[Teto XII. j Štev. 15 TELEFON, UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 17. januarja 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejcman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din Cena din 1-— Zbliževanje Italije in jugoslavije Pred sestankom italijanskega zunarvega ministra grofa Ciana in dr. Milana Sto adinoviča na Belju — Po dveh dneh lova bo grof Ciano obiskal Beograd, kier bo odprl razstavo italijanskih knjig — Komentarji tirega tiska BEOGRAD, 17. januarja. V četrtek 19. t. m. prispe na povabilo jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča na obisk italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano. K temu obisku objavljajo tukajšnji listi obširne ekscerpte tujega tiska o namenu in i>omenu tega obiska za nadaljnje zbliževanje in sodelovanje med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo. KULTURNA KONVENCIJA RIM, 17. januarja. »La Stampa« objavlja poročilo dopisnika Alfia Rusa: »Pred-stoječi sestanek med grofom Cianom in predsednikom Stojadinovičem vzbuja vedno večje zanimanje italijanskih in drugih krogov. Podrobni program obiska še nj znan. vendar je gotovo, da bo grof Ciano odprl v Beogradu veliko razstavo italijanskih knjig, katere namen bo nadaljevanje in poglobitev kulturnih odno-šajev med obema državama. Na razstavi se-bodo zbrali jugoslovanski književniki in umetniki, ki bodo ob tej priliki lahko stopili v stik s predstavnikom fašistične Italije. Tudi med dr. Stojadinovičem in grofom Cianom se bo razpravljalo o kulturnem sodelovanju. Politično prijateljstvo bo s poznavanjem kulture samo pridobilo. Zato se zatrjuje, da se proučuje možnost sklenitve kulturne konvencije med italijo in Jugoslavijo. POLITIČNI RAZGOVORI »Corriere della Sera« in »H Popolo d’ Itafia« ter tržaški listi poročajo, da je grof Ciano sprejel že ob priliki sestanka v Benetkah od dr. Stojadinoviča povabi- lo na lov na državnem posestvu Belju. Ta sestanek spada v okvir normalnih Izmenjav obiskov, ki sta jih za večkrat sklenila oba državnika, da se pogovorita o mednarodnem političnem položaju in vseh vprašanjih, ki direktno zanimajo obe državi. V političnih krogih se podčrtava, da je taka izmena obiskov očit dokaz iskrenega sodelovanja obeh držav, dobre vcjje beograjskih krogov in vzajemnih simpatij, ki vežejo oba zunanja ministra. Tekom lova na Belju bo grof Ciano gost v gradu, ki ga je dal zgraditi nekoč princ Evgen Savojski, ki je z zmago nad Turki pri korčrto osvobodi! vso Baranjo. Cesar Karel VI. je podaril princu Belje v znak priznamn za storjene zasluge. VESTI NEMŠKIH LISTOV DUNAJ, 17. januarja. »Neue Freie Pres-se ( poroča, da so neresnične vse vesti raznih listov, da se udeleže lova na Belju razen dr. Milana Stojadinoviča in grofa Člana tudi še zastopniki kakih drugih držav. BERLIN. 17. januarja. »Essener National Zel*ung<: piše: Z ozirom na obisk grofa Ciana v Jugoslaviji se na poučenem mestu posebno naglasa, da bo ta ob?sk zasebnega značaja. O kakih novih sporazumih ali celo pogodbah, ki naj bi pomenile kako spremembo zunanje politike Jugoslavije in Italije, sploh ne more ostal v Jugoslaviji tri dni. Prva dva dneva bo prebil na lovu na Belju, tretjega dne bo pa odšel v Beograd, kjer bo odprl razstavo italijanskih knjig. Tekom obiska bodo na programu razgovori o splošnem evropskem položaju s posebnim ozirom na Podonavje. ROMUNSKI GLASOVI BUKAREŠTA, 17, januarja. Vsi romunski listi objavljajo brzojavko agencije »Rador« iz Beograda, v kateri se poroča, da bo ostal grof Ciano z dr. Stojadi-novičem na Belju na lovu dva dni. Na programu sestanka ni sklepanje nobenih novih pogodb. Vse vesti o obisku še drugih tujih državnikov na Belju so neresnične. Nemška podpora Madžarski SLAVNOSTNA VEČERJA V HOTELU »KAISERHOF« — MADŽARSKA NAJ SE OBRNE S SEVERA NA VZHOD — VZNEMIRJENJE V ROMUNIJI BERLIN, 17. januarja. Na čast madžar-1 katerem bo Madžarska popolnoma opu skemu zunanjemu ministru grofu Csaky-ju je priredil sinoči nemški zunanji minister von Ribbentrop v hotelu »Kaiserhof« slavnostno večerjo, pri kateri so se zbrali tudi mnogi ministri in poslaniki. Von Ribbentrop je izgovoril gostu prisrčno napitnico in dejal, da čvrste veri, ki so vezale Nemčijo in Madžarsko že v svetovni vojni, tudi še nadalje obstajajo in bodo še okrepljene. Grof Csaky pa je v svojem odgovoru naglasil zlasH stare gospodarske in kulturne gveze med obema narodoma in se zahvalil za prisrčni sprejem, ki ga je bil deležen povsod v Nemčiji. BERLIN, 17. januarja. Včerajšnja konferenca med Csakyjem in Ribbentropom je trajala dve uri. Popoldne je pa bil Csa-ky sprejet tudi pri Hitlerju. Po dobljenih informacijah je bil dosežen sporazum, po stila vse svoje težnje, ki bi bile sprotju z interesi in cilji Nemčije, odnosno osi Berlin-Rim. Nemčija je nasvetovala Madžarski, naj usmeri svoje akcije s severa na vzhod, t. j. proti Romuniji, pri Čemer jo bo Berlin lahko podpiral. LONDON, 17. januarja. Po poročilih iz Bukarešte navdajajo madžarsko-nemški razgovori v Berlinu romunske vodilne osebnosti z veliko skrbjo, ker je dobil grof Csaky baje zagotovilo popolne podpore s strani Nemčije glede madžarskih manjšin v Romuniji. Romunski zunanji minister Gafencu je imel včeraj govor, v katerem je povabil vse manjšine k lojalnemu sodelovanju z večinskim narodom ki predstavlja 80% prebivalstva Romunije. Pred brambo Barcelone NACIONALISTI ZAVZELI ŠE CER VER O IN IGUALADO — KATALONCI V NAJMODERNEJŠIH UTRDBAH OKOLI BARCELONE — ALARMANTNE VESTI O INTERVENCIJI FRANCIJE PARIZ, 17. januarja. Po španskih na cionalističnih poročilih so Francove čete nadaljevale včeraj pohod do pozne noči, zavzele Cer vero in se približale Igualadi, tako da-stoje že 50 km pred Barcelono. Nova bojna črta poteka približno na reki Gaya. Tekom noči in jutra so nacionalisti po še nepotrjenih vesteh zavzeli tudi že Igualado. Nacionalistična Španija je proslavila zavzetje Tarragone z zvonjenjem po vseh cerkvah, obhodi in iluminacijami. General Franco je izdal po radiu tudi prebivalstvu Barcelone poziv, naj odloži orožje in naj se ne boji, ker ne prihaja kot rušitelj, ampak kot osvoboditelj. BARCELONA. 17. januarja. V Barceloni vlada dostojanstven mir. Splošna mobilizacija je popolnoma uspela. Po mestu trosilo letake z napisi: »Do zadnjega mo- ..... *a’ do zapr.no dolcecno. !P° sodbi vojaških strokovnjakov zadnja i n7 a dci/j m j beseda moderne tehnike. Prvi obrambni / iAl uLASOVI j pas se za5enja takoj severno od Tarra- BUDIMPEšTA. 17. januarja. »Pesti Irone, drugi pa 15 km pred Barcelono. Hi.jap« p avi v nekem svojem poročilu: j Včeraj so nacionalistična letala petkrat V jurtorlovsnskih političnih krogih priča- bombardirala Barcelono, ne da bi bila po-kujojo z velikim zanimanjem skorajšnji1 vzročlla večjo škodo, ofc-rk iJr.i:jai;skega zunanjega ministra j BARCELONA, 17. januarja. Vojno m5-grois CL na Posvetovanja med dr. Sto-; ’i?trstvo je pozvalo vse vojne ranjence jatiluovh em In grotom Članom bodo v z dopusta na ponovni pregled, zgedov -.r’;cju jrradu princa Evgena Sa-j MADRID. 17. januarja. Na estramadur-vejskega na Brlju. Tamkajšnje lovišče je : ’ l fronti so f čete napredo- zelo fcogr/o divjaUuc. zlasti Jelenov, mer- vak 10 kilometrov v smeri proti Gra-jascev, fazanov in zajcev. Grof Ciano bo I nadi. BERLIN, 17. januarja. Tu so se razširile vesti, ki pa so jih sprejeli celo v berlinskih merodajnih krogih z veliko rezervo, po katerih naj bi se bila Francija odločila, da odpošlje v Barcelono več divizij svoje redne vojske. RIM, 17. januarja. Italijanski tisk je pričel generalni napad na Francijo, katero svari pred vsako intervencijo v Španiji, ker bi v tem primeru zahtevala tudi Italija zase proste roke. » Koncentracija italijanskih čet na meji Somalije DŽIBUTI, 17. januarja. Uradno se zanikujejo vesti o skupni angleško-francos-ki akciji za utrditev in zavarovanje Somalije. Nasprotno pa je res, da se opaža vedno večja koncentracija italijanskih rednih, kolonialnih in miličnih čet na fran cosko-italijanski meji Somalije. SCHUSCHNIGG BO IZPUŠČEN? LONDON, 17. januarja. Iz poučenega vira se izve, da bo obtožba proti bivšemu avstrijskemu kanceiarju dr. Schusch-niggu umaknjena in mu bodo dovolili, da se naseli s svojo ženo v neki vili pri Dunaju. PROTIFRANCOSKE DEMONSTRACIJE V SIRIJI. BEYRUT, 17. januarja. Po mestu je demonstriralo proti Franciji včeraj okoli 50.000 ljudi. Demonstranti so razbili veliko šip. Zapiski Amerika na poti k antisemitizmu Simpatije do Židov, izražajoče se v političnih izjavah ameriških državnikov, imajo svoje politično ozadje. Amerika ima blizu 5 milij. Židov, od tega okoli 2 milijona v New Yorku. Ker je vpliv židovskih krogov v Ameriki precejšen, morajo tako demokrati kakor republikanci postopati z njimi previdno. Nadalje je pomembno, da so vodilne javne institucije pod židovsko kontrolo, da je večina kinematografov v židovskih rokah in da je ameriški Žid tako dobro zastopan, da se vse njegove zahteve vedno izpolnijo. Zato je ameriška javnost naravnost bombardirana s propagando, ki pravi, da mora Amerika za Žide nekaj storiti, da mora podpirati njihovo naseljevanje v Ameriki in da mora vlada protestirati v Evropi proti zatiranju židovskega življa. — Toda privatni razgovori z Američani vseh družabnih slojev dokazujejo, da Američane ta propaganda utruja. Ti poudarja jo, da so milijoni Američanov brez dela, vrh tega pa vedno in vedno prihajajo v Ameriko Židje. Stotisoči ameriških intelektualcev živijo od javne pomoči, vendar pa Židje vedno dobivajo podporo in mesta s pomočjo svojih bogatih sorojakov. Zato je vznikla v Ameriki cela vrsta pro-tižidovskih organizacij, borečih se proti »židovski invaziji v Ameriko«. Trenutno deluje pet takih organizacij po vseh večjih mestih USA. Zdi se, da si Židje sami pripravljajo bodoče težkoče. S preglas-poudarjanjem dolžnosti Amerike do Židov pripravljajo vprav reakcijo, ki bo prav kmalu, kakor kaže, izbruhnila v ameriški antisemitizem, prihajajoč že do izraza v organizacijah v nekaterih mestih. Romunski Nemci proti enotni stranki Angleški tisk se ukvarja z ustanovitvijo enotne romunske stranke in bukare-ški dopisnik »News Chroniclea« piše, da je Nemčija silno nejevoljna nad tem razvojem, zlasti pa zato, ker izključuje obstoj drugih političnih organizicij. Nemčija ne želi, da bi se 800.000 Nemcev, živečih v Romuniji, priključilo k tej stranki. Nemški voditelji so zaprosili kralja za dovoljenje, da bi smeli ustanoviti posebno neodvisno organizacijo. Ministrov beg na smučih pred nezaposlenimi Narodno gibanje nezaposlenih v Angliji se je telegrafično obrnilo na kralja s prošnjo, naj pokliče nazaj v Anglijo ministra sira Johna Andersona, ki biva v Švici na počitnicah. V telegramu pravijo: »Apeliramo na Vaše Veličanstvo, da bi poklicalo nazaj sira J. Andersona, ki je na počitnicah v Švici, kjer se posveča zimskemu športu, da bi sprejel naše predloge, ki smo jih izdelali za odstranitev nezaposlenosti. »Eden izmed voditeljev gibanja je rekel, da so nezaposleni zelo ogorčeni nad tem, da se minister v tako kritični dobi mirno posveča smučarskemu športu. Železniška zveza Berlin-Bagdad Februarja bo končana gradnja zadnjega dela proge Tel Kotček-Mosul in s tem bo končana železniška proga Istambul-Bagdad. To je izpolnitev davne želje po uresničenju železniške zveze med Berlinom in Bagdadom. Angleški politični načrti so ta projekt prekrižali, tako da je nekaj sto kilometrov proge med Sirijo in Mosulom ostalo nedograjene in zato Bagdad ni imel železniške zveze z Evropo. Danes so se politične m prometne razmere spremenile in dogotovljena železnica bo imela samo še en pomen: predstavljala bo pomožno sredstvo sekundarnega pomena za dovoz blaga t Irak. Maribor, 17. januarja. Dogodki preteklega leta so nas tirali v pesimizem, celo v obup. Vprašanje našega narodnega obstoja se že dolgo, morda celo nikoli ni postavljalo s takšno ostrino kot danes. Priključitev Avstrije k Nemčiji je sicer bistveno spremenila naš položaj, toda sprejeli smo jo z razumevanjem volje naroda po enotni narodni državi. V češkem problemu smo pa videli mnogo več kot samo vprašanje narodne manjšine. Šlo je za Češko samo. za Prago, po Bismarcku za ključ Evrope. In šlo je za našo usodo. Tesnobi septembrskih dni je sledilo Monakovo; sledilo je razočaranje nad zapadnimi velesilami, razočaranje, ki je šlo morda predaleč, sledil je obup. Sedaj, ko mineva prva pobitost, se pojavljajo prvi obrisi naše nove zunanjepolitične koncepcije, novega programa >.n z njim nove volje do dela; novega upanja. Predvsem smo takoj občutili skupnost usode Z vsemi narodi jugovzhodne Evrope. Od Baltskega do Egejskega mor-ia žive narodi, ki štejejo okrog 120 milijonov ljudi, ki imajo vsa naravna bogastva, ki razvijajo svoje industrije, ki imajo izredno velik prirastek rojstev. Če je moči govoriti o mladih in starih narodih, smo pač narodi jugovzhodne Evrope mladi narodi, narodi bodočnosti. Zato nas veseli oni moment jugoslovanske zunanje politike, ki nas prijateljsko veže na te narode; veseli nas Balkanska zveza, prijateljstvo z Bolgarijo. Treba pa je, da se ta prijateljstva razvijejo v prava prijateljstva narodov z ono zavestjo o tesni skupnosti interesov, ki je obstajalo v češko-jugoslovanskili odnosih. Vemo, da smo še daleč od tega. Toda, čim hujša je akcija, tem močnejša je tudi reakcija, kot vidimo na primerih Poljske in Romunije. Vemo, da so v odnosih držav in narodov jugovzhodne Evrope Številni problemi, ki kličejo po rešitvi. Da so v teh državah zlasti številne narodne manjšine, katerih stanje je v nekaterih državah zelo nezadovoljivo in ki groze, postati žarišče sporov. Vse te probleme ho treba reševati in sicer reševati samostojno. Vsako reševanje teh problemov na pritisk velesil vodi le v spore med narodi, kar pač najlepše kaže predvojni bolgarsko-srbski problem, ki je svoj čas nastal v glavnem zaradi antagonizma evropskih velesil. Narodi jugovzhodne Evrope morajo poskrbeti sami, da do takih sporov ne pride, morajo ustvariti trdno jugovzhodno Evropo, slonečo na načelu samoodločbe narodov in drugih načelih zapadne kulture. Razočaranje in ogorčenje, ki smo ga občutili ob Monakovem zaradi zadržanja zapadnih demokracij, se umika trezni presoji položaja. Sedaj vemo, da je moči na zapadne velesile računati le v določenih primerih. Toda napak bi bilo ne upoštevati teh primerov, ne upoštevati, da so v glavnih potezah naši interesi skupni z interesi Francije, do neke mere skupni tudi z interesi Anglije. Dalje kaže, da bodo imele Združene države velik, blagodejen vpliv na evropsko politiko. V treh mesecih po Monakovem je videti vedno manj upravičena bojazen, da bi zagospodarila v Evropi ena sama ve-tešila. In tudi če bi do tega prišlo, nam daje evropska zgodovina več kot en do- az; trajna premoč ene velesile v Evropi ni možna, še več, neutemeljena ie ftojazen, ki smo jo občutili po Monakovem, da bi namreč ena, za nas važna koncert Sključena iz evropskega Iz zgodovine lahko navedemo žc pri-merl7- stoletja, ko so velesile skušale izrini« Španijo in skušale deliti Evropo po načelu konvenance, po načelu primernosti, ki so ga v današnji politiki nazvali načelo dinamizma. Toda že takrat, ko so bili interesi velesil brez primere manj zapletem m ko so bile velesile za vsak političen dogodek brez primere manj ob-cntljive. ni prišlo do dogovorne vlade velesil v Evropi. Najzgovornejši je pač primer Bismarckove vlade v Evropi po irancoskopnemški vojni I. 1870-71, ko je genialni državnik napenjal vse sile da hi izključil Francijo iz koncerta veiesil akusal je povezati vse velesile okrog DerJina, a zaman je poskušal spraviti nespravljive interese svojih zaveznikov. Di! je celo prisiljen, podpirati francosko ekspanzijo v Afriki, torej dovoliti jačanje irancoske moči v času, ko je izgledalo, Sklepi hrvatskih poslancev POSLANCI BIVŠE HSS IN SDS SO SKLENILI, DA NE GREDO V NARODNO SKUPŠČINO IN IZDAL! POSEBNO RESOLUCIJO ZAGREB. 17. januarja. Pod predsedstvom dr. V. Mačka so imeli v nedelu) hrvatski narodni poslanci v Zagrebu svojo prvo sejo, na kateri so razpravljali o rezultatih voHtev in taktiki ter politiki, ki jo bodo izvajali. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno in v popolnem skladu. Beograjsko »Vreme« pa poroča o seji in sklepih sledeče: »Včeraj je bila v Zagrebu seja poslancev dr. Mačka. Na seji je bila sprejeta resolucija kot sklep tako imenovanega hrvatskega narodnega zastopstva. Ob začetku resolucije se naglaša načelo samoodločbe narodov in omenja hrvatsko državno pravo, „da bodi hrvatslfi narod sam svoj gospodar na svoii zemlji”. Resolucija govori dalje o „20-!etnem boju lirvatskega naroda za uresničenje te pravice”. Dalje se razglašajo v tej resoluciji vse doslej sklenjene pogodbe in prevzete obveznosti kot razveljavljene in za hrvatski narod brez obveznosti. Dalje pravi, da „hrvatski narod ne more še dalje in mirno trpati, da se mu krati pravica do obstanka in svobode ter da se mu odreka pravica, da sam odreja svojo usodo”, Hrvatski poslanci so sklenili, da ne bodo sodelovali v narodni skupščini. Po~ leg zborovanja poslancev bivše HSS je bilo tudi zborovale poslancev in zastopnikov bivše SDS, ki so izrekli popolno solidarnost z bivšo HSS in enako sklenili, da ne bodo sodelovali v narodni skupščini.« Seja sveta Zveze narodov VČERAJ SE JE V ŽENEVI PRIČELO NARODOV, KI JE RAZPRAVLJAL ŽENEVA, 17. januarja. Glavni proble-, mi, s katerimi se je pričel ukvarjati na ■ včeraj odprtem zasedanju svet Zveze na-j rodov, so španski, kitajski, gdanski in be-. gunski. Takoj po pričetku seje, katero je ! vodil kot predsednik sveta švedski zu-( nanji minister Sandler, je predlagal španski republikanski zunanji minister del ; Vayo, da se stavi na dnevni red tudi raz-(prava o letalskem bombardiranju civilnega prebivalstva po španskih mestih, I kar je bilo sprejeto. Glede vprašanja od-ipošiljatve tujih prostovoljcev v republikanski vojski je svet ugotovil, da znaša njihovo število še 6490 in bodo v najkrajšem času odposlani čez mejo. Svet je izrekel španskemu republikanskemu ministrskemu predsedniku Negrinu priznanje za njegovo iniciativnost v tem vprašanju. V tej zvezi je zanimivo ugotoviti, da tvori omenjeno število tujih prostovoljcev republikanski vojski 407 Angležev, 347 Belgijcev, 241 Francozov, 231 Poljakov in 548 Čehov, dočim pripadajo ostali raz- NOVO ZASEDANJE SVETA ZVEZE O ŠPANSKIH PROBLEMIH nim drugim narodom. Na frontah se ti prostovoljci sploh več ne bore. Ker je ugotavljanje prostovoljcev in njihove identitete težavno, to delo ne bo končano pred tremi tedni. Po odobritvi španskega poročila je govoril francoski zunanji minister Bonnet, kateremu se je za izvajanja zahvalil del Vayo. Nato je govoril angleški zunanji minister lord Hali-fax, ki je naglasil, da napetost zaradi Španije ne bo prej ponehala, dokler ne bo konec vsake tuje intervencije. Ob koncu je govoril pariški sovjetski poslanik Šurič, ki zastopa sovjetsko Rusijo namesto Litvinova. ki ni prišel v Ženevo. Prihodnja seja bo danes popoldne. Včeraj je konferiral francoski zunanji minister Bonnet s sovjetskim poslanikom Šuričem, švedskim zunanjim ministrom Sandlerjem, jugoslovanskim delegatom Subotičem in se nato sešel s Halifaxom. Zvečer sta Bonnet in Halifax odpotovala iz Ženeve, prvi v Pariz, drugi v London. Irski atentati v Angliji VČERAJ JE V MANCHESTRU IN LONDONU NENADOMA EKSPLODIRALO PET SKRIVNOSTNIH BOMB LONDON, 17. januarja. Včeraj zjutraj je nastalo skoraj ob istem Času v Angliji 5 eksplozij, in sicer 3 v Manchestru in 2 v Londonu. Pri tem je bila ena oseba ubita, 2 sta bili ranjeni, materialna škoda je pa tudi znatna. Policija je uvedla obširno preiskavo o teh misterioznih eksplozijah. Neka v zadevi zaslišana priča je izjavila, da je videla malo pred 6. uro zjutraj avto, iz katerega so skočili trije moški s kovčegom ter hiteli proti zgradbi. iz katere se je čez nekaj minut zasli- šala močna eksplozija. Vse šipe na poslopju so popokale. Po mnenju strokovnjakov je eksplodirala bomba. Izve se, da je policija že pred nekaj dnevi dobila zaupne informacije, da bi razmerje med Severno in Južno Irsko moglo roditi nemire tudi v Angliji, ako se takoj ne reši irsko vprašanje. Po celi Irski so pa bili tekom noči nalepljeni lepaki, ki zahtevajo priključitev Severne Irske in popoln umik Anglije z otoka. Zdi se zato, da so atentati v Manchestru in Londonu delo Ircev. Nova strateška cesta v Aziji ZGRAJENA JE IZ BURME V INDIJI V JUNAN FULI IN VEŽE OBALO INDIJSKEGA OCEANA S KITAJSKO IN SOVJETSKO RUSIJO LONDON, 17. januarja. Po poročilih iz Rangoona je bila te dni dograjena važna avtomobilska cesta, ki poteka od Burme čez Kitajsko v Junan Fuli in dalje do meje sovjetske Rusije. Cesta je velikega strateškega, pa tudi trgovskega pomena, ker odpira prometu kraje, ki so bili doslej popolnoma odrezani od njega. Trenutno je največji pomen te ceste v tem, da nudi novo in popolnoma varno zvezo z zahodno Kitajsko, po kateri morejo Kitajci dobivati orožje. Kitajska vlada je dobila od Anglije že pol milijona funtov šterlingov kredita za nakup tovornih avtomobilov, ki bodo vzdrževali promet na tej novi cesti. Kakor poročajo iz Moskve, bo sovjetska Rusija že te dni pričela s pospešeno naglico graditi podaljšek te da bo Nemčija Francijo izolirala. In po vojni je bilo videti, da bo Francija dominirala v Evropi. Ali ni Lloyd George hitro pomagal Nemčiji h gospodarski obnovi! In kdor se boji, da bo kljub vsemu prišlo do nadvlade ene ali dveh velesil v Evropi, ali mu ne dokazujejo trije meseci od Monakovega sem. da to ni možno; vsaj za dalje časa ne! Naša želja in naš cilj, smoter jugovzhodne Evrope pač ne sme biti evropsko ravnovesje v sistemu alians ali moderno rečeno v sistemu osi. Sistem osi je za nas le manjše zlo, je garancija statusa quo, toda garancija statusa quo s stalno vojno nevarnostjo. V sistemu alians so male države vedno lc privesek velesil in često celo kamen spotike. Sa- mo v slučaju enotnega nastopa jugovzhodne Evrope si lahko zajamčimo polno upoštevanje naših interesov. Enotni nastopi jugovzhodne Evrope bi imeli učinek velesile. Toda to ne bi bili nastopi imperialistične velesile, to bi bili, ali vsaj morali biti nastopi, prepojeni z idejo solidarnosti narodov, s spoštovanjem interesov vseh malih narodov. Če motrimo evropski in svetovni politični položaj, ni nobenega vzroka, da bi izgubili vero v svoj narodni obstoj. Tudi če doživimo najhujšo možnost — možnost gospodstva ene velesile v Evropi —, bo ta preizkušnja kratkotrajna. Potrebno je torej le eno: na delo, z vero na delo J. F. (Pariz). ceste od kitajske meje dalje do omrežja sovjetskih cest. Hud karambo' v Beogradu BEOGRAD, 17. januarja. Avala. Včeraj okoli 13. ure je zadel pri viaduktu na Čukarici iz zaporov sodišča za zaščito države prihajajoči jetniški avto v tramvaj. Karambol je bil tako močan, da je dobil jetnik dr. Miloš Dragiša nevarne poškodbe. Manj nevarno sta bila ranjena jetnik Stanko Završnik, neki orožnik in vodnik tramvaja. O krivdi za nesrečo je uvedena uradna preiskava. K prvi seii prvega slovaškega paramenta MARIBOR, 17 januarja. Zaradi motenj pri sprejemu je bilo naše včerajšnje poročilo iz Bratislave o prvem sestanku slovaškega avtonomnega parlamenta napačno. Parlament se ni sestal včeraj, ampak bo odprt šele jutri, 18. t. ni. Včeraj je bila le konferenca parlamentarcev, ki ie odobrila program otvoritve. Program je bil sprejet v smislu našega včerajšnjega poročila. Jutrišnji dan je razglašen za praznik slovaškega naroda. Po vseh cerkvah na Slovaškem bodo zjutraj zahvalne maše. v vseh šolah pa predavanja o pomenu prve seje prvega slovaškega avtonomnega parlamenta. NEMŠKA CESTA ČEZ ČSR BRNO, 17. januarja. Nemška družba Reichsautobahn je pričela prva dela za gradnjo avtomobilske ceste iz Breslave čez Brno na Dunaj, ki bo v svojem srednjem delu potekala po ozemlju ČSR. Cesto bodo gradili nemški inženirji z nemškim denarjem, zaposleni pa bodo tudi češki delavci. Zgrajena so že tri delavska taborišča. Cesta bo popolnoma dovršena do konca leta 1940. NAPADALNI ODDELKI V KLAJPEDI. KLAJPEDA, 17. januarja. Danes je bilo sprejetih v formacije nemških napadalnih čet 7000 klajpedskih Nemcev. SAN DOMINGO SPREJEMA ŽIDE. LONDON, 17. januarja. Dominikanska republika je odobrila načrt za naselitev židovskih emigrantov, vendar pod pogojem, da ti Židje ustanovijo izključno samo nove industrije, dočim jim drugačna podjetja ne bodo dovoljena. NORVEŠKI PRINC V LONDONU. LONDON, 17. januarja. Semkaj je prispel norveški prestolonaslednik, da obišče angleško vladarsko rodovino v Sandring-hamu. KONEC POŽARA V AVSTRALIJI. MELBOURNE, 17. januarja. Veliko deževje je pogasilo že skoro vse požarno področje. Avstralska vlada je ustanovila poseben fond za pomoč oškodovancem. Ta fond je dosege! že v prvih dneh 13 milijonov dinarjev. LETALSKA NESREČA V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO, 17. januarja. O letalski nesreči pri Rio Bonitu so znane že vse podrobnosti. V letalu »Marinba«, ki se je ponesrečilo, je bilo šest potnikov, s pilotom in moštvom vred pa 10. Devet jih je bilo takoj mrtvih, deseti pa je sedaj umrl v bolnišnici ne da bi se zavedel ANGLEŠKI LETALSKI USPEH. LONDON, 17. januarja. Najnovejše angleško letalo »Spitfire«, ki je bilo razstavljeno na pariški letalski razstavi, je doseglo včeraj rekord. S croydonskega na lebourgetsko letališče je priletelo v 41 minutah, t. j. s povprečno naglico 300 milj na uro. GRADNJA ZAKLONIŠČ V ANGLIJI. LONDON, 17. januarja. Notranje ministrstvo je sklenilo takojšnjo razdelitev 120.000 ton železa med prebivalstvo, zlasti med privatnike, da si vsak sam zgradi primerno zaklonišče proti letalskim napadom. Material bo razdelila železniška uprava po vsej Angliji. POVODNJI V ANGLIJI. LONDON, 17. januarja. Tajajoči se sneg in hude nevihte so povzročili v Yorkshiru in Shoopshiru velike povodnji. Poplavljenih je več tisoč oralov. V mnogih hišah so se stanovalci morali zateči v višja nadstropja. Borza. C u r i h, 17. januarja. Devize. Beograd 10, Pariz 11.68, London 20.695, New York 442.75, Milano 23.30, Berlin 177.65, Praga 15.15. Vremenska napoved. Še nadalje milo vreme, mestoma oblačno, južnozapadni vetrovi, temperatura podnevi precej nad ničlo. hHauf£B Potvariante dejstev in nadutost Celje, 17, jan. V Celju se je zadnji čas spčt pričel dvigati greben nekaterim, ki še vedno in kljub vsej naši že škodljivi .slovanski gostoljubnosti niso zadovoljni s tem, kar imajo in česar bi bili naši bratje na Koroškem prav veseli, če bi imeli. Navadili smo se že na to, da gledamo po pločnikih petelinjenje, in smo hodili mimo z nasme-škem. Nismo si pa mislili, da bo lepega dne v slovenskem jeziku kdo Slovence učil, kako je treba pozdravljati in kako se oblačiti. Taka dejanja preklicujejo in postavljajo na laž vsa zatrjevanja, da gre le za pravice manjšin in da ima vsak li-arod pravico do lastnega življenja, ki ga noben sosed ne sme kratiti. Presenečeni smo bili nad dvojezičnimi -letaki, in programom, še bolj pa nad laž- nivimi vestmi poročevalca »Tagespo-ste«, ki pravi, da je Svengali ves program izvajal v dveh jezikih in da so mu bili poslušalci za to izredno hvaležni in niso štedili z odobravanjem; le nekaj »večno včerajšnjih« (?!) je demonstriralo — poroča ta list, — napravili pa res niso dobrega vtisa. V ilustracijo vsega naj povemo ta-le karakterističen primer: na odru je zahtevala dama, ki živi stalno v Celju in ima tu obrt ter ves dan opravka s slovenskimi odjemalci, zahtevala je ta dama odgovor v nemščini.-(Dobila ga ni.) Tako postopanje meče čudno luč na gotovo skupino. Takim pojavom pa pravimo me-galomanstvo in nadutost, ki mora imeti za izzivalca slabe posledice. Cigansko naselje ori Črni BLIZU ČRNE JE VAS 60 CIGANOV - DOMAČINOV. — CIGAN MIŠKO JE SLAVNI DIRIGENT V LEIPZIGU, DRUG CIGAN JE GOJENEC LJUBLJANSKEGA KONSERVATORIJA. Črna, 17. jan. Naša javnost morda niti ne ve, da imamo v neposredni bližini domače cigane. Komaj deset minut iz Čme pri Pevaljah v tako zvani Mali Črni je pravo cigansko naselje. Na zemljišču grofa Thurna jim je graščak zgradil stanovanjsko barako, v kateri stanujejo ti cigani pozimi, dočim st poleti razpnejo šotore. Ciganska vas šteje 60 prebivalcev, ki so sami domačini. Cigani.v Mali Črni sestoje iz dveh rodov, ki izhajata iz Črne. To sta rod Miil-lerjev in rod Rojev. Po njih se.vsi cigani v Črni pišejo Miillerji in Roji. Kakor se spominjajo stari ljudje, sta pred dolgimi leti prišla dva domačina iz Črne v ciganski rod in mu dala domača imena. Vsi cigani so pristojni v občino Črno in skoraj ni seje, na kateri bi ne razpravlja- li o »ciganskem vprašanju«. Pred leti so se cigani iz Črne raztepii po svetu. Največ jih je odšlo v bivšo Avstrijo. Lani pa so bili pregnani nazaj v črno, tako da je tamkajšnje cigansko naselje zopet popolno. Cigani v Črni niso nevarni. Možje se preživljajo z godbo in brusaštvom ter dežnikarstvom, ženske in otroci pa beračijo. Več članov te ciganske naselbine je doseglo prav lepo kariero. Cigan Miško se je pred leti odselil v Leipzig, kjer je postal dirigent tamkajšnjega gledališča in radijske postaje. — Pred. odhodom iz domovine se je poročil z neko poštarico iz Ptuja. V Nemčiji je postal Miško precej slaven in tudi bogat, saj ima krasno limuzino, s katero se vsako leto pripelje v svojo vas pri Črni obiskat tamkajšnje cigane. Svoje prijatelje in znance bogato obdaruje; sam stanuje z družino v najboljši restavraciji v Črni. Drug cigan je gojenec ljubljanskega konservatorija. V prostem času pa igra v nekem mariborskem lokalu. Med prebivalci Črne in tamkajšnjimi cigani je skoraj prijateljsko razmerje. Dogodilo se je celo, da je ugledni gostilničar gosp. Kohlenbrand iz Črne botroval ciganskemu novorojenčku. Poleti, ko je v ' Črni zelo mnogo letoviščarjev, so cigani za tujce velika posebnost. -ig. .Industrijska šoijonaža" pred celjskim sodiščem izpljtačkam, vse spet investiram ...« Razlagal je svoje kar filozofske poglede na svet in pripovedoval o svojih izkustvih na ministrstvih ter ogorčeno razkrinkaval brezvestno industrijo, ki prodaja razne mešanice kot čiste produkte in se tako bori s konkurenco. Po vsem tem so-se izoblikovala različna mnenja, z napetostjo #pa pričakujejo vsi, ki so sami ali preko našega lista zasledovali ves potek razprave, nadalin« razvoj procesa. x Izseljenška anketa v Murski Soboti Zaradi vedno večjega izseljevanja naših najboljših delovnih moči iz Prekmurja je socialno ministrstvo sklicalo izseljeniško anketo v Murski Soboti, pri kateri so sodelovali vsi izseljeniški činitelji. Na anketi so prišli do zaključka, da bi nadaljevanje takega izseljevanja upropastilo naše Prekmurje. Zato je bilo sklenjeno, da bo posebni odbor izvršil kategoriza- cijo delavcev-izseljencev. Ta odbor bo tudi odločil, kateri delavci se smejo izseliti. Evidenco bodo vodili s posebnimi popisovajnimi polami. Odslej bo smelo iz lendavskega in soboškega okraja samo 6000, iz čakovskega in preloškega okraja pa samo 3000 delavcev oditi na sezonsko delo v Nemčijo. Ostale delavce bo dala mariborska okolica. Slovenci v Sarajevu Slovenci v Sarajevu se zbirajo v tamkajšnjem Slovenskem klubu in gojijo družabnost, petje in človekoljubnost. Tc dni je bil že 29. občni zbor Slovenskega kluba v Sarajevu. Izvoljen je bil nov odbor, ki mu načeluje v. poštni kontrolor v p. Aleksander Ravnikar, v odboru pa so: Šubic Lojzka, Pimožič Maks, Jeglič Joško, Kocijančič Filip, Zadnikar Franc, inž. Germ Franc, Keršič Avgust, Lipovž Ciril, Juvanec Vlado, Ekart Mirko in Žabkar Franc; v nadzorni odbor so prišli dr. Ceh Joško, Potočnik Ivan in Zemljič Anton. Vojaiki sanatorij na Tara planini Na skoraj pozabljeni romantični Tara planini bo ministrstvo vojske zgradilo velik sanatorij. Gradnja se bo že spomladi pričela. Stroški so preračunani na okoli 30 milijonov dinarjev. V ta namen bodo končali gradnjo ceste na Taro planino. Oblast bo zabranila izsekavanje gozdov na tej planini. k OBTOŽENCI OPOREKAJO, DA BI UKRADLI NAČRTE. AH JE TOVARNA LITOPONA SPLOH SPECIALITETA IN TAJNOST Dr. HIRSCHLA? umov Hirschl protipravno polastil. V prejšnjem poročilu smo po obtožnici navedli načrte, ki so bili baje ukradeni C e 1 j e, 17. jan. V dveh prejšnjih poročilih smo navedli utemeljevanje državnega in zasebnega tožilca ter zanikanje obtožencev. Hočemo se pa še malo pomuditi pri dogovorih med razpravo, da osvetlimo v meglo kupčij zavito konkurenčno borbo med podjetjem Pražarna in kemična'tovarna d. d. in podjetjem Medič-Zankl ter vlogo raznih strokovnjakov, predvsem tujih. Proti obtožnici, pričam ter izvedencema. ki trdijo, da sta si tovarni litopona v Celju in Domžalah do milimetra podobni (dr. Hirschl), skuša obramba prav vehementno zavreči strokovnjaško mnenje izvedencev. Miloševič je* predložil velik kup skript in knjig, kjer so baje tehnični in kemični načrti za izdelavo ii-topona. -O tem bosta prihodnjič podaja svoje mnenje gg. inž. Guzelj in univ. prof. Gulič, v primeru križanja mnenj teli dveh z mnenjem izvedencev, bo poklicana k zadnji besedi še telin. fakulteta naše univerze,- čeprav je zas. tožitclj predlagal nekega beograjskega industrijalca in profesorja. Priča dr. Hirschl trdi, da je on in samo on in spet on izumitelj in da bi mogel le čudodelnik in genij zgraditi tovarno v nekai mescih, ko je potreben za to študij morda 30 let. Meddič je vstal z zatožne klopi in pokazal mladega inž. Pibernika. češ: »Ponosen sem na to, da imam v pod.iet.iu genija. Za kar ste potrebovali vi, gospod doktor, trideset let, •smo naredili mi v enem letu. Šest prvih vagonov litopona iz celjske tovarne je Lilo neuporabnih, mi smo takoj pričeli izdelovati boljši materijal kakor vi!« Med naštevanjem Hirschlovih izumov je Medič krepko povedal o nekem stroju: »Mi smo že davno imeli to pripravo v kronj-Pi rje vi tovarni!« (Tovarni za škrob.) — Lrav neprijetni sta liili za g. Hirschla dve Pismi, v katerih pisec trdi, da sc je iz- in najdeni pri obtožencih. Obtoženci, posebno inž. Pibernik, zatrjujejo, da so vse načrte izgotovili sami,, lahko bi pa dobili vse naprave tudi iz tujih tovarn, kar dp-kazuje, da smatra samo g. Hirschl tovarno za litopon za svojo tajnost, ki donaša od ene tovarne na leto 100.000 dih, od devetih tovarn torej cel milijon! Obtoženec Medič se je med zagovorom dotaknil še vprašanj, ki so za industrijalca kaj značilne. Opisal je boj med svojim podjetjem in cinkarno, ko sta oba izdelovala cinkovo belino in je padla cena od 16 na 10. Cena litopona je pa dozidavi tovarne v Domžalah padla za skoro polovico. »Sem konkurent, toda ne nelojalen konkurent,« je izvajal Medič. Miloševič je bil petkrat pri meni. Imena ni hotel povedati.« Miloševič: »Da bi se ne blamiral, če bi se poskus ponesrečil.« Predsednik Mediču: »Kaj ste si vi mislili?« Medič: »Da Miloševič ne pove imena zato, ker namerava še naprej havzirati in’ mešetariti z načrti,.. Poskusi v laboratoriju so uspeli. Toda jaz sem že preje 8 let nameraval zgraditi tovarno za litopon in sem že preje sam imel načrte! Dični gospod Lazarevič (direktor cinkarne), nisem še končal življenja... Še en polenček vam bom vrgel. Se imam načrte. Nisem nikdar kradel in špijoniral po tujih tovarnah ... Jedro vse obtožbe je: konkurent sem, odnesel sem g. Lazareviču 7 in pol vagonov naročil ...« G. Medič je močan, trd mož, ki je s svojim podjetjem zrasel in v njem ni le »udeležen«. Besede pribija samozavestno. »Trgovina in industrija, mi vsi smo potrebno zlo... Kar jaz'iz naroda Zveza filmskih producentov Jugoslavije Te dni je bil v* Beogradu ustanovni občni zbor vsedržavne Zveze producentov domačih tilmov. Naloga nove organizacije je dokazati, da so tudi f ri nas izdelani zvočni filmi na visoki stopnji, in da bodo sčasoma na enaki višini, kakor tuji proizvodi. V odboru so zastopniki Ljubljane, Zagreba in Beograda. Nesreča na Smrekovcu Pred dnevi je odšla skupina smučarjev na Smrekovec. Med njimi je bil tudi 26 letni lesni trgovec Ernest Leitinger iz Mute. Smučarji so se v temi izgubili. Leitinger je zataval v snežni metež. Cez noč je mladi smučar onemogel in Leitin-gerju so zmrznile noge. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Črni. n. Smrt najstarejšega arheologa. Tc dni je v Šibeniku umrl naš najstarejši arheolog Fra Lujo Marun. Pokojnik Ima za odkrivanje stare hrvatske zgodovine zelo velike zasluge. Fra Lujo Marun je do-čakal starost 82. let. n. Slovenski list je te dni pričelo izda- Silen vihar na Drav.kem polju S je Zadnje dni divja na Dravskem polju I nien Slovencem v Bosni, silovit vihar, ki ogroža hiše in drcv.je.! n 32-krat sta se »ločila« ciganska za* Orkanski veter je najhujše prizadel Ptuj- ‘ konca Ilija i Jovanka Mihailovič* iz V- sko irnrn V-o*«« 1___ l; z_i._ .., . 1 . w o. V Žerjavu je bil v soboto v rudniški dvorani občni zbor Jadranske straže za gornjo Mežiško dolino. Zborovanje je vodil inž. Pirkmajer. Po občnem zboru je bil lep družabni večer. o. V Črni so se v prostorih Ivana Ho-blq zbrali lovci iz Črne in Mežice ha rednem občnem zboru. Za predsednika Lovskega društva Črna-Mežica je bil izvoljen inž. Krivočenko. o. Huda prometna nesreča v Ljubljani. Na Celovški cesti je neki tovorni avtomobil povozil 15-lctnega vajenca Marjana Silija s Trat pri Št. Vidu. Mladenič ima zlomljeni obe nogi. hude poškodbe pa ima tudi v dimljah. Poškodovanec Jc izgubil toliko krvi. da so morali nad Jijini izvršiti transfuzijo, o. Jetnik je v obufiu pogoltnil žeblje. V ljubljanski jetnišnidi je hotel izvršiti samomor 25-letni Franc Legorič iz Trsta. V samomorilnem namenu je požrl več zarjavelih žebljev. Jetnika so prepeljali v bolnišnico, kjer je njegovo stanje zelo resno. c. Tehnična predavanja prireja celjska gasilska četa vsak ponedeljek ob 20. kot pripravo za praktične vaje sponiladi. c. Umrla sta v bolnišnici 73-letna občinska reva Pondelak Marija iz Šmarja pri Jelšah — in na domu 6 mesecev stara dninarjeva hči Piškur Timoteja iz Ostrožnega. ^ c. V bolnišnico sta bila prepeljana kočar £korc Jože iz Pristave pri Šmarju, ki si je pri padcu zlomil nogo ter posestnikov sin Strašek Alojz iz Rogaške Slatine, ki je padel na Štedilnik in se nevar* rio opekel. — Včeraj zvečer pa delavec Volej Franc iz Ljubljane, ki si jc ▼ Laškem zlomil nogo. sko goro. Zračne struje so cerkev na Ptujski gori razkrile. Vihar je odnesel streho cerkve in župnišča. Veter je poškodoval tudi mnogo ‘drugih streh, tako da je škoda na Ptujski gori zelo Velika. [jeva in tako prekosila rekord ameriŠkili filmskih zvezd. Kadar je Ilija pijan, žene podi zdoma, ko pa se strezni, jo z vsem; častmi zopet pripelje v hišo. Tako je doslej napravil že 32-krat. n Človek s 24 prsti. Blizu Metko vica - i* s prsii. d|:zu Metkovk o. Za inženirja kulturne geodezije je živi bogat kmet Nikola Kapovič, ki im; na ljubljanski univerzi diplomiral g. Bog-1 skupaj 24 prstov. Na vsaki roki in nog dan Pestotnik iz Ljubljane. j ima po šest prstov. o. V Logatcu ie umrl 92-letni Gregor 11 Spomenik in rakev si je kupila '/.• Mihevc, ki je bil vse svoje življenje na-; f>retf smrtjo najstarejša žena kačerskeg; preden javni delavec. okraja Stanka Djordjevič, ki je te dn o. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil “birla. prevzeti pokroviteljstvo letošnjega ljub- n* ^ecni promet po Donav) je od Ilok-Ijanskega velesejma. Bačke Palanke prekinjen, ker plavaj* o. Znižano vožnjo 150% je odobrena tu-'P° «eiike -edene plo5ie’ di letos posefnikom velesejma v Ljubija- ‘ H' Mn, a m,zars*ta stavka v Dubrov ni. ' ,l,*u* Nedavno smo poročali o stavki mi o \pmoi „„ Rio,],, T,, a. ■ ■ • zars^ib pomočnikov v Dubrovniku. Stav težTS ^ii*tb&ker 50 mlrki IM nastanili v hotelu »Toplice«. Najavljenih --- dobll‘ kolek"™u P°kodbo. je Se več skupin Nemcev, o. Na Janževskem vrhu pri Breznem je požar uničil gospodarsko poslopje An-1 dreja Hojnika, ki je že več let v Ameriki. o. Službo zaščitne sestre pri krajevnem protituberkuloznem dispanzerju v Murski Soboti razpisuje Krajevna proti-tuberkulozna lisa v Murski Soboti. Mesečna plača 1000 dinarjev, Pogoj pred- ■ Pisana kvalifikacija za zaščitne sestre. | Nepričakovan obisk v brzolikalhici i rosnje s sliko je poslati na gornji naslov »Tukaj imamo pa opraviti samo polovici do lo. februarja. dela!« Maribor K vprašanju orlfcHučitve okoli kih občin k mestu Na protestnem zborovanju občinskih j svetov vseh okoliških občin dne 12. t. m. v Krčevini proti nameravani priključitvi nekih delov okolice mestu Maribor, se je ( obravnavalo zopet važno vprašanje mir- , nega sožitja mesta in okolice ter ugotovilo, da vprašanje priključitve že skoraj celo desetletje razburja duhove na obeh straneh. Zelo potrebno bi bilo, da bi se to za Maribor in okolico tako važno vprašanje stvarno temeljito proučilo in bi končno za zeleno mizo zastopniki mesta in okolice v medsebojnem sporazumu rešili ali pa za eno ali dve desetletji odložili to morda sedaj še nezrelo vprašanje. Na zborovanju se je ugotovilo, da želi priključitev manjša skupina okoliških prebivalcev, upokojencev in drž. uradnikov, ker bi tako prišli v višji dragihjski razred in mestna občina te želje posredno podpira. Zagovorniki priključitve navajajo, da so se skoraj vsem mestom in trgom priključile obširne okolice in je zaradi tega nujno, da se priključi ožja okolica Maribora. Občinski odborniki okoliških občin so pa brez izjeme mnenja, da bi bil z odcepitvijo posameznih delov okolice gospodarski obstoj občin resno ogrožen, ker bi le-te ne zmogle več redno reševati socialnih in gospodarskih vprašanj. Maribor s svojimi, za enkrat še gospodarsko močnimi okoliškimi občinami, zavzema res poseben položaj in prav radi tega ne kaže brez nadaljnjega v tern primeru uporabiti isto prakso, s katero se je združilo v preteklih letih skoraj vse mestne in trške občine v Sloveniji z okolico. Primer Celja, kjer je občina Celje-okolica kot obroč obkrožala mesto, ki je obstajalo že skoraj iz samih palač, je bil svojevrsten. Mesto Celje Je bilo kot središče finančnih virov gospodarsko močna občina, posedovalo je celo obširne gozdne komplekse v okoliški občini; socialno šibkih slojev v mestu skoraj niso poznali, proletarizacija okolice je napredovala bolj in bolj, šolsko in socialno vprašanje je stavilo okolico pred naloge, ki jim niso dorastli in se zato ne smemo čuditi, če je tudi okolica želela živeti pod grbom treh zvezd. Sličen položaj je bil pri skoraj vseh mestnih in trških občinah, okolica je hotela pod mesto ali trg, čeprav so se jih le-ti otresali kar se je dalo. Po navadi je bila trška občina res sam trg, kup trgovskih hiš in gostiln, edini nezazidani prostor je bilo sejmišče. če je v trgu ali mestu nastala še mala industrija, delavci so prav gotovo stanovali v okolici. V razpravi »Socialni problemi slovenske vasi« (Izdal Socialno ekonomski institut v Ljubljani) najdemo v razpravi o poljedelskem delavstvu sledeč odstavek na str. 39: »Bogata tr- ška občina je napisala, da tam za onemogle hlapce nihče ne skrbi, ker tam onemoglih hlapcev sploh ni. Mislimo, da je napisala občina resnico. Tja prihajajo služit hlapci iz revnih hribovskih vasi. Kadar v trgu hlapci onemorejo, se jim služba odpove, občina pa jih pošlje v domovinsko občino. To je za njo dober način socialnega skrbstva, slab pa za hribovsko občino, ki si včasih ne ve drugače pomagati, kakor da pošilja onemogle, ki se ji dopošiljajo. zopet nazaj v trg ali kar v Ljubljano, kjer so oblasti in podpore.« Iz teh in podobnih razlogov je povsem umljivo, da je bila priključitev okolice mestom in trgom nujna in neodložljiva zadeva, ki se danes rešuje na ta način ne le pri nas, marveč v vsej Evropi; Dunaju se je n. pr. pred kratkim priključilo ogromno okoliško zaledje. Največkrat je taka priključitev zadela na odpor nekaterih meščanov in tržanov, ki so mnogokrat plačevali malenkostne doklade in socialnega skrbstva skoraj poznali niso. Dočim je prej prevladovalo mnenje, da naj mesto ali trg obsega le res zazidani del. je v novejšem času pri vseh treznih poznavalcih razmer, zlasti še pri vseh upravnih strokovnjakih zmagalo na-ziranje, naj se združi mesta in trge z vso okolico, ki je v pretežni meri nakazana na zaslužek v mestu. Prav nič ni treba imeti pomislekov proti temu, če se pridružijo mestu ali trgu tudi kraji, ki imajo pretežno kmetski značaj, saj je praksa po vsem svetu v novejši dobi nepobitno dokazala, da je ^kladen razvoj vseh stanov v mestu in okolici, ki so vezani eden na drugega, prav lahko mogoč brez trenja. Tudi pri nas je mesto Celje in Ljubljana nastavilo posebnega kmetijskega referenta in obrač^ vso s'no utrd;*e.v na*e meie. m Sprememb? posesti v pretekom letu. Lani je v Marboru menjam gospodarje 117 posestev. Ta posestva so biU prodana za 11.578.82-1 dinarjev. Pri tem pa niso vštete kupčije mariborske me*' ne občine. m. Zanimivo predavanje o Hamburgu. Danes ob 20 v Ljudski univerzi izredno zanimivo predavanje o pomenu velike hamburške luke. Predava vodja potovalnega biroja Jugoslavije v Hamburgu sr. Leo Potočnik. m. Dalmatinska salata na mariborskem trgu. Te dni se je pojavila na našem trgu dalmatinska zelenjava. Precej je dalmatinske salate. ki jo prodajajo po 8 do 10 dinarjev kilogram. m Tatovi v Slovenski ulici. Neznani storilci so obiskali stanovanje Frančiške Jutrec v Slovenski ulici 26 in ji odnesli precej perila. Ob tej priliki so isti tatovi ukradli podnajemniku Martinu Ulagi dva para čevljev in nekai obleke. m. Polovična vožnja v Zagreb, Za umetniško razstavo »Pola vijeka hrvat-ske umetnosti«, je odobren 50% popust na železnicah Potniki morajo kupiti celo vozno karto pri odhodu do Zagreba ir, legitimacijo po din 2.—. Kupljena karta velja za brezplačni povratek, s potrdilom prireditvenega odbora. Popust velja od 16.—25. januarja, za povratek pa od 18. do 27. januarja zaključno. m Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12. telefon 28—12; Lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22—13. Proti novemu pokopališču na Teznem Stolna župnija je nameravala na Teznem urediti novo mestno pokopališče. Sedanje pokopališče na Pobrežju bo postalo skoraj pretesno. Ob Ptujski cesti na Teznem je za pokopališče zelo primeren prostor. Ker je bilo potrebno pismeno dovoljenje. pobreške občine, je o tem vprašanju razpravljal občinski odbor na svoji nedeljski seji. Občinski odbor je soglasno odklonil ureditev novega pokopališča na Teznem. Razumemo, da so proti novemu pokopališču na Teznem občinski odborniki s Pobrežja, nikakor pa rte moremo razumeti, da so bili proti tej pridobitvi tudi tezenski občinski odborniki. Z novim pokopališčem bi Tezno Kino * Grajski kino. Danes zadnjikrat »Kau« čuk«. Od srede dalje »Sinja lisica«. Za« rah Leander. * Kino Esplanade. Prekrasni zgodovinski na bienali s prvo nagrado ocenjeni velefilm »Kraljica Viktorija« z Adolfom Wohlbriick-om. * Kino Union. »Scipio Afriški« monumentalno filmsko veledelo ogromnih di* menzij in razkošja ital. produkcije. Mariborsko gledališče Torek, 17. januarja ob 20. uri: »Matura«* Red C. Prihodnja novost mariborskega gledališča, »AutomeIody«, je zanimiva dramska reportaža o tekočem traku v šestih slikalu Izšla je 1. 1935. v zagrebški založbi Binoza kot prvo delo avtorja An-djelka Štimca, znanega režiserja —8 gosta na naših in večjih odrih inozemstva. Do zdaj je bila uprizorjena v Skopi ju — ie j torej za nas še povsem novo delo, ki ga J v prevodu Milana Skrbinška za naš oder že pridno pripravlja VI. Skrbinšek. Kultura Laszlo Fodor: Matura Madžarski komediograf Laszlo F6dor je že nekaj let znano ime po Evropi. Njegove igre, komedije in tragikomedije se ne igrajo z uspehom samo po vseh madžarskih odrih, ampak tudi po gledališčih ostalega sveta. Izšel je iz tradicije, ki ima v madžarskem slovstvu že trdne temelje in mnoge vidne predstavnike. Odlika vseh teh ustvarjalcev odrskih dei, in naravno tudi Fodorjeva, je, da poznajo izvrstno tehniko in vejo, kaj je treba občinstvu nuditi, da ga »zgrabi«. Globljih problemov in misli v njihovih delih navadno ni, zato pa so psihološke finese in je zlasti tista čustvena nota, ki ustvarja toploto in kontakt. Taka je tudi F6dorjeva »Matura«. Igrajo jo po vseh madžarskih in tujih odrih in napravljen je bil po njej tudi film, dasi s filmsko spremenjenim koncem. V tem delu nam vpo-dablja pisatelj šolsko življenje, problem razmerja med vzgojitelji in vzgojevanci, profesorji in dijaki; v tem konkretnem primeru dijakinjami, ker je okolje dogajanja ženska gimnazija. Osrednji dogodek dela je ljubezensko pismo maturantke Katje Slaparjeve, katero najde profesorica Mozoljčeva v papirnem košu in naj bi dalo povod za izključitev sicer od- lične dijakinje tik pred maturo. Toda na konferenci zmagajo človeška čustva in drugi oziri, da doživimo nazadnje maturo in njen zaključek v harmoniji, kolikor je ne moti disharmonija src. Delo je prevedel pisatelj Fr. Albrecht, zrežiral pa Jože Kovič. Jože Kovič je priznano dober postavljalec komedij, zato je bil tudi pri režiji F6dorjeve »Mature« v svojem elementu. Zgradil je svojo režijo na lahkotnem razpletanju, čisto naravnem in neprisiljenem ter v realističnem stilu, kakršna je bila tudi inscenacija. Igri je dal živahen tempo ter poudaril vse tiste momente, ki so v komediji kulminacije. Ker so nastopajoče osebe že v pisateljevem delu dobro karak-terizirane, so tudi režiser in igralci lahko takoj zadeli pravo noto in nam ustvarili pri tem delu vrsto res posrečenih likov, katerih izrazita celotnost je čisto zakrila male hibe, šibkejše trenutke in le rahlo opazljive disharmonije. Zato moremo prišteti »Maturo« k uspelim stvaritvam našega mariborskega gledališča. V vrsti karakterno močno zgrajenih likov zasluži posebno pozornost prof. dr. Ana Mate gdč. Elvire Kraljeve. Gdč. Kraljeva nam je pokazala vseskozi zrelo igro, psihološko poglobljeno in tehnično dovršeno. Mojstrsko je igrala vse čustvene prehode in dosegla popolno iluzijo naravnosti. Odlične kvalitete svojega talenta je odkrila znova v vlogi maturantke Katje Slaparjeve gdč. Branka Ras-bergerjeva s svojo neprisiljeno, mladosti in čustvenosti polno igro, ki dosega kulminacijo v burnih scenah drugega dejanja. Svojevrstne karakterne sposobnosti je razodela tokrat ga. Slava Gorinškova v vlogi zagrenjene prof. Mozoljčeve, le v nekaterih trenutkih jo je močna igra zanašala v rahle neizgrajenosti. Bolj zunanjemu poudarku telovadne učiteljice Zorove je čisto ustrezala igra gdč. Starčeve. Učenke Voglarjevo, Sirkovo, Malijevo in Kolarjevo so več ali manj pogodeno odigrale ga. S a v i n o v a, gdč. Simčičeva, gdč. Veldinova in gdč. Poharjeva. V vlogi ravnatelja dr. Dvornika je vpodobil g. Rado N a k r s t tip vzgojitelja, ki se suče v sredini med človeškim razumevanjem in uradno dolžnostjo ter je dojemljiv tudi še za srčne pobude. G. Pavle Kovič je zelo plastično in človeško toplo pogodil starega dobričino prof. dr. čebulo, zunanje pa je bil po drži ma- lo prestar. Ostro poudarjeno je izoblikoval g. Danilo Gorinšek profesorja matematike dr. Vrtača ter ustvaril z njim eno najboljše karakterlziranih svojih vlog. Bolj pasivne vloge prof. Vidoviča, Štrka in Šiške so v skladu s. celotno zaokroženostjo odigrali gg. Crnobori, Rasberger in Košuta, Katjinega ženina Kranjca je odigral g. V e r d o-n i k za spoznanje prenemimo, dočim je g. Košič predstavil klasičnega slugo Antona z vsemi vrlinami svojega grotesknega sloga. -r k.' NuŠičev »Pokojnik« v Pragi. Režiser Hart pripravlja v Vinohradskem gledališču v Pragi premiero Nušičeve komedije »Pokojnik«. k. Kroz Jugoslaviju. V Beogradu je pričela z Novim letom izhajati nova turistična revija »Kroz Jugoslaviju«. ki objavlja v svoji prvi številki v precej lepi grafični opremi več dobrih opisov iz raznih pokrajin države, med njimi tudi iz Slovenije (Planica). Na naslovni strani je trobarvna slika Srbkinje v narodni noši, med tekstom so pa objavljene mnogoštevilne slike naših pokrajinskih lepot, narodnih noš, cerkva, narodnih ornamentov itd. Revijo urejuje B. M. Stepanovič, naroča se pa v Beogradu. Balkanska ul. št. 9. Celoletna naročnina stane 90 din. Ne pozab* naiocmne Gospodarstvo Borba med Anglijo in Nemčijo za tržišča v jugovzhodni Evropi ANGLIJA JE NEMČIJI ZAGROZILA Z DUMPINGOM, CE BI NEMČIJA ŠE NADALJE VODILA OSVOJEVALNO GOSPODARSKO POLITIKO V JUGOVZHODNI EVROPI. Neue Ziiricher Zeitung« poroča, da se začnejo prihodnje dni v Londonu formalna pogajanja med federacijo britskih industrij in nemško industrijo o izvozu in uvozu ter vprašanju tržišč. V drugem polletju 1. 1938. so zastopniki obeh industrij pripravljali tla in so te priprave tik pred Božičem že tako daleč napredovale, da je bilo že vse pripravljeno za ofi-cielna pogajanja. V tej zvezi je znano, da je ugodnejši razvoj nastal šele ta-. krat, ko je tajnik britanske zunanje trgovine Hudson zagrozil z borbo proti iiefair metodam nemške izvozne konkurence, ki se je posluževala dumpinga, z istim orožjem z angleške strani in je bil v ta namen povišan kredit za izvozne premije od 50 milijonov na 75 milijonov funtov ali na 20 milijard dinarjev. To je zaleglo. Nasprotna stran se je pokazala popustljivejšo. Takoj nato se je med zastopniki obeli industrij na angleško zahtevo celo našel ključ o razdelitvi tržišč. Zmagala je angleška teza, ki je uveljavila načelo kvantitativne razdelitve tržišč, nad nemško, ki je popreje postavljala zahtevo po regionalni razdelitvi tržišč. Tako se je našla kompromisna formula, po kateri bodo v južnovzhodni Evropi Nemci morali trgovati poleg Angležev v procentualnem razmerju. Izrinjenjc Angležev se torej nasprotni strani ni posrečilo. Verjetno je poslal sam Chamberlain guvernerja Angleške banke Montagua Normana v Berlin k dr. Schachtu, da bi tako ublažil politično napetost z gospodarskimi aranžmani, čeprav stoji tem naporom skeptično nasproti tako angleška velefinanca, kakor angleška javnost. Nadaljnji uspehi bodočih pogajanj v Londonu bodo odvisni od tega, kako energično bodo angleške oblasti podpirale zastopnike angleške industrije. Za enkrat je grožnja g. Hudsona odložena do konca januarja. Če bi se pogajanja razbila, bi se upliv angleške gospodarske ofenzive na jugovzhodu pokazal že v 6 mesecih, kakor je omenil nedavno neki odličen predstavnik angleškega gospodarstva v naših krajih. Zborovan'e obmejnih sadjarjev OBČNI ZBOR SADJ. IN VRTNARSKEGA DRUŠTVA V RUŠAH Na praznik sv. Treh kraljev so se zbra li sadjarji, da podajo obračun svojega dela. Predsednik učitelj Jernej Črnko je v pozdravnem nagovoru podal sliko stanja sadjarstva v minulem letu ter povda-ril potrebo gradnje sadnega skladišča. Premalo se je škropilo sadno drevje, vsled česar\sadje ni bilo čisto in zato ni tako šlo v denar. Poročala je tudi tajnica učiteljica Marica Čepe jeva. Vršil se je tečaj za obrezovanje in cepljenje s predavanjem. Ni bilo pa potrebnega zanimanja. Podružnica šteje 55 članov. Po blag. poročilu, ki ga je podal Pavel Serca, je bilo 2127.75 din dohodkov in 2071.90 din izdatkov. Izvoljen je bil naslednji odbor: Črnko Jernej, Cerk Alojzij, Sere P., Steinberger Leopold, Malo Josip, Nekrep Alojzij, Jug Jožef, Glazer Alojzij, čepi Marica, Mrakič Pavel. Revizorja: Stane Tomo in Lampreht Franjo. Za delegata uprave je določen predsednik Črnko. Obč. zboru je prisostvoval tudi okrajni šol. nadzornik Peter Močnik, ki je član glavnega odbora društva. Pozdravil je navzoče v imenu društva ter naglašal potrebo pridobivanja članov in mesečno sestajanje odbornikov, da postane delo podružnice živahnejše. Nato je predaval o važnosti in ureditvi domačega vrta lil dal navodila, kako naj deluje podružnica za izboljšanje vrtnarstva, pridelovanje zelenjadi in olepšave vrtov na kmetih. Ustanovljen je bil vrtnarski odsek, v katerega so bili izvoljeni: Požar Olga, Glazer Hilda, Dogenik Ivan, Sernc Stanko in Skaza Olga. Pri slučajnostih se je razpravljalo o Sadjarski zadrugi, ki ima sušilnico, o obveznem škropljenju, o zatiranju voluharja. Posebno so sadjarji želeli, da bi bilo škropljenje in snaženje drevja obvezno in da bi škropljenje opravljala nalašč za to izurjena oseba proti primerni nagradi. Odboru je bilo naročeno, da skuša to izvesti. g. V Beogradu bo 17. m 18. t. m. konferenca guvernerjev novčaničnih bank Balkanske zveze, na kateri bodo razpravljali o gospodarskih in finančnih vprašanjih balkanskih držav. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2387.50—24.25.50, Berlin 1766.12—1783.88, Bruselj 742.50—754.50, Curili 995—1005, London 205.50—208.50, New York 4374.87 —4434.87, Pariz 115.65—117.95, Praga 150.75—152.25, Trst 231.45—234.55. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 472—473, 4% agrarji 60—62, 4% sev. agrarji 59.50—59.85, 6% dalm. agrarji 88—89, 7% inv. pos. 100.50 bi. Delnice: PAB 230 bi., Trbovlje 186—190, Isis 35 bl„ Jadranska pl. 320 d. Soort Predšog za izpremembo v koledarju zimskih športnikov Naša Zimsko-sportna zveza je prejela od Nemške zveze za telesno vzgojo naroda, oddelek za smučanje, vabilo k udeležbi mednarodne skakalne prireditve, ki bo 12. febr. v izvedbi celovškega Skiver-eina pri Celovcu. Ker bi se nemški smučarji radi udeležili mednarodne skakalne tekme v Liscah pri Celju ter bi tudi radi pozdravili naše smučarje v Celovcu, je na njihovo prošnjo STO predložil Smuč. klubu Celje izpremembo v sporedu, tako da bi se skakalna tekma na betnav- ski skakalnici, oziroma pri Sv. Lovrencu na Poh., v izvedbi SK Železničarja preložila od 5. II. na 12. II., mednarodna skakalna tekma v Liscah pri Celju v izvedbi Smučarskega kluba Celje pa od 12. 11. na 5. II. Ako bo Smučarski klub Celje na to pristal, o čemer pa skoro ni dvoma, bodo nemški zimski športniki lahko startali na naši prireditvi v Celju 5. II., naši skakalci pa jim bodo lahko obisk vrnili 12. II. v Celovcu. Športna odlikovanja za povprečen uspeh Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je sklenilo, da bo sledilo primeru drugih držav ter upeljalo posebna odlikovanja za športnike, ki so v svoji disciplini dosegli dobre povprečne rezultate, pri čemer pa ne bodo potrebni rekordi, nego marljiv trening in zadostno število točk. Odlikovanja bodo v kratkem izdelana ter se bodo že tekom letošnjega leta podelila športnikom, ki si jih bodo zaslužili. MITIČ V STOCKHOLMU IZLOČEN Pri teniškem prvenstvu skandinavskih držav v Stockholmu je Mitič v prvem kolu porazil Kumba iz Nove Zelandije 7:5, 6:3, 0:6, 6:3, v drugem kolu pa je gladko izgubil proti Nemcu Henkelu 6:1, 6:2, 6:4, ter je tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. V dvoje je izgubil z Nemcem Redlom proti angl. paru Wilde-Willington 2:6, 12:10, 3:6, 5:7. ?Aitič ni vajen igrati na pokritih igriščih. BUDGEOVA RANGLISTA Dolgoletni amaterski teniški prvak sveta Donald Budge je po prestopu med profesionalce sestavil teniško rang-Iisto, ki je za nas zanimiva v toliko, da na njej ne najdemo nobenega našega igralca, niti Punčeca, dočim so na njej tudi takšni igralci, ki so proti Punčecu stalno izgubljali. Lista je sledeča: 1. Austin, 2. Bromvich, 3. Riggs, 4. Menzel, 5. Wood, 6. Mako, 7. Cejnar(l), 8. Ouist, 9. Henkel, 10. Grant. TEČAJ ZA ALPSKO KOMBINACIJO V PLANICI SK Ilirija bo organiziral v Planici tečaj za alpsko kombinacijo, ki ga bo vodil od 22. I. do 5. II. g. Karl Russ, nemški državni športni učitelj iz Innenkremsa. s. Balkanske kolesarske zveze so imele konferenco v Sofiji. Sklenjeno je bilo, da bo prvenstvo Balkana v juliju 1939 v Sofiji. Določene so bile tudi tekmovalne discipline. Romunski delegat je predlagal, da naj se tradicionalna dirka Beograd—Sofija že letos podališa do Bukarešte, in sicer v treh etapah. s. Češkoslovaška smučarska zveza ie sklenila, da ne bo poslala svoje smučarske reprezentance v Zakopane, češ da smatra, da niso dovolj v kondiciji radi pomanjkanja treninga. s. Madžarska teniška zveza je v pogajanjih z bivšim francoskim teniškim šampionom Henryjem Gochetom, da bi prevzel trening madžarskega Davis cup moštva. Pogajanja so pred zaključkom ter bo Francoz že marca odpotoval v Budimpešto. Saft Bogoljubov — Eliskases Šesto partijo matcha sta Bogoljubov hi Eliskases igrala v Ntirnbergu. Po zapleteni srednji igri sta pozicijo izenačila in se po 55 potezah sporazumela na remi s ob stanju matcha 3:3. V 7. partiji pa je Bogoljubova doletel nepričakovan poraz. Eliskases si je v damskem gambitu zgradil zelo močno pozicijo. Vendar pa je Bogoljubovu uspelo, da je ustavil sovražni napad in celo, izenačil. V nadaljevanju pa ni igral dovolj previdno ter je izgubil kar 3 kmete. V precizni končnici je nato Eliskases igro odločil v svojo korist. Ob razmerju 4:3 se je tako Eliskases povzpel v vodstvo. Partije iz Hastingsa Siclljanka (5. kolo v Hastingsu) Beli: Sergeant Črni: Szabo 1. e2—e4, c7—c5 2. Sgl—f3, d7—d6 3. d2—d4, c5:d4 4. Sf3:d4, Sg8—16 5. Sbl— c3, e7—e6 6. Lfl—e2, Lf8—e7 7. 0—6, a7—a6 8. Lel—e3, 0—0 9. Ddl—d2, Sb8 —d7 10. 12—14, Dd8—c7 11. Le2—f3, Sd7 —b6 12. Sc3-*2, e6—e5 13. Sd4—b3, Bb6—c4 14. Dd2—c3, Lc8—g4 IS. Sb3— d2, Tf8—c8 16. Sd2:c4, Dc7:c4 17. Dc3: c4, Tc8:c4 18. c2—c3, b7—b5 19. a2—a3, Lg4—c8 20. Se2—g3, Lc8—b2 21. Lf3— e2, Tc4—c7 22. Le2—d3, Sf6—g4 23. Le3 —b6, Tc7—c6 24. Ld3—e2, Sg4:h2 25. Kgl:h2, Tc6:b6 26. Tal—dl. e5:f4 27. Sg3—F5, Le7—f6 28. Sf5:d6, 14—f3 29. Le2:f3, Tb6:d6 30. Tdl:d6, Lf6—e5+ 31. Kh2—bi, Le5:d6 in beli preda. ELAINE HAMILTON ZECE*A SAfRl DETEKTIVSKI ROMAN Karel Ardeen je dobro znan v Ameriki, inšpektor. Jaz ga nekoliko poznam, toda že dolgo ga nisem videla.« Glas ji je bil malo nesiguren, a oči so ji bile iskrene. »In vi, gospod Norrington?« Veliki igralec je vtaknil roke v žep in se naslonil. »Marsikdo v mojem poklicu ga je poznal,« je odgovoril. »Bil je velik podjetnik v Zedinjenih državah.« »Ali vam je bilo znano, da je v Londonu?« »Da, slišal sem, da je v Londonu.« Glas mu je oprezno zvenel. >Kdaj ste ga poslednjič videli?« Ne spominjam se. Morda včeraj ali Predvčerajšnjim. Zakaj? Za kaj gre?« Inšpektor se ni zmenil za vprašanje ter ie skušal druge člane družbe. Quen-tin. dramatik, je bil Ardeenu predstavljen pred tednom pri skušnji in odsihmal ga ni videl, kakor je rekel. Gospod Richard je priznal, da se je srečal z Ardeenom pred nekaj dnevi. Govorila sta o^rgovini. Njegov glas je bil tudi oprezen Nekaj je reklo Reynoldsu, naj se obrne k trojici mladih dam. »Seznanila sem se s Karlom Ardeenom Ameriki. Odsihdob je že precej časa,« mu je rekla zlatolasa Američanka, toda Reynolds je opazil trd izraz na njenem obrazu. .»In seveda, če je gospod Ardeen poznal vašega soproga, ste ga poznali tudi vi, gospa Selcottova?« Gospa Selcottova je namrščila obrvi. »Ali sem poznala svojega soproga? Kako? Omožila sem se z njim!« se je zasmejala. »Mislim, da razumete, da govorim o gospodu Ardeenu, gospa Selcottova.« Pogladila si je lase nazaj ter jih potisnila na pravo mesto. »Prijatelji in znanci mojega soproga so le redkokdaj tudi moji prijatelji, inšpektor. Ne poznani tega gospoda in ne hrepenim po tem — ako povzroča, kakor se zdi, toliko neprilik,« je odklonilno odgovorila. I »Vi ste gospodična Selcottova, če se ne motim,« se je obrnil Reynolds k črni, 'molčeči deklici. »Moja hčerka,« je rekel gospod Richard. Reynolds je začudeno pogledal gospo Selcottovo. »Ne, ne, inšpektor,« se je smejala ta dama. »Lejla ni moja hčerka. To je moja pastorka — mačeha sem ji.« Že vdrugič je gospa Selcottova poklicala smešnost na pomoč proti Reynoldsu. Sklenil je, da na to ne bo pozabil. Lejla Selcottova je odgovorila, da se jc z gospodom Ardeenom sešla nekoč v pisarni svojega očeta. Ni se mogla spomniti, kdaj. Zdelo se je, da je plaho, nervozno dekle, živeče v spoštljivem strahu pred svojini očetom; najbrže jo je njena lepa mačeha potiskala v ozadje, si je mislil Reynolds. No, imel je njihova imena, in jih bo lahko kadar koli zopet videl. »Hvaležen vam bom, če nas kmalu odpustite, inšpektor,« je rekel gospod Richard. »Imel sem dovolj sitnosti v življenju, tako da mi ni bilo treba, da sem zašel š ev tole — kar koli je že!« Jezno je pogledal svojo ženo. »Moja tajnica, zelo zmožna jezikov, je morala iti danes v bolnišnico. Slepič. Kje najdem za njo nadomestilo, ne vem.« Gospodična Burnettova se je naglo obrnila. »Jaz vem, gospod Richard. Ravno tukaj,« se je odrezala. »Mene so vzgojili ^ samih modernih jezikih in sem izurjena tajnica. Poskusite z menoj.« Gospoda Richarda je, kakor se je zae-lo, spravila nenadna ponudba v zadrego, toda soglašal je, češ da se drugo jutro z njo pogovori. »In zdaj, inšpektor, ali smem vprašati, zakaj so bila meni in moji rodbini dana vsa ta vprašanja, tikajoča se slučajnega poslovnega poznanja, ki se imenuje Ardeen?« Reynolds ga je gledal hladno, po strani. »Vzrok je bil ta, da je bil Karel Ardeen najden mrtev v tem stanovanju po prihodu gostov gospoda Ingrama, gospod Richard. In zdi se, da ste vsi ali vsaj večina poznali mrtvega moža precej dobro, tako da so moja vprašanja upravičena.« Napet molk je nastal v sobi pri teh komisarjevih besedah. Smisel za dramatičnost mu je pomagal. Zakaj, ko je govoril, je ujel svarilen pogled Mansfieldov, ki ga je poslal eni izmed treh mladih dam. Kateri je veljal signal? Ameriški miss. gospe Selcottovi, ali njeni hčerki? In Reynolds ni pozabil, da sta i Mans-field i gospa Selcottova proglasila, da ne poznata mrtvega moža! (Dalje.) Mariborske drobne vesti m. Napad v Hočah. Ko se je včeraj 35- letni kovaški mojster Maks Bregant vračal v Hoče, ga je na cesti napadel neznani mošk' in ga z lato pobil na tla. Napadalec mu je nevarno poškodoval glavo. Breganta so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, m. Pes je ugriznil 33-letnega zasebnega uradnika Alfonza Sotenška in ga na nekem delu telesa nevarno poškodoval. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. Dogodek se je pripetil v Gosposki ulici. m. Veter je odnašal klobuke. Včerajšnji veter je ljudem na državnem mostu odnašal klobuke. Pod mostom so našli črn zenski klobuk in rjavo moško kapo. Lastnika naj se zglasita na policiji. Veter je podrl tudi ograjo na letnem telovadišču Sokola Matice. m. Nezgoda ravnatelja Stehia. Valter Stein. ravnatelj Kovine na Teznem, se je včeraj peljal s kolesom po travniku, kjer so stale barake. Na poledici je padel s kolesa in si zlomil levo nogo. Na pomoč so mu prišli tukajšnji reševalci. m. Kos opeke je padel z gradu na ravnatelja banke Slavije Ivana Gajšeka in mu poškodoval desno roko. m. Čigava je moka? Pred Poševo trgovino na Aleksandrovi cesti je stražnik našel dva zavitka, v katerih je bilo 10 kg moke in nekaj kvasa. Lastnik naj se zglasi na policiji. m. Od doma je pobegnil 15-letni sin usnjarskega delavca Josip Lešnik iz Preg- skemu okrožnemu sodišču. ljeve ulice 16. Vsa poizvedovanja so bila brezuspešna. m Ljudska univerza. V„četrtek in petek 19. in 20. t. m. bo predaval g. dr. Andrija Štampar, načelnik ministrstva narodnega zdravja v p. o sodobni Kitajski in o Tibetu, v spremstvu filma in skioptičnih slik. V ponedeljek, 23. t. m. predava g. univ. prof. dr. Snoj iz Ljubljane o temi: »Palestina v luči najnovejših izkopin.« m. Tihotapčeva smola na meji. V Št. liju so finančni organi prijeli 48-letnega zlatarskega pomočnika Slavka R. iz Velike Nedelje, kateremu so zaplenili 10 vžigalnikov in 8700 vžigalnih kamenčkov. Za tihotapstvo je bil R. obsojen za plačilo 29.770 dinarjev. Ker pa ne zmore tako velike vsote, bo moral odsedeti 229 dni v zaporu. m. Dva požara na deželi. V Makolah pri Poljčanah je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Lenarta Žunkoviča. Škode je preko 25.000 dinarjev. Istega dne je gorelo tudi na Pragerskem. Zgorelo je poslopje posestnika Jakoba Rozmana, ki ima 50.000 dinarjev škode. m. Dober plen studenške žandarmerije. Studenški orožniki so polovili 8 drznih vlomilcev, ki so strahovali mariborsko okolico. Nedavno so vlomili tudi v limbuško pošto in pri Robiču. Vlomilski tolpi so dokazali 10 vlomov, pri katerih so napravili preko 100.000 dinarjev škode. Aretirane vlomilce so izročili maribor- kega dne ga je obiskal kot ujetnika v celici. Z njim se je tako dolgo pogovarjal, da se je tajnik začel bati, ali se mu ni kaj zgodilo. Ko je vstopil v celico, je našel vicekralja, kako razpravlja z Gandhi-jem o nekem težkem tekstu iz sv. pisma. Najdaljši minister. Medtem ko je minister Anthdny Eden spadal med najelegantnejše ministre, je bil lord Halifax, ki je po povratku v London podedoval rodbinski naslov, deležen slave »najdaljšega ministra«, kakor ga v šali nazivajo Angleži. Kot govornik v Društvu narodov je zaslovel zaradi svojega močnega glasu. Lord Halifax ni dober govornik v klasičnem smislu besede, ker pove vedno samo ono, kar je neizogibno potrebno. Ima pa veliko in odlično sposobnost, da izrazi tudi najtežje stvari na najpreprostejši način. Njegova glavna karakteristika je, pravijo, v tem, da predstavlja »najstopro-centnejšega« Angleža. Neki pisatelj je napisal o njem to-le: »Če bi po nekem naključju srečali lorda Halifaxa na severnem polju v eskimski obleki, bi niti za trenutek ne podvomili, da je to čisto j krven Anglež.« Kdo je iznašel napeinike? Vi, ki nosite na obuvalu kavčukaste pete, ali veste, da je prvi prišel na to misel Irec, imenovan O’ Sullivan? Nedavno je minilo 25 let. kar je mladenič O’ Sullivan še rabotal v tvornici. kjer je ropotanje strojev močno treslo tla in mučno oviralo delavce. Dečko, rojen pod srečno zvezdo ter obdarjen z gibko domišljijo, jo je pogodil: gre in kupi majhno preprogo iz kavčuka, da se bo med delom nanjo postavljal. Prožnost tkanine je blažila trušč in O’ Sullivan je zadovoljen pravil tovarišem o svojem izumu. Naslednje jutro mu je opna izginila! Modrijan in miroljubnik omisli drugo. Vendar nista potekla še dva dneva, ko je šla še ta podloga rakom žvižgat in ribam gost. O’ Su! livan se je ujezil, češ: »Za vso fabrikopa ne bom dobavljal tapet !<• Ko neko noč ni mogel spati, se mu je ponudila rešitev: iz kavčukovega lista je izrezal dva kolobarja in ju pritrdil na pete. Učinek je bil isti kakor pri preprogi! Navdušen je sklenil vzeti patent na svoj izumek. ki mu je prinesel blagostanje. Kadar so ga vpraševali o tajni njegovih upehov, se je nasmehnil: »Nobene skrivnosti, kratko in malo izkoristil sem priliko, ki se je ponudila!« NK MALI OGLASI iz Murske Sobot« POŽIGALEC 38-letni Polanec Jožef, delavec v Vučji gomili, je znan delomržnež. Klati se okrog, da včasih cele mesece domači ne vedo zanj, pa se spet oglasi, pijan od vina in veselja, da je spet doma. Vaščani se boje, ker rad grozi, da bo kaj sto-ir, mu vsi gredo s poti, ker postaja rr.cT nasilen. Ker je vedno žejen, gre k sosedu naprosit nekaj požirkov vina, ki se mu ga le redkdokdo upa odkloniti. 23. oktobra je prišel pod večer k posestniku Hajdinjaku Janezu v Vučji gomili in ga prosil za pijačo. Preko glave •e imel Hajdinjak jesenskih poslov; ne rad, a postregel je s 3 desetinkami, prigovarjal pa je Polancu, naj čimprej spije, ker ga nima časa čakati. Že to ga je razburilo, namesto da bi se za pijačo zahvalil. Postregel je Hajdinjaku, da mu bo on naglico že dal. In res je! Zvečer, ko so se Hajdinja-kovi spravljali v posteljo, je domača gospodinja skozi okno zapazila Polanca, ki je tekel z dvorišča, gospodar pa je v bližnji na vrtu stoječi kopi slame zapazil plamene. Sklical je vse domače, tekel ven in za hišo še videl bežečega. Gašenje pa ni pomagalo prav nič, kajti suha slama je bila vsa hkratu v plamenu. Gasilci so s težavo obvarovali okrog din 350.000 vredna domača in sosedna poslopja, ki bi bila vsa pogorela, ako ognja ne bi bili pravočasno opazili. Orožniki so takoj prijeli Polanca. Ta pa ni vedel o požaru ničesar, ker da je že od mraka tistega usodnega dne spal doma. To je potrdila tudi njegova mati. Kljub temu pa ga je državni tožilec obtožil in mali senat v Murski Soboti mu ie pokvaril veselje do postopanja s 3 leti robije in 5-letno izgubo častnih pravic. Seveda ni bil zadovoljen s sodbo in se bo pritožil. Zanimivosti Lord Halifax — specialist za svetopisemske tekste ZANIMIVA POLITIČNA KARIERA BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. »NAJDALJŠI MINISTER« V ANGLEŠKI VLADI. CENE MALIM OGLASOM: V mallb oclaslb stanc vsaka beseda Sfl oar: uairaaniJa orlstolbina za te oglase le din 6.—. Dražbe oreblici dooisovania In ženltovaalskl oelasi din I.— do besefli NaimaniSI znesek za te oclasc ie din 10.— Debelo tiskano besede se računajo dvoino Oelasnl davek ?a enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oslase se olaCule tako) or) naročilu oziroma ca ic vooslatl v pismu skupal 7 naročilom ali oa oo ooštnl položnic) na čekovni račun St 11.404 Za vse pismene odgovore Blede mallb oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din Razno ČE HOČETE res dobro vino piti. morate v »Prešernovo klet« priti. Trafenik v Gospo ski ulici. 244 V naiem TOMAŽEVA ŽLINDRA SE JE POCENILA! lS%ne vagonske pošiljke franko vagon Ljubljana po din 92.—, Na drobno iz Maribora po din 110.— za 100 kg. Kmeiijska družba, Maribor, Meliska cesta, tel. 20-83. 358 POSODIM 50.000 DIN Ponudbe pod '»Kapital« na upravo lista. 382 Šef britanskega zunanjega ministrstva lord Haliiax je živel tri življenja pod tremi različnimi imeni. Najprej je bil Edu-ard F. Lindsey Wood. Preživel je težko mladost. Ko so se drugi otroci igrali in tekali po športnih igrališčih, je on sedel za visokimi okni oksfordskega kolegija. Sin enega najbo-i^atejših angleških aristokratov, je imel nd rojstva pokvarjeno roko. Njegov oče je bil konservativec. To je bil do tolike mere, da je prihajal celo v nasprotja s svojim časom. Ko so v Angliji še gradili železnice, je prepovedal, da bi speljali tir preko njegove zemlje, kajti železnico je smatral za moderno blaznost. Njegov ideal je bil, da bi pomiril angleško cerkev ž rimsko. S svojim sinom je preživljal skupaj dolge angleške zime, razpravljale o besedilu svetega pisma. Tudi kasneje, ko opomoglo. »Da vprašamo Gospoda...« 1923. V nemirni Indiji je izpraznjeno mesto lorda Readinga. Išče so nov vice-kralj na najtežji točki inperija. Vsa Anglija se je začudila, ko je med neštevil-nimi kandidati ponujeno to mesto Edu-ardu Woodu, ki je govršil komaj 44. leto. Preden je prevzel svoj visoki novi položaj, je šel in vprašal očeta za svet. Stari 87-letni lord je pozval svojega sina v cerkev. »Vprašajva Gospoda,« je dejal in začel moliti. — »Pojdi, sin,« je rekel na to, »čutim, da bo dobro!« in začela se je druga eksistenca mladega politika. Indija je bila nemirna. Gandhi je začel veliko akcijo pasivne resistence. Novi vicekralj je šel takoj na delo in napravil — v veliko začudenje angleške javnosti — uraden poset voditelju indijske opozicije. Ostal je z njim v dolgem razgovoru. Po njegovem mnenju je zaslužila Indija, da dobi položaj samostojnega dominio-na. Toda konservativna stranka ni bila z njim istega mišljenja Najtežji trenutek v njegovem življenju je bil, ko je moral aretirati Gandhija. Ne- GRADBENO PODJETJE marko Štuhec. poo-bl. zidarski mojster. Ivanjkovci pri Ormožu (zraven kolodvora) izvršuje načrte, proračune, stanovanjske hiše, gospodarska poslopja itd. solidno ter po konkurenčnih cenah. Specialno podjetje za izolacijo vlažnih prostorov, sten in fasad. 384 Posest KUPIM DVOSTANOVANJSKO HIŠO na odplačevanje. Ponudbe na upravo pod »Mesečno 800« 37*3 SKLADIŠČE Mariboru, primerno za trgovino s premogom vzamem takoj v najem. Ponudbe pod »Kurivo« na upravo »Večer-nika«. 363 Sobo odda Oddam takoj OPREMLJENO SOBO gospodu ali gospodični. Stu-donci, Ciril-Metodova 4. 369 SOBA s kopalnico, velika, sončna in strogo čista se s 1. februar jem odda solidnemu gospodu. Vprašati Aleksandrova c. 47, (nasproti kolodvora). 2. nad., vrata 3. 374 Stanovanie TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v novejši zgradbi se takoi odda v najem. Naslov v upravi lista. 3510 MLADA GOSPODIČNA želi mesto gospodinje k samostojnemu gospodu. Ponudbe na upravo pod >Mlada gospodinja«. Š30 Služb o cfofo; Iščem * SAMOSTOJNO KUHARICO ter za vsa ostala hišna dela s 1. februarjem. Naslov v upravi lista. 375 Zgubljeno Odda se novo DVOSOBNO STANOVANJE z lepo teraso. Vprašati v trgovini Fujš Aleksander. Tezno, Dobrava 4. Ptujska cesta. 383 Na poti od kolodvora do gostilno »Barič«, Tezno se je izgubilo ČRNO KRZNO Pošten najditelj nai odda pro ti nagradi Maistrova ul. 43. T ezno. 376 Or. Kotfler-jev kruh Znani aromatični zdravstv,, krepilni in delikatesni kruh Pekarna RafcUŠa Koroška cesto 24 MALO POSESTVO se takoj proda. Bohova 20, p. Hoče. 379 Prodam KONCERTNI KLAVIR (znamke Schwcigkoter), primeren za društva, na prodaj. Naslov v upravi. 357 Prodam poceni 2 ŠTIRIKOLESNA VOZA eden nosi do 100. drugi 600 kilogramov. Primerna za vsa kega industrijalca ali kmeta, vozi lahko tudi s konjem. Josip Rože, mizar. Aleksandrova c. 21. Košaki. 370 Lepo novo alpaka STOJALO ZA PECIVO za izložbo je na ogled pri Fr. Kager. Vetrinjska ul. 30. 371 ŽELEZNA POSTELJA in omara na prodai. Naslov v upravi »Večernika«. 381 IZBOREN CVETLIČEN MED po din 16.— za kg oddaja Kmetijska družba. Maribor, Melje 12, tel. 20-83. Pri večjem odjemu popust.______ Širite „Večernik“ Sprejmejo se 4 GOSPODJE na hrano in stanovanje s 1. februarjem. Vetrinjska ulica št. 3. 386 Službo išie VESTNA PERICA vzame perilo na dom. Vrba-nova ul. 2, dvorišče. Kotnik. 377 MESARSKI VAJENEC dvema letoma učne dobe se želj izučiti. Renolusk Rudolf. Ruše 189. 378 JlajcJVruAbi 'TtCGOCLT) JOAAT sCnA£LVYU*irt\jJb Ci/VUx£v j. 3JUGOOV, !kfcolouiA$Uk aajL.19 Zimska sezona v Varaždrn. Toplicah VARAŽDINSKE TOPLICE.1 je za ljudi, ki ne ljubijo hrupa in mestne nervoze, mogoče lepša od letne. Naš hotel ^Konstantinova kopek je urejen sedaj tudi za zimo. Sobe, kopeli in hodniki se grejejo. Vse je v zgradbi sami, tudi kopališčna restavracija, prepiha ni. Velika steklena, pokrita terasa za šetanje pri slabem vremenu. Sedaj so kopeli posebno zdravilne, ker se vzdrži višja temperatura, kakor poleti, pa je zato dejstvo večje. Ker ni nikoli več ko 20—25 gostov, se lahko poslužite kabin za kopanje ob vsakem času. Nesezonske cene: soba 20.— din, kopel 10.— din, oskrba 30.— din, državni uradniki in upokojenci popust. Radi omejenega števila zimskih sob je treba javiti prihod, nakar Vam bomo javili najugodnejšo železniško zvezo. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi so ne vračajo. - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka nlica 6. — Telefon uredništva štev. 25-«7 in uprave Štev. 28-67. - Poštni čekovni račun štev. 11. 409.