Leto DL, št. 13 („jutbo* xvul, it *n*J 1 inKtmiit.m I ...1.14------K torek 1917 UpravniStvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122, 3123, S124, 3125. 3126 •seratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje in svet"" Cena 2 Dir Uredništvo: Knafljeva ulica 5, Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125 ta 3126. > Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ta velja po pošti prejemana Din 4--, po raznaJal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka nHca IL Telefon št. 3440. Celje: Sli ossmajrerjeva nL 1. N. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Devet mladih žlvlfen] je nad Tržičem ugrabil plaz Usodna pot smučarskih tekmovalcev na Storžič — Doslej največja katastrofa v naših gorah Kronika letošnjih velikonočnih praznikov, ki so prinesli povsem nenavaden vremenski prevrat, kakršnega ne pomnijo naši najstarejši možje, mora žal beležiti eno najstrašnejših nesreč, kar se jih je kdaj primerilo v naših gorah. Osemindvajset smučarjev je šlo na velikonočni ponedeljek pod Storžič, da se preizkusijo v smuku, ko je z višine nenadno zašumel plaz. Devet mladih življenj je potegnil s svojo strašno gmoto in silo v smrt in prepad, ostali so se komaj oteli. Medtem, ko so pod Škarjevo pečjo zazvenele prve lopate, da spravijo nesrečne žrtve vsaj mrtve iz snežnega objema, se je ves Tržič zagrnil v žalost. Povsod, dokoder je že v teku večernih ur segla žalostna novica izpod Storžiča, povsod so se stisnila srca v nemi boli, v iskrenem obžalovanju mladih žrtev in v globokem sočustvovanju s prizadetimi družinami. V naslednjem objavljamo poročila, kakor smo jih prejeli do zaključka redakcije: Tržič, 29. marca. Ves Tržič živi danes pod vtisom strahovite nesreče, kakršne naša planinska kronika še ne pomni, žalostno je ob 14. zatulila predilniška sirena, ki je namah spravila na noge vse tržane. Sirena običajno pomeni znak za ogenj, tokrat pa je oznanila strašno nesrečo, ki je doletela smučarje na planini pod S to rži čem. Bliskovito se je razširila vest, da se je pod Storži čem pri tako imenovanih gkarjevih pečeh ponesrečilo 28 Smučarjev, ki so se nameravali udeležiti tekme v smuku, ki jo je nameravala prirediti danes popoldne podružnica SPD v Tržiču in da jih je osem zajela bela smrt. V trenutku, ko se je vseh 28 tekmovalcev vzpenjalo proti startu v višini 1600 m, se je nenadno sprožil plaz, ki je zajel vse tekmovalce. K sreči še niso bili vsi v sredi plaza in se je zato večina mogla rešiti iz strašnega objepia. Od 28 smučarjev pa je piaz zajel osme-rico, ki je zginila v ogromnih snežnih plasteh in se tako zajeta kotalila nevzdržno v dolino. Le tisti srečni, ki so ibili ob kraju pleza, so se z manjšimi poškodbami mogli rešiti na varno mesto, lakoj je odhitela na poaorišče nesreče j reševalna ekspedicija, sestavljena iz j smučarjev in znanih planincev ter z 1 zdravnikoma dr. Prenrrovom in dr. Pan-cetom. Do večera se je posrečilo izkopati le eno žrtev, dočim je sedem še zasutih. Plaz se fe utrgal ©t* 13*39 O veliki nesreči smo Izvedeli do ve. čers naslednje podrobnosti: Podružnica SPD Tržič jc za danes razpisala tekrno v smuku za prehodno darilo. Start je b!] določen za JL4. uro v višini 1600 m na Škarjevih pečeh pod severnim pobočjem Storžiča. E tekm»m so se prijavili je Trž-eani, večinoma delavci predilnice Glanzmsnn - Gsssner, nekateri pa tudi iz tovarne Peko. Tekmovalci so se proti poldnevu začeli vzpenjati proti startu. Ob 12.30 se je nenadno utrgal velik plaz. Ker so vsi tekmo, valci imeli na nosrah snračl, je b-la nesreča neizogibna. Vseh 28 je zajel plaz. Funkcionarji in pa maloštevilni gledal, ci, ki s0 hoteli prisostvovati prireditvi kljub snežnemu metežu in k? so bili ob robu plaza, so takoj priskočili na pomoč in se ji.n je posre-y 'o rešiti 20 tekmoval cev, dočim je b!b pri ostalih osmih, ki so bili sred: vsaka pomoč zaman. Prva f.rtsv Izkopana O nesreči ,o prvi zvedeli prebivalci bližnje vasi Lom in sta od tam odhitela v Tržič dva fanta, da sporočita žalostno vest. Takoj se je v Tržiču oglasila sirena, ki je spravila na noge vso prebivalstvo. ob 14.15 je odšla iz Tržiča reševalna ekspedicija. Na kraju ne. sreče je že našla prebivalce iz Loma, ki so s silno vnemo odkopavali pla*. Z združenimi močmi so se nato vsi reševalci vrgli na delo, žal pa je reševanje močno ovirai sneg, ki je naletaval v gostih kosmih. Devet mrtvili, do večera dva izkopana Tržič, 29. marca ob 21. Tekma v smuku bi se bila morala vršiti z višine 1700 m. Tekmovalci še niso prispeli do starta, ko jih je nekako v višini 1600 m zajel plaz. Očividec nesreče dr. Premru iz Tržiča, ki je bil v reševalni ekspediciji in se je že vrnil v Tržič pripoveduje o katastrofi: — Od 28 smučarjev, ki jih je zalotil plaz, se jih je rešilo 19, dočim so ostali našli smrt v objemu bele žene. Mrtvih je devet! Oba zdravnika, dr. Pance in jaz, sva imela obilo posla s pregledom poškodovanih tekmovalcev. V planinskih kočah pod Storžičem, ki so last kmetov iz vasi Lom, smo uredili zasilno ambulanto. K sreči so bile poškodbe Ie lažjega značaja in je bila zdravniška pomoč skorajda odveč. Zadostovale so zašile obveze in so mogli poškodavnei ostati v domači oskrbi. Le enega, in sicer kolarskega vajenca iz Tržiča. Slavka Lukana, ki je dob;I precejšnje poškodbe na glavi, je bilo treba napotiti v ljubljansko bolnišnico. Vsi smučarji, ki iih je zajel plaz. so seveda morali utrpeti izgrubo cmuoi. ki jih je sneg popolnoma polomsl. Kdo s® ponesrečen®! Reševalcem se je do zdaj posrečilo izkopati dva mrtva ponesrečenca, ki so ju oba že prenelirji v Tržič. Sta to risar pri tvrdki »Peko M;h*» Ov?»t"-k in pa predilnici Rudolf P I a j- b e s. Oba sta precej iznakažena, kar je spričo ogromne teže novega snega povsem razumljivo. Pod snegom je ostalo še 7 ponesrečencev, ki so vsi razen enega Tržičani. To so Vinko Š a r a b o n, delavec predilnice Glanzmann & Gassner, star 30 let in oče treh mladoletnih otrok, Slavko Kostanjeve c, delavec pri tvrdki »Peko«, star 28 let, Vilko P 1 a j b e s, predilniški delavec, brat že izkopanega Rudolfa, Jože Mladič, predilniški delavec, Kristijan C e g n a r, kovaški pomočnik, Bertl A h a č i č, dijak meščanske šole v Tržiču, in sin vdove, delavke v predilnici, in naposled še Vinko L o m b a r, delavec iz vasi Leše pri Tržiču. Reševalci v nevarnosti Reševalno delo se je vršilo v silno težkih okoliščinah. Plazovi so se vsipali neprestano in so bili reševalci ves čas v smrtni nevarnosti. Ker glavnega plazu še ni in so ga pričakovali vsak čas, so morali slednjič opustiti nadaljnje reševanje, kajti našel se ni nihče, ki bi tvegal svoje življenje. Sploh je pa po pripovedovanju očividcev nadaljnje reševalno delo popolnoma izključeno, kajti sneg vidno narašča, in ker je stara podlaga zmrznjena, se vsak čas vsipajo novi plazovi, ki ob strašnem zamolklem grmenju drve v dolino in uničijo na svoji poti vse, kar se jim zoperstavi. Plaz, ki je povzročil nesrečo, ima izrecen obseg Sn je I /,*"». 1" upenja, da bedo jutri, ko se bodo reševalna dela skušala nadaljevati, mogli izkopati še preostale ponesrečence. V Tržiču je zavladalo povsod strašno razburjenje, zlasti pa pri svojcih ponesrečenih. Nepopisna žalost je zajela ves trg in oglasili so se tudi ljudje, ki prirediteljem zamerjajo, da so v času največje nevarnosti plazov hoteli prirediti tekmo. V znak žalosti je sokolsko društvo v Tržiču odpovedalo za drevi napovedano družabno prireditev. | Dr. Ljndevit Pivko | Maribor, 29. marca. Popoldne ob četrt na 13. je na svojem domu na Betnavski cesti št. 35. v 57. letu starosti zatisnil svoje oči dr. Ljudevit Pivko, profesor, vojni dobro-voljec in jugoslovenski rezervni kapitan l. klase sporazumov z Slovo itšsfifjanskega zunanjega ministra grofa Ciana Težavno reševanje !>o vec rne ure, ko smo prejeli poro. čiio, se je posrečilo potegniti iz p le eno žrtev, in sicer delavca pri tvrdki »Peko«, Miroslava Ovseneka Iz Tržiča. Vsi poizkusi, da bi ga obudili k živMe-nju, so bili zaman T^žke plasti novo za padbga snr.ga so ga zadušile. Reševanje ostalih, ki so še v plaru, je ze!o o'ež kočeno Plaz je namreč izrednega obsega In je treba kopati 10 ali celo 20 m globoko. Pri takem stanju ni nobenega upanja, da bi bil še kateri od ponesrečencev pri življenju Reševalci delajo v pospešenem tempu, vendar se boje, da bo mrak prekinil delo in bodo morali počakati do jutri. V drnžinah prizade. tih smučarjev je zavladal jok ln vse prebivalstvo deli globoko žalost zaradi tako usodne nesreče na veliki ponedeljek. Razširjajte „Jutro"! BiOOGliAD, marca. d. Obisk italijanskega zunanjega ministru groia (Jiana v Beogradu je bil končan v bocoto opoldne. Dopoldne je grof Ciano obisKai itali-lijanski dom, kjer so ga pozdravili otroci it, -jonske šole. Po o^le^u prostorov in pozdravu mladine se j« o^peljai ob 10.SO v zunanje ministrstvo, kjer ga. je sprejel predsednik vlade dr. Stojadinovič v svojem Kabinetu. Italijanski zunanji minister se je zadržal pri dr. Stojadinoviču pol ure. Ob 11. sta grof Ciano in dr. Stojadinovič priSla v salon, kjer je bilo dva dni prej prečitano pred zbranimi novinarji besedilo političnega in gospo -.«>ie. Ciano pri Ma^sliniju RIM, 29. marca. d. Takoj po povratku v Rim v soboto zvečer zunanji minister grof Ciano odšel v Beneško palačo, kjer je poročal min. predsedniku Mussoliniju o uspehu svojega obiska v Beogradu. V tukajšnjih dobro poučenih krogih trdijo, da bo že prihodnje dni organizirana paritetna jugoslovensko-italiianska komisija za organizacijo in pospeševanje gospodarskega sodelovanja. Italijanski zun?nji minister je po svojem povratku v Rim poslal predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču brzojavko, v kateri izraža ponovno prisrčno zahvalo za lep sprejem, ki ga je doživel v Tu trosi a vi ji. Cianov obisk v Turčiji Carigrad. 29. marca AA. Turški listi potrjujejo vest, da bo prispel prihodnje dni italijanski zunanji minister grof C jamo v Turčijo, kjer bo imel zelo važne razgovore e predsednikom turške vlade Izmetom Ine najem in e turškim zunanjim ministrom Ruždj Arasom. Z dr. Pivkom je umrl eden izmed najza-služenejših nacionalnih političnih in kulturnih javnih delavcev, najpožrtvovalnejši pobornik sokolske ideje in najbolj sposoben organizator Sokolstva. Z njim lega v grob vzoren vzgojitelj celih generacij slovenske mladine, neumoren pisec zgodovin-skih, pedagoških, narodnoobrambnih ter sličnih spisov in knjig.,*«nož, ki ie kot predavatelj, zlasti o Sokolstvu, prepotoval skoro sleherno občino na bivšem slovenskem Štajerskem, mož. ki je v svoji neomajni veri v zmago jugoslovenske misli zasnoval in izvedel med svetovno vojno znamenito zgodovinsko carzansko akcijo. V svobodni Jugoslaviji, za katere ustvaritev je kot vojak tvegal svoje življenje, je bil pobornik državneoa in narodnega edinstva. Bil je Slovan, požrtvovalen delavec za jugcsl.—češko bratstvo in kljub zablodam današnje Rusije je iskreno veroval v končno zmago slovanske ideje. Tega moža ni več med nami. Dr. Pivko je bil rojen 17. avgusta leta 1880. v Novi vasi občine Sv. Marko niže Ptuja. Gimnazijo jc študiral v Varaždinu, Ptuju in Mariboru. Tu je leta 1900 matu-riral. Filozofijo, slavistiko in germanistiko, je študira! v Pragi in na Dunaju. Svoje študije je izpopo!:;ii v Frankfurtu in Berlinu ter promovirai leta 1905 na dunajski univerzi. Vojaško prostovoljsko leto je odslužil v Krakovu. nato pa je takoj leta 1906 nastopil službo kot supient v mariborski gimnaziji. Predaval je slovenščino in nemščino. Istega !c1a ?c jc tudi poročil z gdčno Ljudmilo Mužikovo, hčerko hranilničnega ravnatelja iz Kostclca nad Črnimi Lesi na Češkem. Nacionalni razvoj Maribora in vse bivše slovenske Štajerske je od leta 1906 dalje nerazdruženo povezan z imenom dr Pivka. Leta 1914 je bil dr. Pivko takoj po izbruhu svetovne vojne mobiliziran kot nad-noročnik. Služil ic v Boki Kotorski in v Albaniji, dokler ga niso naposled poslali s 3. bosansKO-hercegovskim polkom na soško fronto, od tam pa na tirolsko bojišče. Tukaj je leta 1917. zasnoval znamenito carzansko akcijo. Dne 17. septembra leta 1917 je z večjim delom omenjenega polka in z velikim številom čeških ter jugoslovenskih častnikov avstrijske vojske prešel v Italijo, kjer je kljub velikim oviram s strani italijanskega vojaškega poveljstva, ustanovil dobrovoljski odred, ki se je kot samostojna skupina boril v raznih odsekih ita-liianske fronte proti Avstriji. Njegovi zvesti so mu nadeli ime »naš ataman«. ki je izražalo vso ljubezen in spoštovanje do njega. Ze na avtstrijski fronti in pozneje na italijanski fronti je bil ponovno ranjen. Po končani vojni je leta 1919 povedel svoje dobrovoljee iz Italije preko Boke Kotor-ske v Jugoslavijo ter se je vrnil v Maribor. V Mariboru je nastopil službi kot profesor na tukajšnjem učiteljišču. Velik del mlajših slovenskih učiteljev ga ima kot vzornega pedagoga ter prijatelja mladine v najlepšem spominu. Ko se je vrnil iz parlamentarnega dela je služboval na klasični gimnaziji in je bi! od tam leta 1935 dodeljen realni gimnaziji. Med tem je bil od leta 1925 do 1929 m zopet od leta 1931 do 1935 narodni poslanec v beograjski Narodni skupščini, kjer je užival zaradi svojega slovesa kot carzanski junak in odličen nacionalni delavec velik ugled ter je imel tudi med srbsikimi in hrvatskimi poslanci izredno veliko dobrih prijateljev. Leta 1925 in 1927 je bil izvoljen kot nosilec liste bivše SDS v mariborskem volilnem okrožju. Po razpustu Narodne skunščine 1929 se je do leta 1931 zopet posvetil svojemu poklicu, pri volitvah 8. novembra leta 1931 pa je bil na listi g. Petra Zivkovčeve zvoljen za narodnega poslanca v okraju Maribor-levi breg. Svoje poslanske dolžnosti je izvrfeval z njemu lastno vnemo in delavnostjo. Pri volitvah leta 1935 ni več kandidiral. Sirokopotezno in mnogostransko je bilo delo pokojnega dr. Pivka. OdkaT je leta 1906 nastopil službo v svoji ožji domovini v Mariboru je biio njegovo delo predvsem posvečeno širjenju sokolske ideje in ustvarjanju močne sokolske organizacije. Prepojen z realističnim slovanskim duhom, ki se ga je že na vzel v Pragi in Krakovu, je videl navno v Solkolstvu mogočen obrambni zid proti navalu germanizacije v bivši Avstriji in obenem najboljše orodje za konstruktivno delo v smeri nacionalnega razmaha širokih slovenskih ljudskih množic. Bil je med ustanovitelzi mariborskega Sokola, današnjega sokolskega društva Maribor Matica, čegar častni član je. Tudi ustanovitev velike večine sokol skih društev v ostalih krajih bivšega slovenskega štajerskega je tesno povezana z njegovim imenom. Napisal je celo vrsto sotkolskih telovadno-strokovnih knjig. Do prve izvolitve za narodnega poslanca je bil tudi starosta mariborske sokolske ž upe, dolga leta pa se je udejstvoval tudi kot sokolski vaditelj in sicer tudi v času, ko je bil narodni poslanec. Ko se jer začelo Sokolstvo v Mariboru tako močno razvijati, da je bilo treba misliti na delitev dela, je ustanovil za magdalenski mestni okraj novo Sokolsko društvo Marbor I. čigar neumorno delavni starosta je bdi pokojni ves čas do svoje smrti. Za svoje delo je bil pokojni dr. Pivko mnogokrat odlikovan. Poieg jugoslovenskih odlikovanj (red Sv. Save IV. stopnje, Jugoslovenske krone IV. stopnje, Belega orla V. stopnje), so ga dičila tudi mnogoštevilna češkoslovaška odlikovanja. (Vojni križ ČSR, Revolucijska kolajna ČSR, Beli lev IV. stopnje), nadalje red rumunske zvezde L stopnje in italijanska odlikovanja (Cro-ce al merito di Guerra ter kolajna d'argen-to al valore militare), dokaz za veliko spoštovanje, ki ga je užival tudi v zavezniških in danes prijateljskih državah. Iz srečnega zakona dr. Pivka z blago go. Ljudmilo, ki mu je bila zvesta živijenjdca družica ter opora v njegovem neumornem delu, se je rodilo 7 otrok, izmed katerih jih živi pet. Lani je dr. Prvko nenadoma hudo obolel in se je moral podvreči operaciji na zagrebški kiiniki Ze se je zdelo, da je njegov krepki organizem zmagal. Po daljšem bol-nilškem dopustu je dT. Pivko letos 24. februarja. dasi še ne popolnoma zdrav, zopet nastopil svojo službo na realni gimnaziji. Ali nastale so nove komplikacije. Sinoči je nastopila slabost srca. Z neizprosnim korakom se je približala smrt... Smrt plemenitega moža je ves narodni Maribor globoko pretresla. Vse žaluje za odličnim narodnim delavcem. Pripravlja se veličasten pogreb, ki se bo vršil v sredo ob V*4 popoldne. Neumrlemu dr. Pivku bo ohruanjen v srcu našega naroda večen spomin. Vse sočustvuje s težko užaloščeno rodbino, ki ji tudi mi izrekamo globoko sožalje. Sokol ska župa Maribor poziva vse svoje edinice, da se zanesljivo udeleže v čim večjem številu po svojih odposlancih pogreba brata dr. Ludovika Pivka. Članstvo v krojih s prapori. Pogreb bo v sredo ob 16. popoldne. Zbor ob pol 16. v Narodnem domu v Mariboru. Smrt češkega politika Praga. 29. marca d. V Monaeu na Rivieri je preteklo soboto umrrl zadet od možgan ske kapi, eden i?aned voditeljev češke agrar ne stranke senator Jožef Vrany, glavni urednik »Vesnkovac. Dosegel je starost 63 let Vrany je bil od leta 1920 do 1925 poslanec, pozneje pa nepretrgano senator češke agrarne stranke. Bil je eden izmed najmočnejših publicističnih individualnosti T tej stranki. Nevtralnost Belgije Braseij, 29. marca d. V belgijskih političnih krogih zatrjujejo, da je rodil londonski Obisk kralja Leopolda popoln uspeh. Ze v prvih dneh po velikj noči je treba pričakovati angleškojfranoosko izjavo o fcovem bel« gij6kem statutu. Po tem statutu bo Belgija absolutno nevtralna država, kakršna je bša do izbruha svetovne vojne. Ne bo več vezana na svoje dosedanje vojaške obveznosti, ki izvirajo iz člena 16. pakta o Društvu narodov in ki ee nanašajo na pomoč državi, ki bi hfta n e izzvano napadena. Francija in Anglija se odrekata svoji pravici v primeru vojne pošiljati svoje čete čez belgijsko ozemlje atbi preko Belgije leteti z vojnimi avjoui. Belgija s svoje strani pa se obveže upreti se z vso silo vsakemu napadu od zunaj. Ustavna kriza v Indiji London, 29. marca d. Nedavno so bile volitve v avtonomne indijske provinčne par-lamente. V Šestih provincah od 11 je zmagala indijska nacionalna, tako zvana kongresna stranka. Po dok>9bah indijske ustave bi morala v teh provincah stranka sedaj prevzeti vlada V sporazumu z Gandhijem pa eo strankini predstavniki povsod postavi* li aa sprejem vlade pogoj, da se angleški guvernerji odrečejo pravici veta, kj jim gre po ustavj. Ker guvernerji na ta pogoj niso pristali, je kongresna stranka odklonila prevzem vlade. V teh šestih provincah je na ta način onemogočena sestava vlada na (Seli praznišei vstajenja Vsa Slovenija pod debelo odejo — Sneg je zavrl praznični promet Ljubljana, 28. marca. Za veiikohočne praznike nam je letos nastilo snega, da smo se namesto v pr(xx)jeni naravi naenkrat znašli sredi debele zime. Po nalivih v petek se je dež čez noč izprevrgel v sneg, in tako je Ljubljana že na veliko soboto bila vsa pobeljena. Po ulicah pa se je pretakala gosta brozga. Marsikateri smučar in prijatelj prirode, ki se je veselil izleta na deželo, je rajši ostal pod varno streho v Ljubljani. Snežilo je venomer brez najmanjšega presledka. Seveda so morale popoldne izostati vse vstajenjske procesije, verniki so se stiskali po cerkvah. Sneženje se tudi na velikonočno nedeljo ni ustavilo. Kmalu so se tudi pokazale posledice težkega mokrega snega. Zveza s Zagrebom in Beogradom je bila kmalu prekinjena, seveda pa je močno trpelo tudi omrežje v Ljubljani in v vsej dravski banovini. Tehnično osebje poštne in železniške direkcije je imelo oba praznika polne roke dela, da je obnavljalo prekinjene zveze. Ljudje so le neradi zapuščali stanovanja. Ptički v Tivoliju in v ostalih mestnih parkih so prezebajoč pričakovali sicer vedno darežljivih gostiteljev. Tokrat so žal mnogi izostali in ptičkom v Tivoliju je bilo tako hudo, da so zlasti tam gori pod Turnom in med smrečjem kar trumoma prihitevali k sprehajališču, ki se je navzlic brozgi in snegu izgubil v osamljeni park Na velikonočno nedeljo se je navz:ic snegu vendar še zmagovito in veselo oglašala pesem kosov, drozgov in ščinkov-cev Ko pa nalet snega le ni popustil, je na velikonočni ponedeljek .tudi - ta pesem utihnila in Ljubljana je bila vsa pogreznjena v gluho belo zimo Do nocoj se je v Ljubljani nasulo nad 15 cm snega in še ne kaže, da se bo kmalu ustavil Ker je mnogo snega tudi sproti skopnelo, so reke narasle in se zlasti Ljubljanica vsa kalna in močno narasla vali skozi Ljubljano V naslednjih dneh, ko se bo sneg topil, pa se je bati povodnji Mrko razpoloženje zaradi nenavadnega vremena je pa še zlasti poglobila novica o tržiški katastrofi, ki se je nocoj naglo razširila po Ljubljani in vzbudila povsod mnogo obžalovan ja. Razen te usodne nesreče pa so prazniki vsaj v Ljubljani in v prostrani okolici minili brez posebnih hudih nezgod. Edini, ki so imeli od takšnega vremena nekaj koristi, so bili javni lokali. Zlasti kavarne so bile vedno polno zasedene. Posebno številnega obiska so se nadalje razveseljevala gledališča in kinematografi. Na policiji so uživali mir, prav nobenih incidentov ni bilo po mestu. Tudi reševalna postaja ni imela posebno hudih opravkov. Prepeljala je v bolnišnico le nekaj bolnikov, ki jih je napadla španska ah angina. Tudi zaradi velikonočnega streljanja letos ni bilo pohabljencev. Vsaj zaenkrat niso takih žrtev nič sprejeli v ljubljansko bolnišnico Pri neredni stoKei, napihnjenostl črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave. nakupičene v črevesju V zdravniški nraksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna greneica s popolnim uspehom pri moških ženah in takisto pri otrocih. jsn '»b s or la 48v36 Bratje izza meje na obisku v Ljubljani Na veliko soboto je Ljubljana doživela veselo presenečenje, ki se zdi kakor prva kstavica nove pomladi, kakršna se nam v tem časovnem in vremenskem neredu obeta po sklenitvi prijateljstva med Italijo in našo kraljevino. Iz Gorice, Ajdovščine ni s Krasa je za praznike pomenilo v Ljubljano 158 rojakov k sorodnikom in znancem na obisk, enako številna skupina pa je iz Ljubljane pohitela čez mejo v kraje ob Jadranskem morju. Podoba je, da se bo med obema sosedoma, med katerima je bila meja v nacionalnem in poslovnem smislu doslej skoraj hermctičr.o zaprta, razvil malo živahnejše promet, ki utegne biti prebivalstvu obeh držav resda v korist. Prihod goriških avtobusov jc bil najavljen ob 11. dopoldne, a že zdavnaj pred to uro se je pred Putnikovo pisarno v Gajevi ulici zbrala množica občinstva, da pozdravi rojake. Prihod pa se je tako zavlekel, da je prvi avtobus privozil šele blizu tri četrt na 13 Izletniki so dopotovali na štirih lepih, udobnih avtobusih, ki so last neke velike goriške prevozniške tvrdke in so nadvse pripravni za daljša potovanja. V Gajevi ulici ni bilo pozdravljanja med gosti in njihovimi prijatelji in sorodniki ne konca ne kraja, a ko so bile v pisarni Putnika potniške formalnosti opravljene, so se gostje razšli najprej po najbližjih lokalih, da se po dolgi vožnji okrepčajo in natresejo svojim ljudem za zvrhan koš novic iz domovine. Medtem so se pred Putnikom napolnili novi štirje avtobusi,, ki so približno enako številno skupino popeljali na velikonočni izlet proti Primorju in Gorici. Kakor je bil prihod naših goriških rojakov za Ljubljano iskreno vesel dogodek, pa je bilo med množico, ki je v Gajevi ulici čakala na avtobuse, tudi mnogo razočaranih, ki so med gosti zaman iskali dragih. težko pričakovanih obrazov. Mnogo jih je bilo, ki so svojim prijateljem in sorodnikom v Ljubljani žc pred dnevi najavili, da pridejo za praznike, a so izostali. Tako je zaman čakal dolgi dve uri tudi neki mlad Goričan, ki mu je bila mati pisala- da pride. Dolgo že ni videl svojih ljudi, pa se je tako iz vsega srca veselil svidenja. Ko so avtobusi drug za drugim prispeli in so potniki izstopili, je z grenko mislijo uvidel, da ga je upanje prevaralo. Povprašal je vodjo izleta, ali ni morda tudi njegova mati v seznamu. Čez glavo zaposlen s formalnimi opravki, je vodja odpravil vprašalca z odrezavo opombo, da ne more imeti vseh imen v glavi in da sploh ne utegne. Potem je nekdo izmed čakujo-čih stopil v Putnikovo biljetarnico in poprosil službujočega uradnika naj pri voditelju skupine poizve, zakaj nekateri najavljeni niso prišli. Uradnik sc jc razburil, dejal je, da so bile uradne ure samo do 12. Drobec zgrešenega bontona vrže precej nerodno senco na radost naših ljudi, ko so prvikrat po dolgem času v tolikšnem številu pozdravili svoje rojake iz Italije, zlasti še, ker so bili vsi navzočni prepričani, da bi se do takšnega tona prav gotovo funkcionar naše tujskoprometne organizacije ne mogel spozabiti, če bi namesto Slovencev avtobusi pripeljali zastopnike kakega odličnega tujega naroda Nova skrivna oddajna postaja v Ljubljani Nekateri poslušalci radia =-o za letošnjo alolujo dožveli kar nenavadno presenečenje. Vse kaže, da bodo imele naše preisko valne oblast; te dns prav taksne skrbi z ne-znao skrivno radijsko oddajno postajo, kakršna je toliko tednov vznemirjala živce berlinskih gospodov. Na veli končno nedeljo med 11. in 12. uro se je namreč oglasil nov iRadio Ljublja* na« in sicer prvič na kratkem valu 45 m Speaker je govoril pnstno ljubljanščjno. oddajal pa ie različne nemške plošče in nenn ško petje. Namesto kukarvice se ie oglašal s svojevrstnim žvižgom. Oddaja je trajala celo Uro. Ko pa je bila zaključena, je spea ker prostodušno povedal, kakor da ima opravka z enim samim poslušalcem: »Upam. (la sme dobr' slišov — fe m® pa ni', me boš pa jntr. Bom spet eddajov ob enajsteh .. .< In' je neznani speaker in oddajažee resnično držal besdo. Na veliki ponedeljek se jo na kratkem valu 4S m znova oglasil točno ob 11 značilni žvižg in je sledila oddaja muzike po starih nemških ploščah in t nemškim peljem, naposled se je pa zavrtela še neka ruska plošča. Vse kaže, da neznani oddajalec pač oddaja, kar ima pri roki. Seveda je bila o novi oddajni postaji obveščena tudi ljubljanska policija, ki se zdai trudi, da odkrije podjetnega amater« ja. v kolikor pač mož resnično prebiva v območju dravske banovine. Sreča v nesreči Na velik; ponedeljek dopoldne je domala postalo cvetoče življenje žrtev prometne nezgode. Gdč. Anica V. Iz znane ugledne ljubljanske veletrgovske družine se je s svojim avtom »Morris« peljala iz Fordove garaže na Tyrševi cesti proti prelazu, namenjena dalje protj Sv Križu, da kakor vedno ob nedeljah in praznikih obšče grob svojega očeta. Sedela je sama za volanom. Na prelazu so bile zapornice dvignjene. Nič hudega sluteča ie avtomobilistka Dognala svoj avto dalje previdno, počasi. Tisti trenutek je ravno pribrzela po progi lokomot va. ki so jo premikali, da jo spravijo na drugi tir. Zavore na lokomotivi so zaradi mokrote in snega prepočasi zavrle težko lokomotivo Stroj je zadej avto z odbijačem od strani in močno vtisnil stranski del karoserije Avtomobilistka je po vsej sreči ostala nepoškodovana, le živčno je bila močno prizadeta Poškodovani avto so pripeljali naza- v earažo, gospodično pa na dom. Iz mariborske kronike Maribor. 29. marca. V znamenju belila možancev Leitos smo obhajali v Mariboru velikonočne praznike v znamenju naletevanja snega. Od sobote dopoldne naprej je z izjemo manjših presledkov skoro nepreki. njeno naletaval moker sneg, ki se je po mestnih ulicah sicer sproti tajal, ki pa je na strehah in po vrhovih pustil vidne sledove, tako da so beli možanci precej na gosto odeli planinske in kozjaške vrhove z belo odejo. Dočim so periferijski in oko, liški gostilničarji utrpeli zaradi tega precej škode, pa so imeli javni lokali. kavar_ ne, gostilne, kinogledališča v mestu visoko konjukturo. Tudi gledališče je bilo oba praznika natrpano. Zaradi vremenskih ne-prižlik so izostale letos tudi vstajenjske procesije na prostem in so se vstajenjske cerkvene slovesnosti vršile samo v cerkvah Prvovrsten kulturen dogodek pa so doživeli Mariborčani ob sinoči*ji premieri Sha_ wove »Svete Ivane« v tukajšnjem Narodnem gledališču. Uspeh „Svete Ivane" V nabito polnem gledališču je bila sL noči krasno uspela premiera znane Sha. wove dramske kronike »Sveta Ivana« v 6 slikah z epilogom. V posrečeni režiji J. Kotr«ral mnogo telefonskih in brzojavnih žic v okolci Celja in v Savinjski dolini- Ker je sneg v nedeljo zjutraj pretrgal daljnovod velenjske elektrarne, je bilo Celje v nedeljo do 14. brez toka. Snega o veliki no* či ne pomnijo niti na;stareišj ljudje. Zaradi slabeaa vremena so ostali ljudje letos o praznikih po večini v mestu. Slabo vreme je najbolj prijalo lastnikom kavam, gostiln in kinematografov, kjer je vladal oba dneva pravcat naval. Novi grobovi V Korenovi ulici 2 je umrla davi v starosti 52 let vdova po davčnem uradniku ga Pavla Sernečeva. Zapušča hčerko Ljudmilo. soprogo faktorja Mohorjeve tiskarne v Celju g. Krofliča, jn sina Rudolfa, dijaka srednje tehnične šole v Leskovi-u. Pogreb bo v sredo ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. V celjski bolnišnici so umrli: 781etna preužitkarira Marija Lubejeva iz Straže pri Teharju. 3lleVia služkinja Franca Aumlakova z Vranskega in HPletn' dninar Jože Srabočan iz Loke pri Zusuiu. Pokojnim b'ag sponim. svojcem fs^r««* so, žalie! Žrtve nesreč Na Razboru pri Dramljah pc je 24!etni ko'a;r Ivan Lenič pri delu vsekal s sekiro v desno nogo in se hudo poškodoval. V št. Petru v Savinjski dolini ie v soboto slamo-reznica zgrabila 19letnega dninarja Vjnka Brgleza za desnico in mu prerezala preta= nee in mezinec. Ko ie šel 271©tni dninar Jakob Grabič od Sv. Urbana pri Slivnici v nedeljo po vodo. je padel tako nesrečno, da ei je zlomil desno nogo. Ponesrečenci 6e rdrav:jo v celički bolnišn:cl Varočniki „Jutra" -o zavarovan! za 10.000 Din MATINEJA Z. K. D. m^mmmmmmm Mart« Eggerth poje v veselem in razkošnem operetnem šlagerju fgang Iibeneiner Wttat WoIfj Ida Leo Slezak SH*"« »ANES ofc U.15 v EUTNEM KINU H.™. Plavofasa Carmen Ljubljana — šahovski prvak Jugoslavije Veliko zanimanje za odločilno borbo med Ljubljančani in Novosadčani — Odločitev šele v zadnji partiji Ljubljana. 29. marca. Na velikonočno nedeljo eta se srečala v prostorih restavracije Zvezde oba finalista v bofbi za naslov državnega klubskega šahovskega prvaka, ljubljanski to novo-aadski šahovski klub. Ljubljančani, ki so morali braniti ta naslov, so nastopili v izredno močni postavi in so od vsega po-četka veljali za favorita. Zaradi tega je bUa tudi razumljiva precejšnja udeležba občinstva, ki je z nezmanjšano pozornostjo sledila v resnici napetim partijam od začetka do konca. Po silno težki borbi, kjer so gledalci kakor tudi igralci sami presta jali hude živčne preizkušnje, je naposled zmagal ljubljanski šahovski klub in sicer popolnoma zasluženo. Zastopniku slovenskega šaha, ki je bil vedno med najvidnej širni in najmočnejšimi predstavniki jugoslovanskega šaha, moramo k lepemu uspe-pu čestitati, saj si je ponosni naslov državnega prvaka priboril že tretjič. Obe moštvi sta nastopili v že prej najavljenih najmočnejših sestavah. Ljubljančane so zastopali mojster Pire dalje priznani rutini rani turnurski igralci Furlsnl, Preinfalk, Sikošek, prof. Ludvik Gabrov-šek, dr. Juttj Gabrovšek, inž. Wieas in Ciril Vidmar, ki je moral vskočiti namesto zadržanega nacionalnega mojstra Milana Vidmarja mL Novosadčane so zastopali Brbder, Rajkovič, Kulžinski, Popovič, 2i-vanovič, dr. Ilijč, Csanyi in Schwab. žreb je določil naslednje pare: 1. deska Pire : Brfider, 2. deska Rajkovič : Furlanl, 3. de ska Preinfalk : Kulžinski, 4. deska Popovič : Sikošek, 5. desKa prof. Gabrovšek : živanevič, 6. dfeka dr. Ilijč : dr. Gabrovšek, 7. deska inž. Weiss : Csanyi in 8. deska Schwab : Vidmar Ciril. Največje zanimanje je razumljivo vladalo za partijo obeh mojstrov in se je okoli te mnze v skoraj nevarni gneči strnila večina gledalcev. Partija je potekla naravnost senzacionalno. Začetek je bil točno ob 16., vendar še nista potekli dve uri, ko je Pire nasprotnika premagal in beležil prvo točko za domače. Partija je bila zelo zanimiva. Pire je otvoril z damskim kmetom, Brbder je pa izbral znano dunajsko varjanto iz partije dr. Vidmar : Bogoljubov, v kateri je, kakor znano, naš velemojster dvakrat premagal odličnega Rusa. Broder Jo nasproti Pircu, ki odlično pozna vse variante te otvoritve, izbral potezo, ki jo je priporočil znani dunajski teoretik prof. Bccker. Pire je to potezo sijajno ovrgel in prisilil nasprotnika, da zamenja kraljico za trdnjavo in lovca. Po brezupnih poizkusih se je moral naposled v 25. potezi zaradi neubranljivega mata udati. Pire je za premišljevanje porabil 47, B t oder pa 75 minut. Ostale partije so se razvijale zelo poča- si. Preinfalk je kmaJu zašel v izgubljeno pozicijo, Furlani in inž. Weiss sta imela nekoliko slabši poziciji, enako Sikošek, dočim so bili pri ostalih partijah izgledi za Ljubljančane boljši. Naenkrat Je nastal preobrat. Ljubljančani, ki so imeli že eno točko na varnem, so popustili, Novosadčani so pa krepko pritisnili in znatno izboljšali svoje položaje. Kazalo je, da bo Novi Sad odnesel zmago s približno pol točke razlike. Toda sroča se je tik pred odmorom ob 20. ponovno nasmejala domačim. Na zadnji deski je Ciril Vidmar kot črni v kraljevsko-ondijski obrambi ves čas pritiskal svojega nasprotnika in ga postavil pred težke probleme, da je zašel v hudo časovno stisko in bi moral v 5 minutah napraviti 15 potez. Ko je videl, da ni več rešitve, se je Novosadčan Schwab predat Ljubljana je torej vodila 2 :0. Po odmoru se je turnir nadaljeval ob 21.80 in zaključil ob 28.30. Novosadčanom se je posrečilo stanje izenačiti. Najprej sta končala Preinfalk in Kulžinski. Igrala sta Ni^ meovičevo varianto. Preinfalk je svojo pozicijo precenjeval in igral na napad, pa si je zaradi izvrstne nasprotnikove igre tako oslabil položaj, da je bil na mah izgubljen in se je moral predati. Drugo točko za goste je zabeležil Rajkovič na drugi deski. Njegov nasprotnik Furlani je v kraljevsko - indijski obrambi igral že otvoritev slabo ter je Rajkovič dobil premoč v središču. Ko je izgubil še kmeta, je bila končnica, ki jo je Novo-sadčan igral zelo precizno, izgubljena. Stanje je bilo torej 2 :2. Naslednja sta končala holandsko part> jo prof. Gabrovšek in Živanovič. Beli je Ml od vsega početka gospodar položaja in je po izvrstni igri zmagovito izpeljal prostega kmeta v damo, s čimer je bila partija dobljena. Takoj nato so Novosadčani ponovno izenačili. Csanvi je kot črni v damskem gambitu porazil inž. Wedssa, ki je po nepotrebnem žrtvoval kmeta, računajoč na napad, je pi v končnici gladko isgubiL Na 7. deski se je pričakovala zrna, ga Ljubljančana dr. Gabrovška. ki je kot črni v francoski partiji prisilil dr. Itijča. da zamenja damo za trinjavo in skakača. NovosadČan se je pa tako dolgo branik da je izsilil remis. Stanje ie bik) torej 3 in pol : 3 in pol in je prinesla odtočžtea-šele 4. deska, kjer sta igrala Popovič. ja Sikošek. Sikošku sc je v Niemeorvičevi varianti damskega gambita posrečila lep«, kombinacija in je dobil prostega, kmeta-še tik pred koncem, ko je bila njegova zmaga že sigurna, je trdovratni Popovič še enkrat postavil gledalce v strah, ko ae je skušal rešiti z pat - kombinacijo. Toda Sikošek je uvidel tudi to nakano bi je Popovič položil kralja kot znak predaje. čez drn in stn? Irski jubilej Sterilizacijo za ueuno obremenjene in zločince bo uvedla Irska in je prišel zakon o tem že pred narodni zbor. Irci so tako uredbo poznali že pred 9000 leti in jc zapisana v njihovem starem zakoniku »Graagaasen«. (»Slovenski dom«, 22. III). Salamanca poroča Zanikajo se vesti o zavzemanju vasi s strani sovražnika; tiste vasi nimajo nobenega strateškega pomena, (»Slovenski dom«, 23. m). Lapidaren, toda pogostokrat nejasen je »tU poročU iz Salamance. Kaj je treba zanikati vesti, da so padle sovražniku v roke vasi, ki nimajo nobenega strateškega pomena? In komu v čast je, če so nekomu ostale neke take vasi v rokah? Dočim . . . Ujeti italijanski oficirji trde, da so vladna letala izredno odporna, dočim kakor papir rušijo tudi najmočnejše oklo-pe italijanskih tankov. (»Slovenski Na, rodSlovenski dom«-, 24. marca). Še enkrat politična prerokba Predsednik francoske vlade Blum odpotuje na oddih v okolico Pariza potem, ko se mu bo posrečilo preprečiti padec vlade zaradi pobojev v Chlichyju (»Slovenski dom*. 26. marca). V delavnici Konoplje Močan vihar je včeraj divjal po Vojvodini in najbolj v Novem Sadu. V vasi Toržl se je zaradi silnega vetra podrla delavnica konoplje ... Zidovi so se zgrnili nad delavci, ki jih je bilo v delavnici 24. Prvega so nato potegnili izpod ruševin starega delavca, ki pa je že po kratkem času izdihnil. Potem so izvlekli tudi ostale delavce, od katerih sta še dva težko ranjena, osem lažje, vsi ostali pa nič. (»Slovenski dom«. 26. marca.) S smrtjo nI nič Poaiala sta pa kaj slabo poštne razmere, ker sta pisma oddaia v takem času, da so jih kmalu dobili tisti, katerim so bila namenjena. Policija je dobila obvestilo o njunem sklepu ln hitro obvestila orožnike v Ivancu. Ti so Sli v gostilno, kjer sta se nastanila oba kandidata smrti. Našli so Ju in ob njiju revolver. S smrtjo ni bilo potem nift. (»Slovenski dom«. 26. marca). Veliki petek 1337 Služil sem Ti kot Tvoje orožje, kot Tvoj poslanec, kot Tvoj pokorni sluga... Kljub temu mi nisi pomagal. Vse leži seaaj v ruševinah, ne samo to ali ono moje delo, ampak vse moje delo sploh vse moje življenje je bilo zgrešeno. Moja vera, moja ljubezen, moj trud, ki sem ga zastavil za to, o čemer mi je reklo moje srce, da je Tebi ljubo, da je Tvoja volja in Tvoj izraz, vse je bilo zaman. Pusti! si, da se je vse razbilo, in ijudje se ml pomilovalno posmehujejo, ker vidijo, da Tebi samemu ni nič na tem. Popolnoma molčiš, kakor da me ne poznaš več, in jaz stojim tu kot norec in lažnik... Bog, Tvojim služabnikom m poslancem se ne godi dobro, sklonjeni hodijo pod težo Tvojega naročila in nobenega miru jim ne pustiš... in prav nič jim ne poveš, kakšen uspeh bodo imeli in kaj bodo opravili. Pa če bi bilo samo to! Zdi se, da sam sta-vljaš zapreke in težave na njihovo pot.., Tu nas napadajo nemoteno, se najbolj po-smehujejo ravno najbolj gorečim, najbolj ponižnim in najbolj čistim in nesebičnim in mi sami smo večkrat zbegani in razdvojeni, tako da se začnemo prepirati med seboj in tako sami razdirati mnogo dobrega, kar smo s težavo zgTadili . . . Toda imamo še Silo teme, ki ji pustiš vladati, ki se ji godi mnogo bolje nego Tvojim služabnikom in poslancem, ki ji gre vse lažje izpod rok nego vršilcem Tvoje volje, ki razpolaga z denarjem in oblastjo, častmi in prekanjenostjo in celo tudi z duhovitostjo in ljubeznivostjo. Smehljajoč se z lahkoto dosegajo svoje cilje, mi pa ogorčeno ali obupno vijemo roke in se sprašujemo, zakaj ne ustaviš njihovega početja, ko si vendarle vsemogočni Gospodar? Tvoji prijatelji pa so čisto zapuščeni, samo toliko sile jim daš. da morejo s težavo nositi dalje svoj križ, toda kril jim ne daješ in vsezmagujoče moči, ki bi dokončno porazile nasprotnika tn Tvoje delo poveličale z nepremagljivim sijajem. Tvoja resnica, ki jo oznanjajo,, zveni dolgočasno, nima nobene privlačnosti in veliki koraki, ki jih delamo v Tvoji službi, se izgubljajo v praznoti in brezda-njosti... In zato začenjam jaz sam zd vaja t i (»Slovenec«, uvodnik na Velik! petek). Stabilizacija Ni dvoma, da bodo dogodki na novo stabilizirali (Francovo, se razume — op. ur.) fronto pred Madridom tako, da za sedaj ni mogoče računati s skorajšnjo izpre-membo vojaškega položaja ali z neposrednim zavzetjem Madrida. (»Slovenski Narod*, 26. in.) —krs— Klub izložbenih aranžerjev v Ljubljani, naproša, da se vse informacije adresira na tajništvo: Zevnik Slavko, Ljubljana, Miklošičeva e. 34 *** črna senca na velikonočnem športu Smučarska nesreča na Storžiču — Smučarska prireditev v Planici — Ljubljana brez nogometa, Maribor pa je imel tri tekme Ljubljana, 29. marca. Bela op«.. .ost je danes med našimi smučarji zahtevala svoje žrtve. Pod Storžičem se je dogodila strašna nesreča, ki je — po dosedanjih poročilih — povzročilas mrt devetih mladih ljubiteljev smučarskega športa. Devet mladih ljudi, večinoma delavcev, ki si med tednom v trdem delu služi svoj kruh, je dalo svoje življenje na oltar svoje ljubezni do narave in do športa. Hoteli so otresti vsakdanje skrbi ter v smučarski tekmi pokazati svoje sposobnosti. Vsi so hoteli biti najboljši, a zagrabila jih je »bela« smrt. Pred veličino krute usode in žalostjo svojcev ponesrečenih mladih ljudi se klanjamo strti in skru-šeni. V trajnem in častnem spominu bomo ohranili imena teh mladih žrtev, ki so našle svojo smrt pod belo odejo. Slabo vreme med velikonočnimi praz- niki je marsikateremu športniku prekrižalo račune. Le najbolj »zagrizeni« smučarji so prijeli za svoje dilce, da si poiščejo v višinah pripravna mesta za smučanje. Bilo jih je le majhno število. Edina smučarska prireditev je bila v Planici, kjer je SK Ilirija priredila propagandne smučarske tekme v teku in skokih. Tudi nogometni šport je zaradi slabega vremena trpel. Tekme, ki so se odigrale, so imele le majhno število gledalcev, zaradi česar bodo blagajniki klubov imeli precej kisle obraze. Ljubljana pa je ostala sploh brez nogometa. Najavljeni sta bili dve tekmi s sušaškim Orientom, in sicer proti Hermesu in proti Ljubljani, ki pa sta izostali, ker sušaško moštvo ni moglo priti v Ljubljano. Njihov avtobus je obtičal zaradi snega že v Delnicah, nakar so se seveda Sušačani vrnili domov tc-r brzojavno obvestili prireditelja Hermesa o svoji smoli. Mogoče pa je bilo tako bolje. Hrabro so se držali Mariborčani. Na sporedu so imeli nogometni turnir, pri katerem je sodeloval SK Kapfenberg. Turnir se je odigral do konca, le »Mariborčani« so drugi dan stavkali. Pa tudi tukaj je bil gmotni uspeh zelo slab. V drugih mestih doma in v inozemstvu je bila seveda za praznike napovedana cela vrsta zanimivih srečanj, ki so se deloma vršila, deloma pa so bila odpovedana. Vendar pa ne moremo priobčiti vseh rezultatov vsaj najvažnejših tekem, ker je sneg nagajal ne samo smučarjem, nego tudi novinarjem. Mnogo telefonskih prog je prekinjenih, zaradi česar prosimo čitatelje, da se za danes zadovoljijo z rezultati, ki jih priobčimo nižje. Tek in skoki v Kljub novi zimi in velikemu snegu je Ilirija izvedla včeraj svoje propagandne tekme v teku in skokih — V teku na It km je zmagal Smolej, v skokih pa ,neuradno' Novšak Planica, 29. marca. Čudno počenja letošnja zima t nami žc •d vsega počctka, za slovo pa si je »izposodila« same praznike spomladi, oba velikonočna dneva, tako kruto, da sta se v noči od sobote na nedeljo, še bolj pa od nedelje na ponedeljek spremenila v prava božična Že Ljubljano ic vso bližnjo in daljnjo okolico ie to vreme vrglo iz vsak-(tknjega teka, še vse bolj neobičajna in edinstvena pa je bila ta vremenska sprememba tiše gori na Gorenjskem m kajpada tudi v naši Planici. Ta Planica je letos sicer imela nekaj svo-.te žitne, toda v najbolj odločilnih dnevih, i i so jih hoteli izkoristiti njeni največji prijatelji, smučarji — udružena v Planici, »a vsakoletno produkcijo na novi letalni-ci, sc je skujala tako. da so morali prireditev sredi marca odgoditi. In tudi naslednji termin — pravkar minula praznika — »ta se še pred kratkim zdela tako nezanesljiva, da so propagatorji smuških poletov rekli se enkrat: Odgodimo! Danes seveda so že drugačnih misli in mnogo bolj podjetni Saj so lahko, ko je pa zdaj na njihove naprave namcdlo nad pol metra idealnega pršiča, tako da vse kar kličejo po tekmovalcih in rekorderjih, skakačih in te-lalcih. Danes in včeraj seveda ta izvedbo takšnih načrtov ni biio pogojev, ker je nepretrgoma snežilo vseh 48 ur in menda še ne misli prenehati. To pomeni, da je Pla-aica tn vsa skrajna Gorenjska za krajšo dobo dobila novo zimo. ki bo proti vsemu pričakovanju m navzlic drugačnim astronomskim in katoliskm normam najmanj za 14 dni nanovo oživila smučarsko živije-aje. Med široka množico ta dneva seveda ni b:1o pravega odziva in jc celo sicer zelo eaželieni izletniški vlak davi pripeljal do Pianice komaj peščico smučarjev, med katerimi pa seveda nihče ni prišel aa svoj račun Ko pa se bodo zatvornice zaprle, ®c prav gotovo obeta kratka, zato pa najlepša zima, kakršne letos splch še ni bilo. Kakor smo rekli, za tekmovanje to vreme nI bilo te Ilirija, ki je za dao«s razpisala svoje propagandne tekme v teku in skokih, ie imela težko nalogo. Ves napor, da je dopoldne slo vse dobro, ji ni pomagal pri popoldanskih skakalnih tekmah, ki iih je bilo treba zaradi snežnega meteža v večjem obsegu opustiti. Za dopoldanski tek pa so imeli tehnični ljudje na vsezgodaj še enkrat precej težavnega posla, di je bila proga kolikor toliko v redu. Ves čas med tekmo je močno snežilo, kar je deloma oviralo poslovanje sodniškega zbora, najbolj pa škodovalo zato, ker je mnogo prijavljenih tekmovalcev sploh ostalo doma. Za 9.45 uro napovedani start sc jc zaradi večjih priprav zavlekel za eno uro, kar pa glede na število tekmovalcev in dolžino proge Bi imelo nooebnih poslcdic. Startalo je vsega 20 tekmovalcev, med njimi U seniorjev (na 12 km), 5 juniorjev (na 6 km) in 4 Iz mladinskega razreda, izmed katerih so razen dveh vsi prispeli na cilj. V seniorski skupini so se ponovno sestali Smolej, Knap in Mrak in je zato za izid v tej kategoriji vladalo še posebno zanimanje. Proge, izrazito dolinske z neznatnimi vzponi in padci so potekale takole: Seniorska <12 km) od doma Ilirijo čes Slatno in proti Podkorenu do železniške proge, nato nazaj po desni strani proge in skoraj do železniške postaje odtod pa pod vsemi tremi skakalnicami v velikem loku spet do doma Ilirije. To progo so morali seniorji presmučati dvakrat, jimi-orjl pa enkrat. Mladinska proga (3 km) je šla od doma v isti smeri, nato je na drugem travniku pod Slatno zavila na levo in se v velikem loku in deloma pc poti vrnila na cilj pred Domom Ilirije. Na polovici proge in cilju Cilj je bil za vse tri kategorije nekaj metrov od starta — na zapadni strani novega doma, obenem pa je bila tamkaj končana tudi prva polovica proge, določena za seniorje. Najprej smo tamkaj pričakali Smole ja, ki je startal kot peti in prišel naokoli v (6 km) krasnem času 31:32. Naslednji ki je startal 2 minuti za njim, bi bil moral kmalu biti Knap, toda trajalo je mnogo dalj. preden se je po kazal, — že skoraj s 4 minutno razlike ca Smolejem, ki je že davno v krasnem tempu spet izginil v nasprotni smeri. Približno tako dolgo spet ni bilo nikogar vedeli smo, da Knap in Smolej bijeta re-vanžo za sebe. Za njima sta v kratkem razmahu prišla še naslednja dva resna kandidata za važnejša mesta; to sta bila odlični Mrak ln prav tako dobri Močnik s časom 37:31, odn 39:49 za prvo polovico proge. Potem je Slo vse hitreje; vmes so prihajali Juniorji, pa tudi najmlajši, ter •dlak mtorjl, dokler nI kmalu po 11.45 prispel spet kot prvi dokončno v cilj favorit Smolej, popolnoma svež in v krasnem tempu. Cas je bil odličen, za Knqpa skoraj nedosegljiv. Ko sta potekli 2 minuti in še one štiri s pn-e polovice je bilo jasno, da se je Smolej temeljito revanžiral za oni vrstni red na Pokljuki. Piasrnan prvih je tudi pozneje ostal neizpremenjen, kar pomeni, da se je zmaga odločila že v p nih kilometrih. Nov sneg tn maže so opravile svoje. Smolej je za takšne razmere priznan strokovnjak in je zato tudi imel lažji posel ter zaslužen uspeh. Knap se je držal do konca, s primerno spoštljivo razliko sledita nato stalno napredujoči Mrak in prav dobri Močnik, Med juniorji in mladino je bil odziv zaradi vremenskih prilik mnogo premajhen. Med prvimi sta potrdila sloves Jesenic člana »Bratstva« Razinger — ki obeta mnogo in bi ga njegov čas na 6 km uvrstil med seniorje na isti progi na drugo mesto — in tudi dobri Kordeš, ki je moral vso progo presmučati kot prvi. Podrabnl rezultati so bili naslednji: Mladina; 1. Brun Borto (Bmt°tvc) 83:01, 2. Polda Jar.fz (D Mojstrana) 33:46 S. Pogačnik Zdenko (Bratstvo) 35:26. Juniorji: 1. Kazinger Anton 33:37, 2. Kordež A. (oba Bratstvo) 44:21, 3. Kaj-žar Franc (Rateče—P) 44:29. Seniorji: 1. Smodej Franc (Bratstvo) 1:03:Š7, 2. Knap Leon 1:10:52, 3. Mrak Frane (oba Ilirija) 1:16:31, 4. Močnik Cveto (Sm. LJubljana) 1:20:12, 5. Kerštajn Andrej (Ilirija) 1:22:45, 6. De-kleva M. 1:23:11, 7. Rotar Fi^nc (oba Sra Ljubljana) 1:27:22, 8. Stopar Franc (Ilirija), 9. OsoJin Anton (Sm Ljubljana), 10. Ilovar Janez (I). so bile v tem vremenu sploh zelo problematične. Sneg se je v debelih kosmih ne- nehoma vrtinčil izpod neba in prav nikjer drugje ni bilo suhega in toplega obstanka kot pod krovom ilirjanskega Doma. Inž. Blcudck, ki je v potu svoje obraja od zjutraj tlačil 40 m — (skakalnico — ta naj bi bila kot peta planiška danes otvorjena —, je pod novimi in mnogimi množinami »nega obupal nad uspehom in izdal parolo, naj se skoki prenesejo na 25 m—strmina. Tekmovalci in funkcionarji so zaraii tega okoli 14. res odšli na eno zdaj tako znano in priljubljeno skakalnico za mladino in jo pričjeli pripravljati za konkurenco. Ves trud pa ni mnogo pomagal in sodniški zbor ter deloma ludi tekmovalci so bili slednjič mnenja, da bi bili skoki za ken-kurcnco na takšnih tleh neizvedljivi. Pri tem je tudi ostalo: Zbrani tekmovalci, ko pica' mladih in štirje seniorji — Nov&ak Prlbovšek, Zupan Ivan in Bevc — so se aa to drug za drugim spufičall v sneg, prav za prav še dovolj srečno in brez izgu'03. Ker je šlo vse tako lepo, so se nato veliki štirje kar sporazumeli s sodniki, da bedo z dvema skokoma absolvirah i domačo« konkurenco, da bi vsaj vedeli, ali so Imeli prav eni, ki so hoteli imeti skoke odgo-dene, ali oni, ki so trdili, da se kljub me-težu vidi prav dobro. No in zato so šli po dvakrat na 20 odnosno 19 metrov in so dobili tele ocene: 1. N©však 37.5, 2. Pribovšefc 38.5 točke, 3. Zupan Ivan, 4. Bevc. Organizacija prireditev Je bila kljub vsem vremenskim neprilikam v »orna. Po končanih tekmah so predstavniki kluba razdelili svojim najmlajšim čla»3m in prijateljem — pridnim učencem te Novšako-ve 50ie __ sladke velikonočne pirhe, zmagovalcem iz juniorskega ki mladinskega razreda pa tepa praktična darila. Dom SK Ilirije te dni ni bil tako zaseden, kot bi se spodobilo za takšne dneve, toda vai v njem so bih zadovoljni. Majhni zato, ker so videli, da ljubljanski klub posveča smučarskemu naraščaju v planiSkeai kotu veiiko pozornost, veliki pa zato, ker co videli, da je Dom Ilirije v takšnim vremenu še dvakrat tako ljubek in udoben kot sicer. Kljub novi zimi se je smučarska družba iz Planice nocoj vrnila vsa razigrana na domove. Ne nazadnje tudi zato, ker lahko zdaj pričakuje še nekaj zamujenega veselja v somcu in snegu. In to je smučanju zadnjih treh let po dolgem spet enkrat zadovoljstvo! turnir arihorii Klfnto slabstssu vremenu se je v Mariboru vršil nogometni turnir ob sodelovanju SK Kapfenberg, Maribora, Rapida in železničarja Maribor 29. marca. Za velikonočne praznike se je vršil na Rapidovem igrišču mednarodni nogometni turnir, pri katerem ao sodelovali domači klubi železničar, Maribor in Rapid ter eden najboljših avstrijskih amaterskih klubov SK Kapfenberg. Propozicije turmrja so predvidevale štiri tekme, in sicer so se v nedeljo srečali najpreje železničar in Maribor ter R-apid in Kapfenberg, danes v po-nedeljep pa premaganca, nato pa zmagovalca prvega dne. Vremenske razmere pa so bile oba dni ze!o neugodne in so se tekme vršile na terenu, ki je bil pokrit s snegom, razen tega pa je oba dni naletaval sneg, vmes pa tudi dež. Radi tega je tekmam prisostvovalo le malo število gledalcev. Železničar : Maribor 5 : 0 (2 : O) Oba nasprotnika sta nastopila s kopco igralcev, ki jih doslej nismo videli v pr-vem moštvu. Pri izbiri moči pa je imel železničar bolj srečno roko, kajt rezervisti so popolnoma nadomestili tovariše iz prvega moštva, dočim rezervisti Maribora niso povsem ustrezali pričakovanju. V splošnem sta obe moštvi predvajali povsem zadovoljivo igro. Ni pa bila premoč železničarja tako očitna, kakor bi se morda sklepalo iz rezultata. Zmaga, železničarja je bila nedvomno zaslužsna, toda razlika golov je malce previsoko izražena. Pri zmagovitem moštvu se je predvsem odlikovala napadalna vrsta ,ki je spretno izrabila nasprotnikove napake. Pohvalo zasluži tudi ožja obramba železničarja, ki je z odličnim startom razbila vse akcije nasprotnega napada. Krilci so sicer svoj napad dobro zalagali z uporabljivimi žogami, toda v obrambnem delu n:so bili preveč zanesljivi Napad Maribora je trpel na pomanjkanju opore od zadaj. Ko pa je prišel v zalet, si je znal ustvariti lepe situacije, toda ni bilo strelca, ki bi znal izrabiti zrele prhke. Krilska vrsta si je vas čas prizadevala. c!a jc pošiJjala svoj napad naprej in je « pridnostjo podpirala ofezivne akcije Pr; tem svojem uspeSnem delu pa Je nekoliko zanemarila defenzivno delo. Ker je bila ožja obramba, zlasti vratar, slabo razpoložena, je imel nasprotni napad številne realizacijske možnosti, od katerih je pet izrabil. Sam potek igre je pokazal borbo dveh skoro enakovrednih nasprotnikov in je imela tekma maiodane značaj borbe za točke. Goli so padli v 13. min. prvega polčasa po Pavlinu in v 35. min. po Lešniku, v drugem polčasu pa so bili Pavlin v 14., Pezdiček v 26. in v 32. minuti zopet Pavlm uspešni. Sodil je g. Kopič v splošnem dobro. č*.si ne brez napak. Nato sta nastop;.. Kapfenberg : Rapid 4 : 4 (4 : 3) Gostje so predvajali za oko lepo kom-binacijsko igro. ki je navdušila gledalce. Z! 3 st'"podajanje je bilo vzgledno ter so napadalci streljali lz vsake pozicije. Razen prav dobre iianaoalne vrste se je posebno odlikoval vratar, ki je pokazal nekaj krušnih parad. d»wim branilca nista povsem ustrezala ter se izkazala kot zelo nesigur-na. Vsa enajstorica pa je predvajala zelo rair Igro ter je bla tudi zelo disciplini:ana. dapi jim je sodnik »nagajal«. Rapid je postavil v polje borbeno moštvo, ki je s svojo požrtvovalno igro doseglo časten neodločen rezultat. Najboljšo formacijo so imeli domačin v dobro razpoloženi napadalni vrsti, ki je zlasti proti j kooncu drugega polčasa izvedla nekaj lepih akcij, ki bi gotovo rodile več uspeha če bi bili napadlci bolj odločni. Zelo slaba pa je bila ožja obramba, ki j« zakrivila dva lastna gola. V krilski vrst; tudi ni bilo vse v redu. ker so krilci preveč silili naprej. Tekma sama pa je bila lepa in zanimiva ter poina živahnosti. Sodil je g- Nemeu. Zadovoljil je sicer domačo enaistorico. dočim so imeli gostje vzrok, da so bili z njim nezadovoljni Danes se je turnir nadaljeval in bi se morali najprej srečati moštvi Maribora in Rapida. Toda moštvo Maribora kratko-malo ni prišlo na igrišče. Zaradi tega je ta tekma izostala. Odigrala se je le tekma Kapfenberg: železni*«* 4 :1 (111) Terenske prilike so bile danes Se slabfie kot včeraj ter je prišlo na igriSče komaj 40 gledalcev. Železničar, ki je nastopil v kombinirani postavi j« v prvem polčasu nudil krepak odpor, v drugi polovici pa je moštvo klonilo, tako da so gostje prešli v premoč in odnesli zasluženo zmago. V sploSnem so gostje predvajali mnogo koristnejšo igro kot včeraj proti Rapidu. Zlasti je danes ugajal srednji krilec Kleindienst, ki je zastopal avstrijske barve na olimpijadi v Berlinu, ter napadalna vrsta, ki jev prizar-jala lepe Dapadalne akcije. Vsi goli so padli ko plod premišljenih akcij, in sicer v 16. min. prvega polčasa ter v 6., 10. in 25. minuti drugega polčasa. Edini gol za železničarje je zabil Lešnik iz kornerja v 14. min. prvega polčasa. Ker so bile terenske prilike zelo slabe, se je tekma vršila le dvakrat po 35 minut. Potek igre se more smatrati kot neregularen kajti žogo je bilo težko spraviti naprej in je usnje vedno znova obtičalo ali v blatu ali v snegu. Sodil je g. Klippstadter v splošno za-dovoljnost. Ostale nogometne tekme Zagreb: Reprezentanca Zagreba : Ad-m.ira (Dunaj) 4 : 1 (1 : 1), Gradjanski : Admira 4 : 1 (i : 0). Beograd: JedlnStvo t Phttbus (Budimpešta) 2 : 2 (1 : 1), BASK : GrazerFC 2 : 0 (1 : 0), BKP : Phobus 3 : 3 (1 : 0), Jugoslavija : Grazer FC 5 : 2 (3 : 2), Jugoslavija rezerva : BASK 3 : 0 (3 : 0). Sibenik: Hašk : Osvit 2 : 2 (2 : 1). Split: Hajduk : F. C. 13 (Sofija) 1 : 1 (1 : 0). Praga: Sparta : Rusy 5 : 1, Prostejov : Klaano 3 : 0, židenice : Moravska Slavija 6 : 0. Bratislava: FAC (Dunaj) : Nachod 4 : S Bratislava : Kispest 5 : 1. Krakov: Nemzeti (Budimpešta) : Visla 1 :0, FC VV ien : Ciacovia 3 :1. Dunaj: Ferencvaros : Austria 7 : 2, Ra-pi d: Hungaria 3 : 2, Ferencvaros : Rapid 4 : 2, Austria : Hungaria 4 : 1. Rim: Genova : Roma 3 : 1, Novara : Milano 1 : 0, Juventus : Bologna 0 : 0, Ambrosiana : Sampierdarcna 1 : 1, La-zio : Torino 0 : 0, Bari : Luchese 2 : 0, Alessandria : Napoli 2 : 0, Triestina : Fiorentina 1 : 0. Bruselj: Viena : Budai 2 :2. Kobenhaven: Slavija (Praga) : team Kobenhavena 8:2. Točno plačal »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino Hotiža in Daranyi o beograjskem sporazumu Izjave češkoslovaškega in madžarskega ministrskega predsednika — Oba gledata optimistično na položaj PRAGA, 29. marca. d. Ministrski predsednik dr. Hodia jc podal bivšemu Izdajatelju dunajske >Neue Freie Presses dr. Ernestu Benediktu daljšo izjavo o aktualnih vprašanjih zunanje politike. Med drugim je poudaril, da je v zadnjem letu močno napredovalo sodelovanje podunav« skih držav. Češkoslovaška je sklenila z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo nove trgovinske pogodbe. Blagovni izmenjava z Bolgarijo sc je povečala za 80 odstotkov, z Avstrijo in Madžarsko pa za 20 odstotkov. Za ene ko količino se jc povečal tudi promet med češkoslovaško in Nemčijo, želimo si sodelovanja, je dejal, ker je utemeljeno že v zemljepisnem položaju in v dolžini naših skupnih mej. Seveda ne sme postati to sodelovanje nič drugega, kakor je že v smislu besede same. Srednja Evropa ne sme postati objekt velesil. Zato moramo tu v Srednji Evropi spraviti rvoje zadeve sami v red, ker bi drugače drugi poskrbeli, kar bi zamudilL Na vprašanje, kako presoja šanse za ohranitev miru, je dr. Hodža odgovoril, da ao bile lani meseca decembra v razmerju 5 : 5, sedaj pa 30 9 : 1 za mir. Svojo trditev ie utemeljil z razvojem položaja v Angliji, Franciji in Nemčiji. Anglija se pripravlja, da zavzame svoje stališče v Evropi. Tudi poslednji preokret v Franciji pcmeni jamstvo za mir. Poznam Leona Bluma, je dejal, sem z njim prijatelj in prav nič nisem bil presenečen, ko se je pokazal kot državnik močne roke. Razočaral je samo svoje sovražnike. O novem i tal i jamsko-jugoslo venskem sporazumu je izjavil dr. Hodža: Da sta Jugoslavija in Italija stopili v boljše odnošaje, nam more biti le zelo prijetno. Vsakdo se motj, kdor meni, da bi bila ~"ala antajita oslabljena z odstranitvijo nasprotstev, ki bi mogla spraviti nj»»ne člane v dvorrljiv položaj s veUkimi sosedi. Sas so marsikatera nasprotstva, ki so se pojavil? med Jugoslavijo in Italijo, le ohremenievaJa ter se samo veselimo, bo s tem omelfenjem napetosti olajšano «*odelcvanie r Po-Ionavju. Dr. Hodža ne je kontno zelo energično izrekel proti restavraciji Habsburžanov in je dejal, da bi rc »omenjala rešitve, temveč k!it*sirofo. Budimpešta. marca ri. Ministrski pred-«edo'k Paranyi je izjavil zastopnikom lista -Esii Ujszagf o obiVku avstrijskega kance-larja dr. Schusrbnigga v Budimpešti in o obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Beogradu: Posvetovanja s kancelariem dr. fifhnisirom ftb priliki njegovega obiska so pokarala popolno soglasje v presoji medna; rodneua političnega položni« in pov?en> enotno gVde na v?a aktualna vpra? ?anja, ki ^e tire'o obeh r>r\-'Hi držav, vezanih * prijateljskim sodelovanjem v duhu rimskih frotokoViv Pr«:zku?ena ustvarjayv ?a sila. ki lemelii v skupnosti pri rknsk.h protokolih ude ležem!) držav, -p oo mnenju avstrijskih, kakor tud: madžarskih držav n kov najbo!j?c jamstvo za ohranitev mirnega razvoip v Evropi in najboljše sredstvo proti v?akemu poizkusu motenja. Beograjski obirk grofa Ciana ie nov razvem]]:\ dokaz, da poglablja Ifalijn »voje odnošaje s posameznimi ®o=rdnim' državnmi in da z razumevanjem pospešuje zbližanje med srednje-evropskimi državami. Glede na mnogoštevilne ovire, ki se v*ak dan poiavs Ijajo v zunanje političnem spo-azumevanju zapadnih sil. je ta uspeh italijanske zuna. nje politične akcije tem bolj pomemben. Mala antanfa v Beogradu Beegrad. 29- marca d. Dne 1. in 2. aprila bo zasedala v Beogradu konferenca zunanjih ministrov Male antante. Vsekakor ix) najzanimivejši predmet teb posvetovanj sporazum, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Italijo. Češkoslovaški zunanji minister dr Krofta in rumunski zunanji min * eter Anionescu boste prispela v Beograd ž« SI. t ni. Ob;sk Češkoslovaškega prezidenta dr. Bc: neta jc določen za 3. jn 6. april- Ob tej pri-l'k bo v Beogradu ludi velika vojaška [Dai1y Herald« pravi med drugim: Velika Britanija in Francija sla popolnoma snoznali težavni položaj, ki bj lahko nastal, i i se 6tvarno ne bo onemogočilo nadaljnja pošiljanje prostovoljcev v Španijo Obe vla-dj bosta ponovno proučili s tuari:o. Po sedanjih okoliščinah sodeč je Mussolini vsaj začasno opustid idejo, da bi kljub eporazu* mu pobijal prostovoljce v Španijo. jTimasC razpravlja o stališču nemške vlade in pravi: Branitelij politike razuma nijo, da se je ojačila njihova teza spričo oboroževanja Britanije in vseh onih reper-kusij, ki ?o nastale po objavi poročila nem škega vojnega odposlanca v Londonu. Papeževa enciklika. zadnji dogodki v Španiji, njihov vpliv ra iavno ninenie in dru^e okoliščine so podprle akcijo enih, ki zahtevajo vzdržne*}, čeprav je še velno mnogo tak;h. ki upajo, da 6) bo Nemčija, v Evrop, v~eka kor preskrbela kakšno avanlujo * Francoska sodba Pariz, 29. marca. AA. *Petit Journal-piše: Nekateri izmed onih. ki kritizirajo Delbcsovo zunanjo politiko, so menili, da je izgubil vso hiadnokrvnost in da se je napram poslanikoma Velike Britanije in Nemčije izrazil skrajno nespretno, tako da bi moral biti rezultat njegovih besed katastrofalen. Dejansko je s svojima izjavama dosegel, kar je hotel. Londonska vlada je nemudoma kategorično pritrdila viadj v Parizu, da je treba z vse odločnostjo doseči spoštovanje odredb nevtralnostnega odbora. Po razgovoru Delbosa in Clirka so se v Londonu očividno ustrašili spora v nevtralnostnem odboi-u. ki je zavzel že večji^obseg. Republikansko vojno poročilo Madrid. 29. marca A A. Odbor za obrambo Madrida ie objavi] daljši komunike o vče rajšnjih borbah, v katerem pravj med Iru »Hiti: Pri Avili sta vladno topništvo in letalstvo nonovno obstreljeval: NavaJperal de Pina Resa«?. Na Sierrj Magaloni so vladne rele prodrle za nekaj km dalje r smeri proti Valienti. . , „ ... Xa fronti pri Gsadalajar; ni bilo nikakih posebnih doaodkoT. Vladne Čete eo tis* ne* katerih krajah ekužale obkoliti nasprotnika, da bi ga potisnile nazaj pro mednarodnih razstav, vendar bodo po vrstnem redu držav prilično ustrezale V drugem polletju lanskega leta pa se je Jugoslavija po vrstnem redu povzpela gotovo še višje, saj je samo iz statistike ljub-lianskeg? fotokluba razvidno, da so lani njegovi člani na zunanje internacionalke poslali skoraj 1000 del (!!), pri čemer je b'l njih odstotek spreletih del izredno visok. namreč 63 odstotkov (normalno sprejemajo na internacionalkah okrog 30 odstotkov dopcslanih de!) In sploh je treba pribit' da vzdržuje ljubljanski klub glavno b-eme naše fotografske reprezentance v svetu ne da bi s? našim činiLel^m z redkimi izjemami niti sanjalo, kakšno propagando vrši s tem za našo deželo in državo. Seveda vrš:jo naši amaterji to delo na račun lastnih žepov in odgovornim činiteljem se še mani sanja, da bi bilo treba njih pri-zadevame podpreti, pa ne samo z obljubami in lep mi besedami Naj pripomnimo še to da so fotoamaterske organizacije dru-goi (r. pr baš omenjena italijanska zveza in zveza nemšk;h amaterjev * pod posebno zaščito države in lokalnih čmteljev, ki podpiralo amatersko fotografijo na vse mogoče načine V naših klavrnih razmerah pa se bo znalo zgoditi da bo sama sebi prepuščena iniciativnost in požrtvovalnost amaterskih organizacij omagala in da bo Jugoslavija s svojega sedanjega ponosnega mesta med prvimi fotografskimi državami na svetu zdrknila tia. kjer je bila pred tremi leti. Ali pa še nižje ... Fotoklub Ljubljana: V torek diskusija o pankromaziji in filtranju. vodi Karlo Ko-cjančič. V petek slikovna kritika. — Klub prične ta teden v primeru fotografskega vremena z rednimi izleti- To soboto popoldne in naslednji dve bo obdelaval Ljubljano jn njeno najbližjo okolico. V nedeljo 4. t. m. sta na programu dva daljša izleta, ki se jima priključijo lahko tudi nečlani. Posebno začetniki dobe tako priliko, da se v vena Bartoleja iz Petrovgrada. List je poceni in ga dobite v vsaki trgovini s fotografskimi potrebščinami. »Dio Fotografje mit Roileiflcx nnd Rol-Ieicordc. Moderne kamere so, če izvzamemo cenene igračke, precizni instrumenta, ki omogočajo ljubitelju vse vrste fotografskih posnetkov, umetniških in znanstveno-upo rabnih. Treba pa ie poznati natančno vse njiihove lastnosti in možnosti. Neredko se kakšen amater čud;, kako so mogli drugi z isto kamero, kakršna je njegova, napraviti posnetke, k- bi se jih sam ne lotil. A v ves čini primerov gre za popolnoma preproste načine snemanja, za majhne predeiave m pridatke h kameri, ki ne zahtevajo ne posebnega truda ne stroškov. Da seznanijo lastnike svojih kamer s takšnimi skrivnostmi. izdajajo razne fotografske industrije svoje posebne revije, a ena med njimi in menda najodličnejša, teko po svoj; zunanjosti kakor po svoji vsebini jn strokovni višini, je ta dvomesečnik, ki izhaja v Heerin-govi založbi v Harzburgu jn ki ga je dobiti v vseh fotografskih trgovinah. Lastnikorc Rolleik kakor tudi drugim amaterjem, moremo ta časopis toplo priporočiti. Breslavski velesejem z razstavo poljedelskih strojev združen BRESLAU od o. do 9. maja 1937. m A IL Beseda 1 Dta lavek 8 Dm aa Šifro al! lajanj* naslov« S Din Sajmanjš' tneeek 17 Din Trgovskega pomočnika spretnega maoufaktuneta ta isložbenega arranžerja »prejmem « večjo trgovino t mei Dlacon v ta« stu a« deteJo Pogoj po poln« zdravje. Ponuobe na ogl odd Jut. a pod »Vesten in rlju- en«. 5735-1 2 Žagarja pridna in poštena., sprejmem i. aprila. Prednost ima, kdor zna mleti v valjčnem mlinu. Starost do 85 let, neoženjen. — Ivan Bajear, Zagorje. 6217-1 Zaslužek Beeeda . l>.n lave* 8 Din za Šifro ali lajanje naslova 5 Dm Najmanjši znesek 17 Dij Provizijskega zastopnika agiinega, sprejmem za prodajo rolet. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober zaslužek* «MB-S Kupujte domače blago! dragocenosti Beeeda Dtn torek 8 D>n za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vsakovrstno zlato euira)« o* «a?vlij» M» Cerne - juvein t-intliana Wolfovs bHc« i Beeeda 1 Din. lavek S Dn. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din AL PLANINŠEK Ljubljana tt«etti»vD<.«k m 14./1 Talefcr. Hj—Vi rtpoataje ■Mini m prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje, lolormaot]« bretpial.no 98-16 Posojila doDe državni m samo upravni uslužbenci v Ljubljani v gotovln,- m blagovnih bonih. »Her mes« Informacije Tav Carjeva 2. 87-16 «LA§E Tovarniško poslopje] Poljsko kovačnico i vodnim pogonom 90 KS (Feldjechjm«!«), dobro olu»- podeg električnega daljno voda Velenje, v bližini Ljubljane, oddaiieoo 2 km od postaje, .oddam v najem, oziroma i£tem kompa-njona ta ustanovi-te-v industrije. Intwe«^nti pošljite ponudbe na ogl. odd. Jutna pod značko »Nova indn-Btrijac. 5093-16 Beeeda DltL lavek 8 Din. m Šifro ali lajanje oaslova S Din. JfajmanjB znesek 17 Din Večje število parcel Konipleisov. posestev, goz-k»v trgovski!) in stanovanjskih lwS t«r vi! ima naprodaj grudbemi strokovni izobražen: posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 20. okt St. 6. Telefon 37-33. i'ooblaSteni grad;telj ia sodni oeaitelj za nasvete brezplačno na raz,iclago. 69-30 njeno, stroj ček za vrtanje železa, event z v&elanrm motorčkom, ter ratso ključavničarsko orodje, kupim. Ponudibe stavit-' na: Peter Kobal, Kroni. Beeeda 1 Din. davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sostanovalko eprreiimrtn. Nunska nii-ca a Kuštrin. 60164H Uaaeda . l>n. lavek 8 Dta. ca Šifra lajanje tnaiora i Din NajmanjlU tneaok 17 Ou> Kupim aa Šifro ah dajanje naslova Beeeda 1 Din lavek 8 Dm. Din. Najmanjši znesek 17 Din Apnence! Potrebujemo večjo koHAroo prvovrstnega belega apna, vag>oiiske pošiljke za stalno dobavo. Ponudbe prosimo z najnižjimi oenami •pod »45770< na Puhlioitas. Zagreb. 62144-7 ■ M0RANA' JE USAVRŠENA.ODPRAVI.PRHUAJ.EKCEME.JACI IM HRANI IASIŠCE TAKO] USTAVI IZPADANJE LAS.LASJG P0RASTEJ0TUDI NAPLEŠA5TOM MESTU CEHA STAKLENICE PO POVZETJU DIN 40.-P0ŽTNINA DIN 7.- MODERNA KOZMETIKA -SP L I T - MORANA DIPLOMIRANA V LONDONU SOFGRANDPRIX IN ZLATO KOLAJNO f Umrl nam Je naš ljubljeni dr. LJUDEVIT PIVKO PROFESOR V MARIBORU. Zaspal je mirno po težkem trpljenju dne 29. marca 1937 v 57. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 16. uri na pokopališču v Pobrežju. MARIBOR, dne 29. marca 1937. LUDMILA PIVKOVA, žena; VIDA, IDA, inž. SVETOPOLK, CVETA, učit. ablt., VLADIMIR, otroci; dr. BORIS MIHE LIC sodnik, J URICA ZADRAVEC, industrijec, zeta; MILENA, JELKA, J URICA, vnuki; PAVEL PIVKO, brat. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d d. kot tiskarnarja Pran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi ▼ Ljubljani.