivalstvo, organizacije, vlado …), upošteva ekonomske in družbene vidike ter zakonske opre- delitve (Navodila za … 2023). Z jasno opredelitvijo cilja fokusne skupine in pravilno moderacijo pri- dobimo zaupanje in premik lokalne miselnosti v rešitve in zavedanje po- membnosti lokalne skupnosti ter ra- zumevanje pojava konfliktov in defi- niranje točk za sodelovanje (Vogelnik 2016). Za povečanje zavedanja o ob- stoječih izzivih je ugotovitve fokusne skupine treba deliti s skupnostjo in vključenimi deležniki ter na ta način spodbuditi dialog in sodelovanje za iskanje skupnih rešitev. Ugotovitve so podlaga za načrtovanje aktivnosti, projektov ali politik in so v zapisani obliki vsebina načrta upravljanja ob- močja. Participativni način izdelave modela upravljanja Lokalni deležniki na obravnavanem območju imajo ključno vlogo pri varovanju območja, s čimer prispe- vajo k blaženju podnebnih spre- memb. Njihove aktivnosti vplivajo na ohranjanje ekosistemov, zmanj- šanje emisij toplogrednih plinov in spodbujanje trajnostnih praks tako, da sodelujejo pri razvoju ter izvajan- ju načrtov upravljanja, ki spodbujajo trajnostno rabo virov in ohranjanje ekosistemov. To vključuje preudar- no gospodarjenje z gozdom, vodo, tlemi in drugimi naravnimi viri ter upoštevanje trajnostnih pristopov h kmetovanju oziroma k podjetništvu, ki vključuje podporo pridelavi lokal- ne hrane, izdelkom z nizkim ogljič- nim odtisom in drugim trajnostnim iniciativam. Na ta način prispevajo tudi k ohranjanju biotske raznovrst- nosti na območju s spodbujanjem trajnostnih praks, kot so ohranjan- je habitata za ogrožene rastlinske in živalske vrste ter preprečevanje inva- zivnih tujerodnih vrst. Za delovanje lokalne skupnosti v funkciji upravl- javca območja je potrebno njihovo vključevanje v okoljske projekte, izobraževalne delavnice in kampanje ozaveščanja o podnebnih spremem- bah (Center šolskih in obšolskih de- javnosti 2022). Največje grožnje zavarovanim ob- močjem v Sloveniji so zahteve po zemljiščih, raba naravnih virov, one- snaževanje okolja ter invazivne vrste (Sovinc 2011). Vsa širša zavarovana območja (parki), tudi če so lokalnega pomena, imajo določenega poseb- nega upravljavca. Brez posebnega Učinkovit pristop k razreševanju konfliktnih področij v lokalni skupnosti je uporaba fokusne skupine, ki je strukturiran način posvetovanja z manjšo skupino tipičnih predstavnikov (ki imajo interes in zagovarjajo ostale iz skupine) obravnavane teme. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 57 UPRAVLJANJE EKOSISTEMOV JELOVICE čju Jelovice še potekajo. Monitoring obnove gozda bo potekal še po za- ključenem projektu in je del utečenih praks upravljanja z gozdovi. Razdelitev na območja je bila prever- jena na terenu s ključnimi predstavni- ki skupnosti in deležnikom območja predstavljena z inovativno metodo senzobiografskega sprehoda. Z izsled- ki fokusne skupine ter senzobiograf- skega sprehoda bomo v nadaljevanju dopolnili dokument Model upravlja- nja območja Jelovica in zagotovili participativnost. Ključno pri celotni nalogi pa je zagotoviti vključenost izdelanega dokumenta Modela upra- vljanja v občinske načrte, kar bomo izvedli v zadnji fazi projekta JeloviZA. Projekt JeloviZA sofinancirajo Islandi- ja, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, soustvar- jajo pa ga CIPRA Slovenija, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za varstvo narave, Občina Železniki, Razvojna agencija Sora in CIPRA International. prebivalstvo spodbuja, da se vrne k tradicionalnim načinom življenja, ki so okolju bolj prijazni, hkrati pa se zaradi povečane/dodane vrednosti izdelkov iz manj trajnostnih dejav- nosti preusmeri v bolj trajnostne, na primer trajnostni turizem (Ratkovič 2020). Pri načrtovanju se lokalna skupnost poveže z različnimi dele- žniki območja, obiskovalci, strokov- njaki in institucijami, kar pripomore k soustvarjanju trajnostnih rešitev območja in omogoči izmenjavo zna- nja in izkušenj ter posledično tudi širjenje dobrih praks zunaj obrav- navanega območja. Na ta način jim najbolj kakovostno pomagamo spo- znati in ceniti tisto, kar je za obrav- navano območje posebej vredno (Torkar 2022). Ključnega pomena sta povezanost z aktualnimi izzivi in omogočanje kreativnega razmišljanja o trajnostnih rešitvah. Sklep V času nastajanja članka aktivnosti iz- boljšanja stanja ekosistemov in ohra- njanja kvalifikacijskih vrst na obmo- pridobiti podatke za dopolnitve pre- dloga conacije. Sam predstavitveni senzobiografski sprehod bomo kot primer prakse uporabili v interpreta- ciji obravnavanega območja, zato je uporabljena metoda lahko vzpodbuda lokalne skupnosti k tovrstni trajnostni rabi prostora tudi na primer za namen turistične dejavnosti. Interpretacija kulturne in naravne dediščine poveže preteklost s seda- njostjo in prihodnostjo. S pripovedo- vanjem zgodb o tem, kako so se ljudje podnebnim spremembam prilagajali v preteklosti, spodbudi razumevanje, kako se spopadati z izzivi, ki jih pod- nebne spremembe prinašajo v sodob- nosti. Delavnice, predavanja in razsta- ve pripomorejo k ozaveščanju lokalne skupnosti in obiskovalcev (Keršič Sve- tel 2019). Interpretiramo tradicionalne trajno- stne prakse, kot so lokalna pridelava hrane, ekološko kmetovanje, upo- raba obnovljivih virov energije in trajnostno gradbeništvo, kar lokalno Viri in literatura 1. Abram, S., Bajič, B. 2022: Reflecting Ethnographically on the Sensory, Walking, and Atmospheric Turns. Etnološka tribuna 45. Medmrežje: https://hrcak.srce.hr/ojs/index.php/etnoloska-tribina/issue/view/1070 (20. 8. 2023). 2. Bevk, D. 2007: Upadanje populacije divjega petelina v Škofjeloškem, Cerkljanskem in Polhograjskem hribovju. Diplomsko delo, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 3. Center šolskih in obšolskih dejavnosti 2022: Didaktika učenja na prostem: Gozd – najlepša in najboljša učilnica. Gozd in podnebne spremembe. Zbornik mednarodne konference. Ljubljana. 4. Diaci, J., De Groot, M., Ogris, N. 2021: Ohranjenost drevesne sestave in realizacija možnega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v Sloveniji. Gozdarski vestnik 79-2. 5. Eržen, S. 2007: Geografija Jelovice s poudarkom na možnostih razvoja turizma. Diplomsko delo, Oddelek za Geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 6. Gozd in gozdarstvo. Načrtovanje gospodarjenja. Medmrežje: https://www.gozd-les.com/upravljanje-gozdov/nacrtovanje-gospodarjenja (30. 8. 2023). 7. Grah, A., Skudnik, M., Guček, M., Hladnik, D., Jevšenak, J., Kovač, M., Kušar, G., Mali, B., Pintar, A. M., Pisek, R., Planinšek, Š., Poljanec, A., Simončič, P. 2021: Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018: rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov. Ljubljana. 58 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 UPRAVLJANJE EKOSISTEMOV JELOVICE 8. Jan, D. 2006: Zgradba gozda na prehodu v visoko barje. Diplomsko delo, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 9. Kalan, G., Gulič, J., Rozman Bizjak, S., Danev, G., Roglej, M., Uratarič, N., Djokić, T. 2007: Jelovica, zavetje tišine. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Kranj. 10. Keršič Svetel, M., Odar, M., Ogrin, M., Slapnik, M., Žakelj, K., Žorž, G. 2019: Doživljanje gorskih prelazov in dolin. Priročnik za načrtovanje interpretacije dediščine na gorenjskem delu ceste Vršič. Ljubljana. Medmrežje: https://www.cipra.org/sl/novice/dozivljanje-gorskih-prelazov- in-dolin-prirocnik-za-nacrtovanje-interpretacije-dediscine/dateien-1/CIPRA%20prirocnik-%20WEB-4.pdf/@@download/file/CIPRA%20 priro%C4%8Dnik-%20WEB-4.pdf?inline=true (22. 8. 2023). 11. Kolšek, M. 2011: Pričakovani vplivi podnebnih sprememb na sečnjo v gozdu v Sloveniji. Medmrežje: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/ img/CE/varstvo/Zanimivosti/Pricakovani_vpliv_naravnih_nesrec.pdf (22. 8. 2023). 12. Marenče, M. 2022: Okoljsko poročilo za 14 območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021–2030. Medmrežje: http://www.zgs.si/ fileadmin/zgs/main/img/CE/GGN_nacrtovanje/Razgrnitve_2022/01-Okoljsko-porocilo-GGN-GGO-2021-2030_MOP_druga_dopolnitev_ za_mnenje.pdf (18. 8. 2023). 13. Mihelič, T. 2015: Evidentiranje izhodiščnega stanja gozdnega jereba (Bonasa bonasia) na Kočevskem. Ljubljana. 14. Mihelič, T. 2012: Monitoring divjega petelina na rastiščih na območju Jelovice v letu 2011. Poročilo. Ljubljana. 15. Mihelič, T. 2012: Popis gozdnega jereba na Jelovici v letu 2011 in analiza populacijskih trendov od leta 2000 naprej. Ljubljana. 16. Mihelič, T., Vrezec, A. 2012: Triletni monitoring kozače (Strix uralensis) in koconogega čuka (Aegolius funereus) v gnezdilnicah na Jelovici. Zaključno poročilo DOPPS. Nacionalni inštitut za biologijo. Ljubljana. 17. Navodila za določanje in interpretacijo kvalitete cone vrste, cone strukture in cone širitve v Natura 2000 območjih. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Medmrežje: https://zrsvn-varstvonarave.si/wp-content/uploads/2019/07/Navodila_za_dolocanje-con.pdf (31. 8. 2023). 18. Priloga B: Ukrepi Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028. PUN 2023–2028. 2023. Ljubljana. Medmrežje: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=15299 (25. 8. 2023). 19. PUN - Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028. 2023. Ljubljana. Medmrežje: 20. https://natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/LIFE_IP_NATURA_SI/Rezultati/PUN_2023-2028_sprejet/Natura2000P.pdf (25. 8. 2023). 21. Ratković Aydemir, D. L., Jagić Boljat, I., Draženović, M., Klarić Vujović, I., Kuka, M., Polajnar Horvat, K., Smrekar, A. 2020: Priročnik za interpretacijo dediščine. Ljubljana. 22. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP), Uradni list RS, št. 111/07. Ljubljana. 23. Rozman, S., Krepfl, D., Rogelj, M. 2014: Vpliv prometa na divjega petelina (Tetrao urogallus) in gozdnega jereba (Bonasa bonasia) na Jelovici. Varstvo narave 27-27. 24. Skudnik, M., Jevšenak, J., Poljanec, A., Kušar, G. 2021: Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih – rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov. Gozdarski vestnik 79-4. 25. Sovinc, A. 2011: Oblikovanje modela za učinkovito upravljanje zavarovanih območij narave. Doktorska disertacija, Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Koper. 26. Statistični urad Republike Slovenije: Cilj 15. Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti. Medmrežje: https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-15.-varovati-in-obnoviti-kopenske-ekosisteme-ter-spodbujati-njihovo- trajnostno-rabo-trajnostno-gospodariti-z-gozdovi-boriti-se-proti-%C5%A1irjenju-pu%C5%A1%C4%8Dav-prepre%C4%8Diti-degradacijo- zemlji%C5%A1%C4%8D-in-obrniti-ta-pojav-ter-prepre%C4%8Diti-izgubo-biotske-raznovrstnosti (28. 8. 2023). 27. Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. 2022. Ljubljana. Medmrežje: https://skp.si/skupna-kmetijska- politika-2023-2027 (28. 8. 2023). 28. Ščap, Š., Klopčič, M., Bončina, A. 2013: Naravna obnova gozdnih sestojev po vetrolomu na Jelovici. Gozdarski vestnik 71-4. 29. Torkar, G., Dešnik, S., Domanjko, G., Fujs, Š., Koltai, T., Kuhar, S., Matješec, M., Moršič, N., Horvat, M. 2022: Načrt interpretacije Krajinskega parka Goričko. Medmrežje: https://www.naturaviva.si/wp-content/uploads/2022/11/Nature_interpretation_plan_Goricko.pdf (25. 8. 2023). 30. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18. Ljubljana. 31. Vogelnik, M. 2016: Simulacijska tehnika skupinske dinamike – nova kvalitativno-kvantitativna tehnika. Diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. 32. Vrščaj, B. 2017: Lastnosti, pestrost in ekosistemske storitve tal. Ljubljana. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/ (27. 8. 2023). 33. Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM), Uradni list RS, št. 58/02, 85/02 – popr., 45/04 – ZdZPKG in 77/11. Ljubljana. 34. Zavod za gozdove republike Slovenije (ZGS) 2023. Medmrežje: http://www.zgs.si/ (1. 9. 2023). 35. Zavod za gozdove (ZGS) OE Bled. 2021. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Bled (2021–2030), osnutek. Medmrežje: https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/GOZDARSTVO/Gozdnogospodarski-nacrti/AA_Javne-razgrnitve/Bled/Osnutek_GGN- GGE_Bled-2021-2030.pdf (30. 8. 2023). 36. Zavod za gozdove (ZGS) OE KR. 2021. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Kranj (2021–2030), osnutek. Medmrežje: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/GGN_nacrtovanje/Razgrnitve_2022/03-GGN-GGO-Kranj-Osnutek.pdf (30. 8. 2023). 37. Zakon o gozdovih (ZG). Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE. Ljubljana. 38. Žagar, A. 2018: Biodiverziteta – umetnost življenja. Medmrežje: https://www.delo.si/novice/okolje/biodiverziteta-umetnost-zivljenja/ (22. 8. 2023). 39. Živim z Naturo 2000. Ministrstvo za naravne vire in prostor. Medmrežje: https://natura2000.gov.si/ (20. 7. 2023).