51. številka.                            Ljubljana, smio 3. marca.                   XIII. lefo,  1880.
SLOVENSKI NAROD.
fkimja vsak duri, izvzenifti pouedeljke in dneve po praznikih, tcr velja po poiti pnjemun za avntro-ogerske riežele za ćelo I eto 1(J #1., za pol letu 8 gl. sa c.»trt leta 4 gld. — Za Ljubljane brrz pošiljanja na dom za čelo leto 13 g\t\., za či-trt lota 3 gld. .0 kr., za rn nirsec 1 gld. li) kr. Za poftiljanju na dom »e računa 10 kr. za uicsec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele tolik« \W, kolikor poštniiia i/naSa. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol h in sa dijake velja znižmin etna in »icer:  Za Ljubljane za četrt Itta 2 $rld. f>0 kr.,  po pošti prejcniiin za či'trt k-ta 3 gold.    —    Za ozuanila  su plaruje
od ćetiristopne petit-vrBte <> kr., če  se oznanilo enkrat tiska, T> kr., će se  dvakrat, in  4 kr.,  će  se trikrat ali  vrt'krat tisku.
Dopisi  naj  Be izvolć t'rankirati. —  Rukopisi  ae ne vračajo.  —Uretl niStv o jo v Ljubljani   v Franc Kolmanovej   hifti  št.  3 „^lodališka stolba". Opra vn i £ t v o, na kuferu  nnj  *e bla^ovolijo pošiljati miročnine, reklamacije, oznanila,  t. j.  administrativne stvari, jo   v  rNarodiu'j  tifkami"  v  Knhnanovvj biši.
0 reformah glede učnega jezika na naših gimnazijah.
[Izv. dop.J
V 44. stev. „SIov. Naroda" spregovoril je gospod M. — ako vaa znamenja ne varajo, sam jeden onih mož, katerim je poverjeno po-dućevanje naše mladine na srednjih šolah — kako bi se odsle imele gledo učuega jezika tiravnati naše srednje sole, da bi zadostovale svojemu naineuu ter je prišel do zaključka, da bi na višjej gimnaziji učni jezik imel ostati izključljivo le n e m š k i; a gračina, da bi se uže v tretjem gimnazijskom razredu v nemškem jeziku predavati imela.
Nestrokovnjak nijsem sposoben presojati razlogov, katere gospod M. navaja v podkrep-Jjenje svojega sklepa, ali domoljub, kateremu je na pravem napredku in na oliranjenji naše narodnosti ležeće, štejem si v dolžuost, opo-zoriti na nekatere nevarnosti, katere bi nam iz iako uravnanih gimnaz:j pretiti uteguile.
Prva je, da se naša slovenska inteligencija vendar se ne bode v matermem jeziku na-vadila misliti, kajti, ako je učni jezik na viš-jej gimnaziji, v kakio prihajajo mlade ti ići, ko se jun ravno začne razširjati obzor njihovoga dusevnega vida, ko začenjajo ravno samostalno jnitshti m suditi neinški, primorani bodo zbog tega pnvajati se nemškemu mišljenju, in to bodo potem tuđi, kadar, dovršivši vseučilišče, £topjjo v življenje, priiicsli se soboj iu sloven-jska inteligentna družba ostala bode kot dose-daj — gennauizirana. Jaz si dovoljujt-in tu opozarjati, da so češke občine »umu si začele ustanavljati cisto češke srednje sole, koso
videle, da vlada, v tem obziru nehče ničesa storiti in ko so češki domoljubi izpoznali, da so v narodnih srednjih šolah najtrdnejae gradbe proti naskoku na obutanek češkega naroda. Od takrat pomnožile so se češke srednje sole, in vlada sama jih je — videvSa, kako prenapol-nene so vedno — nekaj vstanoviti morala, dasi Čehi tuđi nemajo svojega vseučilišča ter so zaradi tega primorani iskati si daljšega izobra-ževanja na nemškem vseučilišči praškem ali dunajskem, ali jaz sam poznam precej Čehov, ki so dvrsivši či3to češke srednje sole, daljše Studije na dunajskem vseučilišči okončali odlično.
Ko je lansko leto jeden naših slovenskih listov čisto o nepravem času sprožil vprašanje o slovenskem vseučilišči, imel sem priliko govoriti v Zagrebu z odličnim hrvatskim domoljubom, ki mi je dejal: „Škoda, da vi Slovenci zahajate v takošne ekstreme. Pustite vpraša-nje o vseučilišči, da dozori samo; za sedaj pa skušajte — ako sploh kot narod eksi-s t i r a t i h o č e t e — da si priborite slovenske srednje aole, kajti iz nemških srednjih šol preti vam največja nevarnost." — Kaj bode mož rekel sednj, ko bode videl, da smo iz jednega ekstrema   zašli v druzegaV
Druga nevarnost, ki bi nam pretila iz tako uravnanih srednjih šol, je, da bi kaka prihod nj a nam sovražna vlada — kajti v Avstriji se o kakšnem konsolidiiunji ustavnega načela niti govoriti ne more — odvzela nam še to malo, ćeš, proti popolno slovenskim srednjim šolam izrekli ste se bili o svojem čaši sami, sedanja razmvra pak je nenaravna, kajti vidili snio, da so se na nemških gimnazijah dosegli isti Vript'hi. Ne mislite, da sem pesimist in <ln pretiravam; vsaj se je nekako tako godilo tuili
se slovenskimi paralelkami na ljubljanske) gimnaziji, v katerih se je takrat, ko so ustanovljene bile, več predmetov podučevalo v slovenskem jezici, nego li se jih sedaj. In, ko bi kakšna prihodnja vlada tako polagoma začela odtegovati slovenskomu učnemu jeziku na spod-njej gimnaziji predmet za predmetom, imela bi za to ravnanje opravičevalen razlog, da je treba pripravljati dijake na nemško podučeva-nje na viSjej gimnaziji.
Vse drugače je, ako imamo popolnem slovensko urejene srednje sole; kfljti taeih bi nam ne bilo mogoče odvzeti drugače nego z nasiljem, za katerega bi ne bilo razloga, katerega poslužiti bi se zatorej vsaka vlada dvakrat pre-mislila.
Sicer pak jaz ne verjamem, da bi vlada resno mislila na preustrojenjo naših srednjih šol na narodnej podlagi, kajti passus „kolikor to dovoljujo obstoječa učna sredstva", katerega je moral dr. Vošnjak pristaviti svojej resoluciji, da je bila sprejeta, ter način, s katerim je v budgetnem odseku pobija dr. Stiemayr — kot član Taaflejevega kabineta — opravicene ter-jatve češke in slovansko sj>loh, — vse to — kakor rečeno — nij pripravno, vzhujnti nadeje, da bi Taafte res hotel nasproti Slovanom vladati tako, da bi se v Avstriji uresničil izrek, ki je z velikimi Črkami zapisan nad slavnostnimi vratini pred vhodom v cesarsko palačo in ki se glasi: Justitia regnorum fundanientum.
Ko bi pa navzlic temu vsa znamenja varala, ko bi niinisterstvu res ležeče bilo na tem, tla glede žol zadovolji našim opravičenim ter-jatvani, kar mu je lehko mogoče sedaj, ko se je sprejela dr. Voštijakova resolucija — ])0tem je   dolžnost   naših   narodnih   poslancev in   nas
Listi iz tujine.
Vll.*j
Ferrara na svec-uice dan 1880. Dragi prijatelj! ~Sot vendar jedenkrat se je zopet oglasil ta „debeli lenuh", si bodeš pač misliJ, prejem>i po tolikem prestanku te moju vrstice. A, verjemi, da sam ne veni, ini h ne delaš krivice s tako mislijo, kajti, flkoravau je res, da sem inoleal — murua predulgo, — veudar bili so tri je uzroki, ltaton so učinili, da je uinolknilo, vsaj začasuo jnoje pero. ltavno sem bii pripravljen v prvoj polovici ineseca septembra niinolega leta, da izpolnim svojo obljubo, ter ti popišem zani-mivo potovanje iz Ge nove v Mila u preko jNovare, ko mi je došla grozna no vica o neiznicrnej nesreći, katera je zadela ravno ob Obletuici   mojega   odhoda   iz  domoviue ubogo
*        •) GIqj fit. 230, 7. oktobra 1879.
mojo rodbino, oziroma ubozega mojega pokoj-nega nepozabljivega najinlajšega brata, mučenika svojega delaviski'ga pokliča. Preglobokn je bila huda rana, katero jo vsekuhi ta ne-srečna dogodba mojemu srcu, da bi bil mogel prijeti za pero in ti pisati o svojih potovrnjih. Pomisli čudni slučaj: Dno i), septembra okolo 3. ure popuiudne odpeljal sem se iz preljube domovine, in ob Uli ravno isti '.lan ob istej uri pade ini nosrećni brat raz kr»v in devet dnij poznoje zapusti nas za vekoinaj! Jsijsem sicer prijatelj vruž, a vendar me je nekako čudno protiiinil tu grozni slučaj! — Kratko potem zbolel si tuđi ti, a bilo je tedaj čisto naravno, da tuđi pužnoje, ko som bil premagal prve bolostue vtiso in bi bil v.saj nekoliko pripravljen za pisauje, nijsem prijol za pero, tor pustil čas teci mirno naprej. In še jeden uzrok je pripomogel u/.e navedenima dvema, katerega ti nehčein zamolčati. Slp-venec sem — dakle namvski tuđi občut-ljiv. Ali pomisli, da so haje po prvem mojem pismu   zaradi   necih  povsem naravnih stavkov
nekateri prijatelji (?) malo navihali nosove, tako vsaj se je meni poročalo mnogo pozneje, ravno ob jednem z omenjeno žalostilo dogodbo, Skleuil sem zatorej, da neličem več dajati priliko, da hi kdo zaradi mene vihal čestiti svoj nos in hotel sem so „po franeoski" priporočiti v listku „SI. Naroda" od tebe.
Ali, ko sta odpadlu prva dva uzroka, zginol je sam ol> sobi tuđi tretji, ki je bil upravo ničeven, kar so mi dokazala nokatera druga prijateljska pisma, iz katerih som raz-vidol, da moje čenčarije so vendar som tor tja zanimale kojega mojih prijateljev, ki so me povpraševali, zakaj da som pronohal so svojimi listi. Kvo odgovora tuili njim, in ob jednem zagotovilo, da hočom nadaljevnti svoje dopise, in če bi so prilično zopet kateremu zljubilo „navihati nos", slobodno mu bilo, kajti vsem uritreči ne more niti Bog, tem manje pa grešna člove.ška. duša, kakor sem jaz. Sapienti sat — a zdaj ad rem!
Predno ti povem  kaj   o Ferrari,   sim-
l.i«fnlcA uredništva*. O. J. Š. v Smlišd;. Po svojem večletneui izkusrvu amo prepričani, d;» b omenjeni dopU no uš--l drž. pravilniku, m-tortj nam niti prednitfitčenega uij muči priobćiti. \i <kopidov n< Tračamo t
Umrli  mo v  IJiilHJuiii:
94. februarja:   Kuni Bilan, oficirikeg t HSpirtnr fin, 9 m., 7.a vnetien ru.žiMn-din mre rt«.
vf>. feliruarja l.'rša Cižuian, ribičeva hč< 4 n . pred Konjiisnico sr. .-, , a božjaatj<> Am KUner uradnikova hči. 3',.'., 1, ua p ljauskej cesti šc. 2, *;• vnetico duSnikovo.
2f>. f.bruarja:   Uraa R'ffolin,   dokla.   63 1„   n« kongrt-snem trgu št. 17,   za  pljtično in prsne inreTi vnetico
27. fobruarja: Marija Gliha, goataška. v lire novih ulicah sr.   !•*•, ti atarostjo.
v di ž.'Inej  bolnici:
24. ti'bruarja: t'ranc Leskovec, delavca sin, 1 1. sa priaailoui.
L>6. fobruarja: Kozalija Malir, živilja, 30 1., z» mrzlico.
TllJ«'l.
29. februarja:
Pri Nlonu t Scharpt", Nehuta, Bocker, Panclio Neumiil er, Neubimor iz Dunaja. — MauerfiutTor i Tržića. — Geitner iz ralja.
PriHIali«!: Saxr, Traur, Lnnzer, IIofhaii>'r iz Dunaja. — Abues i« Kočevja. — Gerbic iz Oi'knicu
—  Bekert i* DunaJH.
Pri bRvnrttki'ui dvoru :   Piachof iz Gradca,
—  Albrecht, Vatovecjz Trsta.   — AVondraschok iz Linča.        Nalfsso iz Htajerja.
Dunajska borza 1. marca.
(Izvirno telegrafično poroci lo.)
Enotoi drž. dolg v bar.kovcih .    .    70 gld. 75       kr
Enotni drž. dulg v srebru    ...    71     „70         ,
Zlata renta.........85     „    40        „
1860 drL posojilo......128    B    50          „
Akctfe narodne banke     .... 8*7     „    —          „
Kreditne akcije.......302     „    fil)         „
London..........118    „    —       „
Srebro..........—    B    —        „
Napol...........9    „    4G         „
G. kr. oekini........5     „    54        „
Državne marke.......57    „    95        „
WtT Hiša ~M
v Ljubljani na prodaj,
• kra«nlni razgledom, v iiajlepdcm
KraJI.                         (77)
Kje? pove administracija tega lista.
Na prodaj ali v najem
za već let se da na Rakeku lii&n. v eno nadstropju, zdolaj dve tnalani Bobi in kuhinja in zgoraj isto taku, pri hifii ju lilev za 5 krav, šupa, sadni vrt in un majhen vrt za salatu.
Anton Udovec,
(G6—2)                                        na Kakeku.
Vse svoje prijatelje in p. n. kupce siionov prosim s tem naj-   <
uljudneje, sploh vsaceg-a, naj sije kdor kuli hoće, samo d;. mi nij sovra-   <
žen, naj mi Btore to ljubav, da okolo stojeće prazne sifune v privat-   J
nih hišah, ki imajo moje ime, meni pošlju, priDeso, ali vsaj naznauijo,   <
kjo da vso taki sifoni.                                                                                 *
Zalibog se mi z^iibi vsako leto znatno tega drazoga materijala,   J
ćeBar marsigdo ne zna ceniti.                                                                     i
Vrlo me bode veselilo, ako bode moja prošnja uapešna; ttkfi   <
v prihodnjo prosim vse meni blago Želeće, naj se o toj zađe vi zamg   *
zanimajo. Uže naprej se najiskreneje zahvaljuje                                      i
Gustav Fiseher,    ;
poleg „Zvezde" 13,                         *
Pri njem se prodasta tuđi v cono dva ročna aparata za soda-   *
vodo; ogleda se jih lehko vsak tas po duevi.                    ("8—1)      <
Eve njivi,
jedna za sv. Kri3rofom, druga za nnmdniSutro (Pulver-thnrni) su j»ri)iUafa po nizkej ci'tii. l'o^iji izved«'* su v Kra\J«'J  «Iolini nt. I, pri xiihiii«-iiJI.        (70—i)
lll|(>t<'ljiiO
zobe in zobovjc
postavlja,   ne da bi   bolelo in ne da bi odstranjeval korenine
zobnr zdravnik
A. Paichel,
(7(i—1)                                  pf>le^ Hradcckega raostii.
IIV* Nij sleparstvo! "•«
I' h c. t zastavnice dunajske remene žepne ure izjemno v cono, namreč
70 odstotkov pod kupno ceno.
Itaznn kominijike ralogr ur, oit najroćjih irajcar-akili toTiiieu, se jo v o. kr. mntuvmei zaglariio, a ne re-iilu, tp<Uj m> zupatlle po javnoj Arni.Ui prUla po 33.•-veijetno nlsslcoj   cen.1 nim v laat.
Mi moremo tedaj ure od zlata, srebra in nlklja, najboljil Avajoarski lzde-lek, vse a Sletnlm poroitvom, samo da dobimo svoj denar, prođajatl Jih 70 odstotkov pod fabrlsko oeno, ure so skoraj
Vnnk človek, uaj si ju ho^iit ali nboKi IiotrofmJB renilar uro, kl ja čosto nuJzTeetpjša prijntcljjca in sproin-ljornlka akoii ćelo življenje; tuki> priliku, jirijetno in nig<lar Traćnjoćo te, ima r.duj thhk<Io, da ni moro ]>rn*kr-tieti »koruj za.»t(irij »olidno, tino, garuntiruiio in na minute regulirano uru, kei ]• n.oao £o."fcr3.«leo oia^J« iro« uro d* 3ađ.»3alcxcit poer"u-H-so.l=>- Vauka ura irmi ivujcuraka fuliriiki)  ziiiinienje.
Poroitvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno za vežemo, vsakemu na-roćniku takoj brez ugovora novoe po-vrniti.
KJor hofe lzvratao, aovaijotnc o«n.o» n.av 5 lat znJaBnžano, dotro ldočo -u.ro • leoxa.j SjSJ~ «*8tonJ ISfl Imati, naj ni jo takoj naruči, ker inure remftlo umeti, da uro nečuvenu hitro kujtujejo,
Zapisnik žepnih ur.
2. u.ia 33.1». vcvljai od teikogn nrebrnefra nikljii, fino ua truuotek rt^uliruim, gruvirana in Kviloairiinu, ■ H ruhinur, n |>l»ičutiin uteklotn, oinuilirnuo urnu pluiću in pogubnim kruvoin iojiit prali , in fina zlutu l'ui.(ni-uriiii vcrižicii, ki jo titula prejo kM. 12, volja zilaj »uma gltl. 5..ri0. — lata. ilrio pozlačona, Icrctaiiat, nadonQ.ootu]o vsaleo =lacto uio, aa.ra=LO e-ld. 6.5O.
X župna naru na old.ro, od to*ki'Kd Brobr-noffa nikljii, Uno nit tr^nutuk rogiiliruna, K>°<iviruriu, ^vi-luširana, u 15 ruhinuv, h ploBčatjin ntckloni, omailiruiio urno ploji-o iu kazulont /u sukunde, ■ (ino urno fa<,'on-»Orliiuo oii tulini-iEluta, prejo «Lfl(t. 20, ziliij sumo (jlil. 7. — Jcdnn UBjljuljiili ur. — lota. toške -v og-iijl pozlaćena, Iciitsna Ispoljava, 3po2?ol».Qrxx a3.a.5.0333.eofu.Jo zlcttc iitc, oocisio gld. O.EO,
X romontoli uia, i/, nujniiejactfa doublo-rlata, brnz kljućkit /,.\ nuvij»ti im kozici, poil jioruštvom uhruni hi 7.iiiii-om zluto Uitrro, izvrHtuu im iiiiiiuto retfuli-ruuu, z < I v < >j 11J111 kruvorn, dukomvnna eiuuil tirno p.uućo in ]irivili«iruiui ilitUi, (iliciuruvuna izvrut^'i uru r. vcri/.tco od tuliiii/.lutii, prejo tfld. 2t, zd*j umno gld. h.fil), — TuU ur jo mulu.
1. oroTsin.a lemoutoli uia, od pruveifii 13 Idtiii'gu Hrchni, |)(itrji'iiu od o. kr. kuvni'j(;t uruila, nuvijii 80 na kuzii'i Uro/ kljutkit, r. nauprutnim znj.oriini iu ku-zaltiu prljiravo, lisiu h |iriviloKUi"11, »u minuto rt'intHirana, h pluHčutiiii utekluiu, i'iiuiit urno piouOo in ka/.;ilum za beku ncic, v notrmijfiu a kriatiiliiim krovom in koluaci od iliktjii, w vauii'gj tiiinaiiurcntnu, lujlpoljšu, nnjfL'iicjri.i in Uujclugaiitjii'JHii ura uvitu,   projis Klii. ;i(),   zduj namo h'1'-  •'
1. ciotiaa "a.i-ex is-a. sia=o, od pruvi'Ku 13 totuogii tcakc^;" urrl.r;i, (lotijt-iieKa od v. kr. kovnoga urudu, a 16 ruhinuv, na nuluindo repuiiiruiiu, x ]iloHĆ»tim atokloiu, cniiiil urnu ploPru i n ku/.alum zu Hukiinilu, po/Iaćiiiin cluktro-Kulvutiiškiui potoni, tako, <lu bi jo no inogel nohun /.latur Hvutti od pruvit zluta in r.a drug dcnnr kupljanu ruzloL-iti ; ]»roju nopo/latma gld. 24, zduj poztućuiii* hujuu Hiti.   lii.5U.
1. oiotrna, uta za.a. valjar, ml pravogu. 13 lotnugii urubru, (uitrjunogii od o. kr. koviiugu urudu, r M rubinov, mi minuto rupaairuoa, poielućuim cloktro'gul-vnniAkiiii potmn, tuko, du hu jn od pravi; zlutu no moro ru/.luLiti i  prujo k'IiI.  l,r,, rduj sumo gld.  ti.au.
X -u.rcx za. rjO2X»ć, <"' pruvtiKu 14 karat, zlatu, potrjouoK" oil c. kr. korneri ur.nl.i, vrlo Una, i-lcgnntrm uru z ii!ijtliu'j«n luTn'tcuiBko fai;on- voriiieo r.i okolo vratu v tinuni Ijaržuuiinti'iii ctuifi; i>n:JQ yul<l. ju, zduj sumo giil. 10.50.   Titcctf.i Sr  uij  bilo.
1. Axi.cl zlata ieKo.sn.taix ura, 13 karat., po  yld. -10, 50, iKijliui'jHO uavouottL'-uru, ]in~je po gld. 100.
1%'ttslov:
Uhren-Ausverkauf
Rothenthurmstrasse  9,  parterre, gegentiber dem erzblsohofliohen Palals, VfTIEN.                     (&I»7—1>)
t0f V^opor jedlio! "W
Radgostski UMiVw&nJni čaj
in
rožnovsfci maba-rastlinski celllifti,
priporoča au   pone mi)
^^^       ^^^          za vse, tuđi za za-
^xfjS*SI5>s^fe staranc bolezni na
/M^^j^^^Ji    pljucali, za srčne,
^^©*^^^^N^^\ prsne in vratne bo-
l^l^v/jdsr-t«^*/^^* sulico, želodćevo
\»S$gfi^^^2i/   slabost   čutnic in ^»^fcjT^^^^     začenjajočo se
pljaćnieo!
Veliko što vilo priznanskih ptseni razpo-lagnju 80 v prupričaiije
Gospodu lekarju J. Nelcherlu v Jloinnvi.
Vio tri nu'Ncro Itol^ha moja Hii|»ro«;a za ntnanio |iljutno boln/tiij». Ker se mi je o<l množili strunij |ifi|ionM''iilo, pruciuj, Ua uu podijete povr<tnu 1 /;ivit k Kail#<>at8kt>ga čajn iu U škat. niaho-raatlmskih celtličkov. Naslov t /upnu v On šnjevci poleg Ilirske R.strice.
Gospodu lekarju J. Aielehertu v KoŽnavi.
S tem vas prijazno proaim. pušljito mi »vojeg.a iivrstno^a H.uigosrskotf?) ui verzat-ncan ć.-iia. ki me jo nopolnoin ozdravil mojega ilolgoletaogn luide^a kalura v želodci, z.»p t 2 zavitka j^rej ko uiofe'očo, po pošiiiuiu pnvzetji. Preverjen ajui, d» binlo ozdravil tuđi moju suprot, ki za isto bolcznijo bolfha. Prosim vas pa na ttaljo tuđi, di mi posije to ie dva zavitka vadih maho-raatlinskih celtličkov, ka-tere rabijo moji otroci zoper oslovski kugoj. 8b apoatovanj«-ui udan >
F. Miiller, vodjo. Kot.ov, na C'eđkem, iti. aprila 187H.
Vade blagorodjel
Izvolite ini brzo poslati s pobtnitn po-vzetjem 2zavitka K;<d^oataho^a univorzalnuga Ćaja in '2 škatljid H'tžnavakih celtličkov. — Oboje so je dobro ohne.slo.   N-ali>v:
TliereMln /.ouTnlj,
calo doi tinton, III. piano caaa Jladovič a Žara (47—1)                  (Dalmacija .
Vaše blagorodjn I
Ker fic ini jo vaš.' izvrnlno zdravih) oil mnogih strunij tupio priporoinlo, zar., vaa prouiui, da lui ktnaiu [lOijetti a post nim po-vzcijem 3 zavitku lia^i^ostakega univ»rzaliifg<i čajain 3 šk. m»ho-ras»linski'i cotl okov. U (Jani
Ivan Potlu^ka,
lovec grofa Ciiotfkn v Neiuuu pri Kloku v Sreinu.
Od tega po zdravniškej razložbi in prod-piaili pripiavijuni čaj, veja za lUlnovno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna oiiginitlna a* arija UužnovaKili mabo-rastliuakih col'lič-kov 5O kr. Za kolok in zavijanje pa IO Kr. poaćua
Ka<ltfutilHkf uiiiV4*r«ulul ^u| in Itož-noiNki iuuhu-ri«HilinHkl <!«ltlifkl d<it>i-vaio an |«'«liiiu In v ick.trni J. Meit'horttt v Uožnovi iiii MoravHk« lu , m ra^po.šiijajo s ) nart.ćiia ua vso strani proti poatueiuu po-
VZttjll.
Da jo pa p. n. občinatvu bolj prirofino, imajo tuđi za! ge sIlmIi-či lokali: \V. Mayr v iijubl|ani, W Konig v MHrilioni, S Alittelbauh in J Cejbuk v Kugi-elm, U a ruj li erz i ge Hr lider "i A. N ud vod v Cirudei, A. Marnk in J Kupiurachiu iod v l'cljl, 0. 11 ii h h lio, i ui v IjiiinivJ* (Jari (iraliHchei- v Itliiruu, J. llliriK v Kol-(eiiiuauu, \V.  T li u r i. \v a i d  v Olovci.
Zaloge
napravilo su bodu v vaoli lekaraah in večjili prodajalnicali  n>;it< rij;i ne^a hla^a.
0sK* lCužuovMkl cv«t> zu žlyt!t> hitro in trajno ,.dr*vlja im ik-t.'Tiganjo po tuliti in vaake vraro a'al> <ar v živcih in kiiah, livirna aklenica 7O Itr. av. v., /a kol<-k in zavoj IO kr. več. I'ravi ao dobi Mauio uarav uohI izilekarno  v linžnavi  ^Al<irivaka/.
f/G~ Iiitialat-iJHk« uparate (pulvcri-saterje; najnovejao k.iii»tnikoijtJ, posebno pripravno za to, da ati diha natrium boiuoicuui iu podobna zdravila, ra/.uo5i ja lukama v Hož-navi franko H jiomIu in nataiiČuiui navodom za uporabu. Cjna 5  «1*1.
Izdatelj in urednik Makao Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarue".
v vshodnjih departementih franeoskih se izraza bojazen glede iVaneosko-nemŠkih razmer. Tamošnji prebivala so dobili vznemirujoča pisma od nemških otieirjev, ki so bili tuđi 1. 1870 v vojski. V onib krajih se govori, da se Xem-čija pripravlja im novo vojsko.
•Svobodna Avaj«*« obhaja zd.i.j slnvnost. knterej uzrok je svetovne važnosti. Žudnjo nedeljo se je dovršil prerez sko;:i St. (iottliard za žeteznico, po katerej sr boile odprl zapad-nej trgovini nov pot. St. (Intthanlski turiH se je delal 8 let, podjel pa je vse delo inženir Louis Favre. Tunel je dolg 14.0'iO metrov.
KoiiMkn zbornica je odobrila vladni ukrep. da s»» prenehajo dogovarjanja s Tursko, ter je vladi izrazila svoje zaupanje.
V učili ikoni rajhstagu se je pričela včeraj debata o vojaSkoj postavi. Za postavo so govorili vojni minister, poslanec Iiihter in Moltke; naoijonal-liberalci so za postavo, centruni zoper.
Dopisi.
Iy. 1*1 rije 2ii. lobr. JIzv. dop.| Z ža-lostniin srcem smo brali g. ininistrov odgovor na knez Windischgriitzovo in tovarišev ititer-pebicijo. C) njem se sine roči, da je popol-nonm iz g. Onderkovega peresa. Pričakovali smo od g. ministra, da bode pustil tuđi de-Invcev vprašati, koliko služijo, a žalibog! to se nij zgodilo. Verjela so diuinjska gospoda rajšo vse, ka kor jim je rekel toženec, a zabili so zaslisati tožnika. Oj, uko bi delavci v rudnik'b res toliko zaslužili, kot je g. minister povedu), kako bi vsi bili veseli in zadovoljni, in smem reci, da bi bila Idrija srečna — da presretna, ter bi živoj dusi ne prišlo v glavo nasprotovati direkciji, ker znano vam je, da je mir Hogu in Ijudeni Ijub, in posebno, kdor pozna idrijsko ljudstvo, ta ve, kako je mirno in z malim zadovoljno. — Ker se pa tukaj dobro zna, kake zaslužke imajo delavci v jami, zntorej nas boli toliko bolj, videče, da tuđi sedanje ministerstvo, od katerega smo za trdno pričakovali, da bode dalo preiskavati stvar, verjnmo jedino urad-nim poročilom Lipold-Onderkovim, o katerih gospodov značaji je bilo v „Slov. Narodu" uže dovolj govorjenega in z dokazi pojasnenega. Minolo nedeljo so nemudoma v Logatec br-zojavili c. k. okrajnemu glavarstvu, da je tu pri nas nastal „punt", in prosili, naj jim žan-darje pošljo v pomoč. (J. okrajni glavar lo-gaški sam takoj priđe v Idrijo, a videč, da je vse mirno in tiho, se je izrazil pošteni mož sam, d*». je dospevši v naše mesto, ini-slil, da praznujemo vernih duš dan.   —
Mnogo bi se dalo ne pisati, kar bi gotovo zanimalo svet, toda upaino trdno, da ne deno naši velespoštovani gospodje posla ne i stvari kar tako meni nič tebi nič iz rok, ker so se do sedaj uže toliko trudili za nas, nego da ob svojem čaši obelodanijo v državnem zboru ge marsikaj druzega.
Iz Idrlje 28. febr. flzv. dop.j V po-nedeljek jutro so se raznaSale čudne noviee duleč okrog Idrije. Govorilo se je: nV ldriji je revolucija" ! Zandarji iz Logatca, Ilakeka in družili krajev so bili v noči od nedelje do po-nedeljka v Idrijo poklieani, za njim je prišel ćelo tuđi sam okrajni glavar In kaj je bilo V Okolo 40 nilajših rudničkih delavcevje bilo v nedeljo dne 22. februarja v jutro v „Tiradu" z namenom, da bi prosili g. PJamenaka, višjega rudniskega oskrbnika, naj bi se jim povišala plača. Za uzrok so navajali okolnost, da de-lajo v jami uže po (5—8 let, iu da imajo samo po 15 Itr, na dan za 8 urno delo v tako ne-zdravem in nevarnem kroji.    Trije izmej  teh
delavcev so spodobno stopili v sobo g. Pl. in mu povedali uzrok svojega prihoda. O. Pl. jih sprejme precej osorno, in jim pokaže vrata. Jednomu od teh treh reče g. Pl. ćelo prav razžaljtvo besedo. Na to ves razgnjeven stresn mladenič g. Pl., ka teretnu se vendar nij n i č li lidera zgodilo, kajti oslabela roka idrijskega delavca mu ne more priti lehko do živoga zaradi njegovoga dobroga ni skrbno rejenega trebiiHĆoka, kateri na dan več použije, kakor siromaški delavec ves dolgi mesee. — Jedva se je to dogodilo ko se uže hitro prikažo domari zandarji, zapro na vseh straneh vrata in zdaj se žarne površna preiskava v pričo g. preiskovalnega sodnika; one delavco, kateri so prišli v sobo g; Pl., odvedo zandarji v ujeco, a ilrugo puste da gredo mirno vsak na svoj dom. () tej dogodbi, katera so je izvršila brez vsega li rupa in t.nna nijso niti nekateri sod-nijski in davkovski u rad ni ki nićesa vedeli, ko so se okolo poludneva povraćali doniov, će tndi so bili v gradu, dakle, rekel bi, na prizo-rišči v svojej službi. Popoludne je bilo vse mirno, /večer istega dne se snido nekateri delavci v nekej gostilnici. Tam jih je razžilil mlad ruriničk uradnik z zbadljivimi besedami. Rudarjem — ponajveč mladim Ijudem — je kii v nio/janih zntorej nekoliko vzkipela in pokazali so svojo nevoljo s tem, da je vsak svoj nož zasadil v mizo. — Sieer se nij sto-rilo nićesa. — Zaradi tokšnih neznatnosti)" so bojažljiva gospoda po telegrafu klicali od vseh stranij na pomoć, in so tako jasno dokazali, ka imajo slabo vest.
C'njte, kaj govori na.š delavee,! Oženjeni oČa vzdiha: „Imam doma otruk, kateri stra-dajo, — po zimi jih v Solo pošiljati ne morem, ker so vsi rnztrgani," — In kaj pravi mlndenič : „Jaz ogoljufam ali okradem jednoga ali druzega, da pridein konci na 10 lot v uječo. IJjptniki imajo vselej boljšo hrano od mene, in oni vendar žive v lepih in varnih hratnih, docim nularji lazimo po temnih in nevarnih krajih. Kndar oni pridejo, prebivSi kazen, iz uječe, prineso se seboj po več sto goldinarjev, katerih so si prislu/ili z lahkim delom. Meni pak si nij moči ničesa prihraniti, dasi imam mnogo trudapolnejši posel, še toliko si ne morem pridobiti, kolikor neobhodno potrebujem za vsakdanje življenje1'. A potem mi rćci kdo: ujetniki ne uživajo prostosti, a ti jo imaš v obilnoj meri. Močno bi se tak Človok motil, kajti trepetati mi je pred svojimi viSjimi, kakor hudodelniku pred pravico, ker to silno ugnja načini gospodom. Naposled naj še vsak pomisli, ali bi se ne zahvalil rad za prostost, polog katere ti je inn'ti prazen in gladen že-lodec. Takih in jednakih govorov in pritožeb se čuje često pri nas v ldriji. —
Odgovor g. ministra na interpelacijo slovenskih poslancev nij tukaj ugajal. Imeli bo-demo se dovolj prilike govoriti o datah, v mi-nistrovem odgovoru se nahajajoćih. Kar je rekel minister, se naslanja samo na spise, katere inu poSiljajo tukajsnji uradniki in Iogaška politična oblastnija. Ali taki nijso in ne mo-rejo biti objektivni, iiradniki zamolče — povsem naruvjio — to, kar ne govori za nje, in politična oblnstnija zajema iz uradniških poroćil. .Jaz bi svetoval, naj priđe trezno ter jtošteno misleč visji uradnik z Dumija (a ne iz Ljubljane) k nam, da pregleda vse akte, da iz praša gospf>do in delavee. potem bi prisege), da prid'j vso kaj druzega na dan. Treba je slisiti obuh strank glas, ako se hoče so-f eliti dobro.   —   Ta gospod preiskovatelj naj
bi pogledal tndi v delavsko hi5o, v katere/ inu bode videti prežalostnih prizorov, on naj bi poizvedel, kako nadzorovalci in viSji uradniki občujo z delavci, in prepričal bi se, da tukajSnji rudnički delavci ne smojo in ne mog& svobodno Čutiti in misliti, ter bi i/poznal tuđi, da gospodje ne drže svojih besodij. To se raz-vida od tod, da nekateri delavci vzamejo delo na „akord", pri katerem se močno trudijo, da izdelajo mnogo. Ko je delo okončano, dobivajo pak ti delavci le navadno plarilo, a ne onegd kakor je bilo izgovorjeno. To ljudi močno draži.
Naši ljudje so zaradi teSkega dela, ne-zdravega zraka in preslaboga živeža oslabeli popolnoma. V nezdravem telesi ne more bivati zdrav, krepak duh. — Uolje bi bilo za naše mesto, da se pogrezne in nas pogoltne zrmlja. S tem bi bilo konČi jodenkrat konec vsemu trpljenju. Naši ljudje so dobri in krepki, oni so zvesti državljnni, le to naj se jim dii, kar potrebujo za vsakdanji živež, in naj se ž njim ravna po človeški, potem bode takoj konce vsem pritožbam in propirom. — Dokler iig' IJpold, Onderka in Plamenak  našega me-
sta ne zapuste, ne bode mini......   S pra-
vičnostjo in z ljubeznijo bi pri noših Ijudeh dosegli vse, kar bi samo hoteli, — a z na-sprotninii pripomočki ne bodo ničesnr. Kazen teh treh spoštujo in Ijubijo naši delavci veC ali inanj vse druge uradnike.
(Jospod urednik! Ako bi imeli vi mnogo podložnikov, alt hi izrekli vi kedaj v svojem življenji sledeče besede: „die Kerle niilssen \vir .'tushungern lassen, dann werden sie pa-riren". —
l'verjen sem, da bodete odločno rekli: „kaj tacega bi nikdar in   nikoli   ne  prišlo   iz
mojih ust!M   In   vendar   poznam......(ko-
uec smo izbrisali z ozirom na g, državnega (iravdnika.  Ur.)
Do inače stvari.
—  (I' e v s k večernje denes v tukajSnje čitalniee  restavraciji,  zatorej   opozarjamo nanj vse   gg. pevce   čitalniškega i>evskega zbora in sploh narodne ljudi, ki so prijatelji domaćemu petju.
—  (IJbegnili) so v nedeljo po noći iz zapora tukajšnje mestne deleg. okrajne sodnije (Križankov) Htirje   kaznjenci.   Pri   preiskavi se je pokazalo, da se je ujotnikoin pobeg omogočil od zunaj, kar je pričala potrta ključulntca ter lestva, po kate roj  so ušli   preko  nekoliko visokih zidov. Jeden ubožnik se je uže v pone-deljek   zopet   sam   oglasil v   Križankih   in je dejal,   da je,   ne   vedoč,  ničesa o begu  svojih tovaiišev,   ob   jednajst h   po   noči   se    zbudil ter videl zapor na stežaj odprt in opazil lest-vico.   Ta prilika, je   rekel,   bila je  zanj   tako mikavna,   da si   nij   mogel  kaj,   n^go   pora-biti jo,   in  je   t;ik6   sel   malo v /elitnije pogledat,  kjer je  doma.    Kako   so se osvobo-dili tovariši   in   kam so se zgub li,   pravi,   da ne ve povodati. Upamo, da jih skoraj zasačijo in zopet nazaj v „mili kraj" privolo zandarji.
—   (Pošto napadi i) so razbojniki blizu Otočca na Hrvatskom. Postiljnna, kateri ostavlja vrJovo in pet majhenih otrok,   so   zaklali,   zadavši mu z nožem šestnajst ran.   Dva morilca je sodnija uže zaprla, a tretjoga isčo.
—    (Masa    zadušnica)    za   cesarja Kratica   I. je   bila   —   kakor   vsako   leto   — včeiaj dopoludne ob desetih v tukajšnjej stol-nej cerkvi.
—    (Kakau e  posle diče   ima   pija-n ost.) Predzadnji dan ineseca februara zjutra
vseh, dazahtevamo na slovenskej podlagi urav-nane srednje Sole, kaj ti te so uvotzanaš narodni obstanek.
Ko hodemo pa jedenkrat imeli srednje sole in ko vlada izpnzna, kako važno pozicijo imamo Slovenci, ki smozaSčit-n i k i jadranskoga m o rj a, potem bo ustanovljenje slovenskoga vseueiliSĆa ali vsaj kreiranje .slovenskih učnih stolić na graSkem vse-učilišči le vpra&inje rasa, in prepričan sem, da se bodo z njim sprijaznili tuđi tišti naši do-moljul»i, ki so lansko Jeto govorili že iz tehtnih uzrokov proti njemu.                             X.
Nemčija in nje „zveza" z Avstrijo.
Iz Pariza je bil v Berlin pozvan r.cmški poslanik knez Ilohenlohe, ki bode, kakor se govori, prevzel posle državnoga tajnika v uradu za vnanjc zadeve. Njegov prihod v Jlerlin ima dvojni pomen: v prvič neka tori vidijo v njeni naslcdnika Ilismarki', kanclerjevega „dau-phina", — v tem oziru bode moral dokazati svojo zmožnost, katera se mu bode ugodno poinijala pri vojaškej dob«ti berlinskega parlamenta. DrugiČ pa bode njega navzočnost v Berlinu potrjevala vse psovke na Francijo, ker se bode v berlinskom parlamentu mnogo n oštro govorilo o f r a n c o s k i li niimerah i n ciljih, ogospostvaželjnosti in nestr-pnosti francoskej, kakor trdi pariški dopisnik londonskoga časopisa „Times". Nemčija hoče namnožiti svojo armado, za to pa treba, da se kriči na Francijo, da se mora Nemčija zavolj nje oboroževati; knez Hohen-lobe, ki je bil došle v Parizu, bode to molče priznaval. Francozi bodo uže vedeli pri čem da so, in kaj jim je storiti; vsaj so uže ob mnozik prilikah izvedeli, koliko veljajo nem-ika mirovna zatrjevanje, moralo jim bode biti po všeči, da bodo čuli iz Uerlina vsaj enkmt tuđi kako iskreno reč, katera bode Franco-zom položaj zboljdala in očistila.
A tuđi razmere mej Nemčijo in Rusijo nijso tako ugodne, ne tako mirljive, kakor jih vidi pariški dopisnik v „Times" se svojega mesta; v svojem listu smo uže večkrat ome-nili ščuvalnih člankov „Norddeutsche Allg. Zeitung"-e zoper Rusijo in tako-zvani „pan-slavizem" na Iluskcm in — Avstrijskem. Po-zabiti se tedaj ne srne, daje ta list navdihnen organ pruske vlade, oziroma organ Bismarkov.
Ako pa tak list neobzirno Ščuje narod na svojega soseda, ako ozbiljno govori o možnosti vojne mej nemskim in ruskim narodom, ako se v takem listu nadalje opisujcjo ruski prvi državniki kot sovražniki NemČiji, potem se vsaj lehko sodi, da so se razmere ni^j obema narodoma voč nego ohladile, in da tako Imj-skunje nikakor ne pospe>iije ouegn sporazum-Ijenjji, katcremu se haje po pariskega dopisnika londonskomu listu nmenji pot gradi mej Ilcrlinom in Pt'ferhur^oin. To bode pokazala isto tako debata o vojaškem zakonu v berlinskom perlamentu, ob katerej priliki l»odo pruski kričjiči še-Ie prav podpisali nmenje nem-škega orioijoznoga lista.
Nomčijo opominja nje slaba vest.; se svojim napilinonim ponašanjem nasproti svojim sose-doni, se svojo brezobzirnostjo si jt; n akopala dva nevnrna sovražnika, katera bosU ob svojem čaši njoj položila svoj račun. To upoznavši, je zn;ila Nenirijii na svojo stran r»nt«?gniti Av-strijo, ki mij bi joj, kjidar n.istopi oni slučaj, sla v tlako. A ne samo to, tndi gospodarstveno hoče Nemčija svojo „zaveznico" toj v kvar iskoristiti. Kaj pa ima ali x\t\) bi imela Avstrija o<l te zveze? Nemčija hoč'\ po izjavi „Nordd. Allg. Ztg.u, r pa n sla vizom" v Avstriji pomagati zatreti, kateri — tako ,v? drzne ta list pisati — pomenja pogin Avstrfjr. Slovani avstrijski smo bili in smo Se, ter bodemo zrni-rom zoper vsako zvozo z Nernci. Slučajno pa smo avstrijski Slovani v većini moj prebi val -stvom avstrijskim, in tedaj nemski list zoper to večino boj napovcduje in ob jednem Avstrijo hujska, naj stopi „pmisluvi/mu", t. j. slovanskim svojim podanikom na prste, ker tako zahteva — nernška politika. It.di ver-jemo to, da bi Nemeein godilo, ko bi Avstrija nadalje vala svoje dozdanje germaniz jtorno delo, tuđi je verjeti, da bi k temu delu pndnli Nemci svojo roko, ali vsaj to naj hi si nfinSki oh'ci-jozi zapamtili, da tako nesramno odkrivanje namer pruskih napolnuje z hrezmejnim sovra-štvom velik velik del j)odanikov one države, katero Nemčija zove svojo zaveznieo. Ali na to „zvezo" naj Nemčija ne greSi, naj na račun te „zveze" ne išče prepirk se svojimi najbli-Žnjimi sosedi, kajti znala bi prekasno uvideti, da avstrijski „panslavisti", kakor zove avstrij-ske slovanske podanike, jej ne bodo režitelji iz njenih samozakrivljenih zadreg.                  ?
Politični   razgled.
\ofruuJ«» <l«k£«>|«>.
V L i ubijani 2. marca.
Praškomu listu „Politik" se z Dunaja 0 položenji avionornistliilto stranke napram ininisterstvu piSe: „AvtonomistiAkft kroge je neprijetno dimilo, ker se je baron Iforst, opu-stivSi nevtralnost, katera mu pristoja kot za-stopniku vojašfva, postavil tako jednostransko na liberalno staliSče. ter je se svojim uplivom ministra .Streniavra «e kvišku vzdržal. Tedaj se pa hoče situvarijo konci vendar razjasniti in konoc storiti pomoti, k.ikor da bi bila avto-nomistiska stranka vladna stranka. Vladi se nehče kazati preveč nezaupanja, a tuđi ne neprevidnoga zaiipanfn, nmpak joj dati se na dalje moznost, da hodi po konservativnem poti, ako s tem sploh rosno misli, v vsem druzem pa hode avtonomistiška stranka čuvala samostalnost kot politička stranka. Avtonomistiška stranka je aicer iz v.sacega kluba poslala dva »istojMiika v konferenro glođe' nom^ke in srb--ke trgovinske pogodbe, ali ti se ne bodo niĆ vezali in ako misli trgovinski minister, da bode odgovornost v toj stvari zvalil na državni zbor, potem s« on jako moM.u
V Zagreb je pri?5ol zadnjega dne m. m. lovi ban lirvafMki, Pejačević.
Ministerstvo Tiszino ter predsodnik mini-iterstva sam je moral v zadnjih dneh marsi-<ako grenko požreti od poslancev |io«#«n* <ko|ra sabora ob nadal.jevan.ji bndgotne de-Date. Aleksander ('sanady je vrgel Tiszi v jbraz očitanje, da je njega vladanje proklet-itvo osode, govoril je o Tiszinej politiskej ipostaziji in srdito izrnzil svoje nezaupanje do njega. V sličnom tonu so peli tuđi drugi po-?lanci iz opozicije. Tisza se je brani!, a dejal je tuđi, da ga bode vrgla z ministerskega stola samo većina saborska.
Proglas Loris-M e I i k o v a na riiMki na-iod je naredil najbolj.ši vtis mej vsem peter-huigskim prebivalstvom. Knez Gorčakov je šel takoj h grofu Loris-Melikovcmu ter mu dejal, da mu hoče pri težavnein poslu pomagati in. navzlic svoj ej stiirosti sam priti v komisijo, kadar bode trebalo. Od vseh stranij se pa tuđi poSiljajo Afelikoveimi zaupnice, najboljSi dokaz, da ruski narod Melikovega „diktiitor-stvo" drugače tolmači, nego obrezani Abraha-movi potomci  beAki.
General S ko b e 1 j e v je imenovan vrhovnim zapovednikom središnjoj azijskoj ruskej vojski ter ima biti poslan v Čikisljar, da začne voj-skovati se s Turkomani.
Iz Carl||-pa<la se poroča, da je nekdo v nedeljo dvakrat streljal na ruskoga posla-ntfkega kapetana, ki je bil ranjen.
P« risik I „National" pi^e. da so v R e m s u prijeli nekega pruskega častnika in poroča, da
pntičnem mestu,   kamor  sem se   preselil   uže sredi decembra  meseca minolega leta in kjer ostanem   dva   meseca   na    velikom    „Tcatro Comunale", bocem seči malo nazaj in popisujoč ti potovanje  od Genove,   oziroma Alessandrije do Milana   preko   historično  toliko  znamenite No vare.    Mnogo   sem   videl in premiSljeval, ali v kratkih Stirih besedah izrazil bi ti lahko vse    svoje    občutkc:    Novara-Radecky, Magenta-Giulay!     Samo   deset   let   leži mej prvima in  zadnjima  teh   štirih   imen,   in vendar — kolika razlika! S1 o v a n in M a g j a r stopata mi pred oči, izbujata mi spomin če na druga imena: Benedek-Kraljevi gradec, Fili po vi č- Sarajevo!  Toda, dosti, pozabil sem,   da   sem   pod  crto,   da pišem nedolžen potopiš.    Naj ti dakle  povem,   da A les sa n-drija,   mej   dvema rekama v plan javi ležeče mcsto se G0.000 prebivale],  je znamenita vo-jaska   utrjena   pozicija,   ker   je   mogoče  vso planjavo preplaviti v kratkem  in približevtinje sovražniku jako otežkočiti.   Preko Valcnze, mesta sredi prijaznih vinskih gorio, skozi tako
imenovano Lomellino, dospe se do Mortare, mesta stratogično jako važnega, kjer so tuđi krvavo se borile avstrijske in sardinske čete t I. 1849. Mnogo hrupa vzbudila je o svojom času znana Mortara-aftJra zaradi pokrščenja nekoga židovskega dečka, ki živi zdaj jezuit v teh krajih. Namesto naravnost proti Milanu kronol sem po ovinku, da vidim dva kraja, toliko zanimiva: Novaro inMagento. Prva je niesto z blizu 30.000 prebivala", s krasno lego v obližji alp v planjavi z rižom obsejanej in*znamenita po raznih velicih bitkah, na f>r. princ Evgen zavzel je mesto I. I70G, a naj-važnejAa je velika odločilna bitka dne 23. mare«. 1849. leta, t katerej je zmagal Hadecky tedanjega sardinskega kralja Karla Alberta. To .so bili pač še slavni čaši! Samo 20 kilo-metrov naprej preko reke Ti ci no in nekdanje avstrijsko-sardinske meje spominja te uže pred postajo na desnej strani železnice stojeći spomenik, da smo dospeli do Magente, krvavo znanega usodepolnega mesta, kjer si je dne 4. junija    1859.   1.   franeoski   general   Mac-
Mahon priboril naslov vojevode Magentskega. Koliko slovanske krvi je teklo po teh rodo-vitnih planjavah, koliko nekoč mladih in čvrstih a takrat ranjenih junakov hojeva s pohablje-nimi udi Se dandenes okolo po sveti prosjački preživljajočih se! In zakaj? BGiulay pa zakaj V" Živo mi je še v spominu, kako nam je tedaj v C. razredu gimnozijalnem prijavil popoludne usodepolnega dneva ranjki profesor Petruzzi prenagljeno telegrafično vest o zmagi na^ih, a skoraj potem izvedela se je vsa grozna resnica, da je Giulay bežal tepen, bežal neprenehoma, dokler se nij ustavil pri — Solferini!
Jaz pa sem mej takimi premišljevanji dospel nazaj do Milana, in s temi vrsticami izpolnil svojo obljubo, da ti hočem popisati ta zauitnivi pot.
Da si mi zdrav ti in vsi prijatelji iu znanci moji v Ijubej domovini!
Vres tvoj stari prijatelj
Josip Nolli.
v vshodnjih departementih francoskih se izraza bojazen glede francosko-nemških razmer. Tamošnji prebivalci so dobili vznemirujoča pisma od nemskih oficirjev, ki so bili tuđi I. 1870 v vojski. V onih kraj ih se govori, da se Nem-čija pripravlja na novo vojsko.
Svobodna StaJca obhaja zdaj slnvnost, knteroj uzrok je svefovne važnosti, /adnjo nedeljo se je dovrsil prerez sko;:i St. (Jotthard za žele/nico, po kateroj so bode odprl zapad-nej trgovini nov pot. St. <iottlianlskt tunel se je delal 8 let, podjel pa je vse delo inženir Louis Favre.  Tunel je dolg 14.920 inetrov.
.Atenska zbornica je odobrila vladni ukrep. da s** prenohajo dogovarjanja s Tursko, ter je vladi izrazila svoje zaupanje.
V nciiiMltem rnjhst<igu se je pHSela včeraj doba ta o vojaškej postavi, /a [»ostavo so govorili vojni niinister, poslanec Itihter in Moltke; naeijonal-liberalci so za postavo, centrum zoper.
Dopisi.
Ir, lflrijo 2!». febr. |Izv. dop. | Z ža-losfnini srcem snio brali g. ministrov odgovor na knez \Vindischgriitzovo in tovarišev interpelacijo. O njem se sine reci, da je popol-noma iz g. Onderkovega peresa. Pričakovali smo od g. ministra, da bode pustil tuđi de-lavccv vprašati, koliko služijo, a žalibog! to se nij zgodilo. Verjela so dunajska gospoda rajše vse, kakor jim je rekel toženee, a zabili so znslišati tožnika. Oj, flko bi de-lavci v rudnik'h res toliko zaslužili, kot je g. minister povedal, kako bi vsi bili veseli in zadovoljni, in smem reći, da bi bila Ilirija srečna — da presrečna, ter bi živoj duši ne prišlo v glavo nasprotovati direkciji, ker znano vam je, da je mir Rogu in ljudem Ijub, in posebno, kdor pozna idrijsko ljudstvo, ta ve, kako je mirno m z malim zadovoljno. — Ker se pa tukaj dobro zna, kake zaslužke imajo delavci v jami, zatorej nas boli toliko bolj, videče, da tuđi sedanje ministerstvo, od katerega smo za trdno pričakovali, da bode dalo preiskavati stvar, verjame jedino urad-nim poročilom Lipold-Onderkovim, o katerih gospodov značaji je bilo v „Slov. Narodu" uže dovolj govorjenega in z dokazi pojasnenega. Minolo nedeljo so nemudoma v Logatec br-zojavili c. k. okrajnemu glavarstvu, da je tu pri nas nastal „punt", in prosili, naj jim žan-darje posljo v pomoč. G. okrajni glavar lo-gaški sam takoj priđe v Idrijo, a videč, da je vse mirno in tiho, se je izrazil pošteni mož sam, d*>. je dospevši v naše mesto, ini-slil, da praznujemo vernih duS dan.  —
Mnogo bi se dalo ne pisati, kar bi gotovo zanimalo svet, toda upamo trdno, da ne (leno naši velespoštovani gospodje poslanci stvari kar tako meni nič tebi nič iz rok, ker so se do seilaj uže toliko trudili za nas, nego da ob svojem čaši obelodanijo v državnem zboru še marsikaj druzega.
Iz Idrlje 28. febr. [Izv. dop.] V po-nedeljek jutro so se raznašale čudne novice dalec okrog Idrije. Govorilo se je: „V Idriji je revolucija" ! Žandarji iz Logatca, llakeka in druzih krajev so bili v noči od nedelje do po-nedeljka v Idrijo poklicani, za njim je prišel ćelo tuđi sam okrajni glavar. In kaj je bilo V Okolo 40 ndiijših rudničkih delavcevje bilo v nedeljo dne 22. februarja v jutro v „Gradu" z nainenom, da bi prosili g. Plamenaka, višjega rudniškega oskrbnika, naj bi se jim povišala plača. Za uzrok so navajali okolnost, da de-lajo v jami uže po G—8 let, in da imajo samo po 15 lir, na dan za 8 urno delo v tako ne-zdravem in nevarnem kroji.    Trije  izmej   teli
delavcev so spodobno stopili v sobo g. Pl. in mu povedali uzrok svojega prihoda. G. Pl. jih sprejme precej osorno, in jim pokaže vrata. Jednemu od teh treh reče g. Pl. ćelo prav razžMjivo besedo. Na to ves razgnjeven strese mladenič g. Pl., kateremu se vendar nij nuli ud ega zgodilo, kajti oslabela roka idrijskega dolavca mu ne more priti lehko do živega zaradi njegovega dobroga in skrbno rejenega trebuSčeka, kateri na dan već" použije, kakor siromaški delavec ves dolgi mesec. — Jedva se je to dogodilo ko se uže hitro prikazo domari žandarji, zapto na vseh straneh vrata in zdaj se začne površna preiskava v pričo g. preiskovalnega sodnika; one delavce, kateri so prišli v sobo g. Pl., odvedo* žandarji v ujočo, a itruge pusttS da gredo mirno vsak na svoj dom. () tej dogodbi, katera se je izvršila brez vsega hrupa in truša nijso niti neknteri sod-nijski i(i davkovski uradniki ničesa vedeli, ko so se okolo poludneva povraćali domov, če tuđi so bili v gradu, dakle, rekel bi, na prizo-rišči v svojoj službi. Popoludne je bilo vse mirno. Zvečer istega dne se snido nekateii delavci v nekej gostilnici. Tam jih je razžilil mlad rudnišk uradnik z zbadljivimi besedami. Rudarjem — ponajveC mladim ljudem — je kn v možjanih zatorej nekoliko vzkipela in pokazali so svojo nevoljo s tem, da je vsak svoj nož zasadil v mizo. — Sicer se nij sto-rilo ničesa. — Zaradi tnkšnih neznatnostij ro bojažljiva gospoda po telegrafu klicali od vseh stranij na pomoč, in so tnko jasno dokazali, ka iniMJo slabo vest.
Čujte, kaj govori naš delavec! Oženjeni oča vzdiha: ..Imam doma otrok, kateri stra-dajo, — po zimi jih v Solo pošiljati ne morem, ker so vsi raztrgani." — In kaj pravi mladenič: n Jaz ogoljufam ali okradem jednoga ali druzega, da pridein konci na 10 let v ujefo. Ujetniki imajo vselej boljšo hrano od mene, in oni vendar žive v lepih in varnih liramih, dočim rudarji lazimo po temnili in nevarnih krajih. Kndar oni pridejo, prebivši kazen, iz uječe, prineso so seboj po več sto goldinarjev, katerih so si prisluJili z lahkim delom. Meni pak si nij moči ničesa prihraniti, dasi imam mnogo trudapolnejši posel, še toliko si ne morem pridobiti, kolikor neobhodno potrebujem za vsakdanje življenje". A potem mi reci kdo: ujetniki ne uživajo prostosti, a ti jo imaš v obilnej meri. Močno bi se tak človek motil, kajti trepetati mi je pred svojimi vižjimi, kakor hudodelniku pred pravico, ker to silno ugaja na^im gospodom. Naposled naj še vsak pomisli, ali bi se ne zahvalil rad za prostost, poleg katere ti je iiucti prazen in gladen že-lodec. Takih in jednakih govorov in pritožeb so čuje Često pri nas v Idriji.  —
Odgovor g. ministra na interpelacijo slovenskih poslancev nij tukaj ugajal. Imeli bo-denio se dovolj prilike govoriti o đatah, v mi-nistrovem odgovoru se nahajajočih. Kar je rekel minister, se naslanja samo na spise, katere mu pošiljajo tukajšnji uradniki in logaSka politična oblastnija. Ali taki nijso in ne mo-rejo biti objektivni, uradniki zamolče — povsem naravno — to, kar ne govori za nje, in po-litiina oblastnija zajema iz uradniških poročil. Jaz bi svetoval, naj priđe trezno ter pošteno misleč višji uradnik z Dunaja (a ne iz Ljubljane) k nam, da pregledu vse akte, da iz praša gospodo in delavce. potem bi pri-segel, da priđe vse kaj druzega na dan. Treba je sli.-ati obeh strank glas, ako se hoče so-| diti dobro.   —   Ta gospod preiskovatelj naj
bi pogledal tuđi v delavsko hi$o, v katerej mu bode videti prežalostnih prizorov, on naj bi poizvedel, kako nadzorovalci in višji uradniki občujo z delavci, in prepričal bi se, da tukajšnji rudnički delavci ne smejo in ne mog5 svobodno čutiti in misliti, ter bi i/poznal tuđi, da gospodje ne drže svojih besedij. To se raz-vida od tod, da nekateri delavci vzamejo delo na „akord", pri katerem se močno trudijo, da izdelajo mnogo. Ko je delo okončano, dobivajo pak ti delnvct le navadno plačilo, a ne onegd kakor je bilo izgovorjeno. To ljudi mo^no draži.
Naši Ijudje so zaradi teškega dela, ne-zdravega zraka in preslabega živeža oslabeli popolnoma. V nezdravem telesi ne more bivati zdrav, krepak duh. — Uolje bi bilo za naše mesto, da se pogrezne in nas pogoltne zemlja. S tem bi bilo konci fedenkrnt konec vsemu trpljenju. Naši Ijudje so dobri iti krepki, oni so zvesti državljani, le to naj se jim da, kar potrebuju za vsakdanji živež, in naj se Ž njim ravna po človeški, potem bode takoj konec vsem pritožbam in propirom. — Dokler gg. Lipold, Onderka in I'lamenak našega me-
sta ne zapuste, ne bode mini......   S pra-
vičnostjo in z Ijubeznijo bi pri naših Ijudeh dosegli vse, kar bi samo hoteli, — a z na-sprotnimi pripomočki ne bodo ničesar. Uazea teh treh spoštujo in ljubijo naši delavci veC ali manj vse druge uradnike.
(Jospod urednik! Ako bi imeli vi mnogo podložnikov, ali bi izrekli vi kedaj v svojem življenji slcdece besede: „die Kerle mitssen \vir riiishungern lassen, dann werden sie pa-riren". —
l'verjen sem, da bodete odločno rekli: „kaj tacega bi nikdar in nikoli ne prišlo iz mojih ust!" In vendar poznam......(konec smo izbrisali z ozirom na g. državnega pravdnika.  Ur.)
Doinaee stvari.
—  (Pevsk večer) je denes v tuknjšnje čitalnice   restavraciji,   zatorej   opozarjamo nanj vse   gg. pevc:e   čitalniškega pevskega zbora in sploh narodne ljudi, ki so prijatelji domaćemu petju.
—  (Ubegnili) so v nedeljo po noči iz zapora tukajšnje mestne deleg. okrajne sodnije (Križankov) fitirje  kaznjenci.   Pri   preiskavi se je pokazalo, da se je ujetnikom pobeg omogočil od zunaj, kar je pričala potrta ključalnica ter lestva, po katerej  so ušli   preko  nekoliko visokih zidov. Jeden uhežnik se je uže v pone-deljek   zopet   sam   oglasil v   Križankih   in  je dejal,   da je,   ne  vedoć   ničesa o begu   svojih tovarišev,   ob  jednajst b   po   noči   se   zbudil ter videl zapor na stežaj odprt in opazi 1 lest-vico.   Ta prilika, je   rekel,   bila je  zanj   tako mikavna,   da si   nij   mogel  kaj,   nego   pora-biti jo,   in  je   friko  šel   malo v Želimlje pogledat,  kjer je  doma.    Kako   so   se  osvobo-dili tovariši   in   kam so se zgub li,   pravi,   da ne ve povedati. Upamo, da jih skoraj zasačijo in zopet nazaj v „mili kraj" privedo žandarji.
- (P o ^ t o n a p a d 1 i) so razbojniki blizu Otočca na Hrvatskem. Postiljonu, kateri ostavlja vdovo in pet nifijhenih otrok, so zaklali, zadavši mu z nožem šestnajst ran. Dva morilca je sodnija uže zaprla, a tretjega i^čo.
—    (Masa    zadušnica)    za    cesarja Franca   I. je   bila   —   kakor   vsako   leto   — včeraj dojioludne ob desetih v tukajsnjej stol-nej cerkvi.
—    (Kakšne  posle diče   ima   pija-no st.) Predzadnji dan meseca februarja zjutra
vseh, da zahtevamo na slovenskej podlagi urav-nane srednje sole, kaj ti te so uvetzanaš narodni obstanek.
Ko bodemo pa jedenkrat imeli srednje sole in ko vlada izpozna, kuko važno pozicijo imamo Slovenci, ki smozaSćit-i)i ki jadrnnskega m orj a, potem lm ustanovljenje slovenskega vseuči lišća, ali vsaj kreiranje slovenskih učnih stolić na graškem vse-učilišci le vprašanje časa, in prepričan sem, da se bodo z njim sprfjaznili tuđi tišti naši domoljubi, ki so lansko loto govorili še iz tehtnih uzrokov proti njemu.                             X.
Nemčija in nje „zveza" z Avstrijo.
Iz Pariza je bil v Berlin pozvan r.eruški poslanik knez Ilohenlohe, ki bode, kakor se govori, prevzel posle državnoga tajnika v u rad u za vnanje zadeve. Njegov prihod v JJerliti ima dvojni pomen: v prvič nekateri vidijo v njom naslednika Itismarkv, kanderjevoga „dau-phinau, — v tem ozini bode moral dokazati svojo ztnožnost, katera se nm bode ugodno pomijula pri vojaškej debati berlinskega parlamenta. Drugić pa bode njega navzočnost v Berlinu potrjevala vse psovke na Krancijo, ker se bodo v berlinskem parlamentu mnogo "u oštro govorilo o franeoskih namerah in ciljih, o gospostvaželj nosti in nestr-pnosti franeoskej, kakor trdi pariški dopisnik londonskoga časopisa „Times". Nem-fcija hoče namnožiti svojo armado, za to pa treba, da se kriči na Francijo, da se mora Nemčija zavolj nje oboroževati; knez Hohen-lohe, ki je bil došlo v Parizu, bode to moliie priznaval. Francozi bodo uže vedeli pri čem da so, in kaj jim je storiti; vsaj so uže ob mnozih prilikah izvedeli, koliko veljajo nem-Ika mirovna zatrjevanje, moralo jim bode biti po všeči, da bodo čuli iz Berlina vsaj enkrat tuđi kako iskreno reč, katera bode Franco-zom položaj zboljšala in očistila.
A tuđi razmere mej Nemčijo in Rusijo nijso tako ugodne, ne tako mirljive, kakor jili vidi pariški dopisnik v „Times" se svojega mesta; y svojem listu smo uže večkrat ome-nili ščuvalnih člankov „Norddeutsche AUg. Zeitungu-e zoper Rusijo in tako-zvani „pan-slavizem" na Ruskem in — Avstrijskem. Po-zabiti se tedaj ne srne, daje ta list navdihnen organ pruske vlade, oziroma organ Bismarkov.
Ako pa tak list neobzirno štuje narod na svojega soseda, ako ozbiljno govori o možnosti vojne mej nemSkim in ruskim narodom, ako se v takeni listu nadalje opisujejo ruski prvi državniki kot aovražniki NemČiji, potem se vsaj lehko sodi, da so se razmere mnj obema narodoma već nego ohladile, in da tako huj-skanje nikakor ne pospe>uje onega sporazum-I jenja, kateremu se haje po pariškoga dopisnika londonskomu listu ninenji pot gvndi mej Ilcrliiiom in Peterhurgom. To bode pokazala isto tako debata o voja.škcin zakonu v berlinskem perlamentu, ob katerej priliki bodo pruski kričači se-Ie prav podnisali nmenje nem-skega oHcijoznoga. lista.
Nomčijo opominja nje slaba vest; se svojim napihuontm ponašanjem ruisproti svojim sose-doni, se svojo brezobzirnostjo si j« tmkopala riva nevarna sovražnika. katera bost*i ob svojem čaši njoj položila svoj račun. To upoznavši, je znnla Nemčija na svojo stran pr>tt*gniti Avstrijo, ki riiij bi joj, kadar nnstopi oni slučaj, šla v tlako. A ne samo to, tuđi gospodarstveno hoče Nemčija svojo rzavezr:icou toj v kvar iskoristiti. Kaj pa ima »li i..ij lij imela Avstrija od te zveze? Nemčija ho<<\ po izjavi „Nordd. Allg. Ztg.u, „panslavizenv' v Avstriji pomagati zatreti, kateri — tako ko drzne ta list pisati — pomenja pogin Avstriji. Slovani avstrijski smo bili in smo se, ter bodemo zmi-rom zoper vsako zvezo z Nemci. Slučajno pa smo avstrijski Slovani v većini moj prebival-stvom avstrijskim, in tedaj nemški list zoper to većino boj napoveduje in ob jednem Avstrijo hujska, naj stopi „panslavizmu", t. j. slovanskim svojim podanikom na j^ste, ker tako zohteva — nemškn politika. lUdi ver-jemo to, da bi Nemcem godilo, ko bi Avstrija nadaljevala svoje dozdanje germaniz/.torno delo, tuđi je verjeti, da bi k tomu delu podnli Nemci svojo roko, ali vsaj to naj hi si ucrnški oh'ci-jozi zapamtili, da tako nesramno odkrivanje namer pruskih napolnuje z brezmejnim sovra-Štvom velik velik del podanikov one države, katero Nemčija zove svojo zaveznico. Ali na to „zvezo" naj Nemčija ne greši, naj na račun te „zveze" ne išće prepirk se svojimi najbli-žnjimi sosedi, kajti znala bi prekasno uvideti, da avstrijski „panslavisti", kakor zove avstrij-ske slovanske podanike, jej ne bodo rešitelji iz njenih samozakrivljenih zadreg.                  ?
Politični   razgled.
V Ljubljani 2. marca.
Praškemu listu „Politik" se z Dunaja o položenji rtvton»nii»tl»ko stranke napram ministerstvu piše: „Avtonomistiške kroge je neprijetno dirnilo, ker se je baron Ilorst, opu-stivsi nevtralnost, katera mu pristoja kot za-stopniku voja.^tvn, postavil tako jodnostransko na liberalno staliAče, ter je se svojim uplivom ministra Stroinnvra ho kvišku vzdržal. Todaf se [);i bo(':e situv;»ci.jo konci vendar razjasniti in konoo storiti pomoti, kakor da bi bila avto-noniistiska stranka vladna stranka. Vladi se nehče kazati preveč nezaupanja, a tuđi ne neprevidnega zaupanja, nm pak joj dati Se na dalje možnost, da bodi po konservativnem poti, ako s tom sploh resno misli, v vsem druzem pa bodo avtonomistiška stranka čuvnla samostalnost kot politička stranka. AvtononifstiSka stranka je sicer iz vaacega kluba poslala dva zastopnika v konforenco glod<i nom^ko in srb--ke trgovinske pogodbo, ali ti se ne bodo niĆ vozali in ako misli trgovinski minister, da bode odgovornost v tej stv.iri <valil na državni zbor, potom so, on jako moti."
V Zagreb je priSel zadnjega dne m. m. novi ban lirvafNUI, Pejačević.
Ministerstvo Tiszino ter predsednik mini-sterstva sam je moral v zadnjih dmih marsi-kako grenko požreti od poslancev pesfaii-»kogfa sabora ol) nadaljevanji budgetne debate. Aleksander Csnnady j« vrgel Tiszi v obraz očitanje, da je njega vladanje prokletstvo osode, govoril je o Tiszinej politiškej apostaziji in srdito izrazil svoje nozaupanje do njega. V sličnem tonu so peli tuđi drugi po-slanci iz opozicije. Tisza se je branil, a dejal je tuđi, da ga bode vrgla z ministerskega stola samo večina saborska.
Proglas Loris-Mel ik o va na ruski narod je naredil nnjbolj.ši vtis mej vsem peter-burgskim prebivalstvom. Knez Gon'jikov je Šel takoj h grofu I^oris-Melikovemu tor mu dejal, da mu hoče pri težavnein poslu pomagati in, navzlic svojej starosti sam priti v komisijo, kadar bode trebalo. Od vseh stranij se pa tuđi poSiljajo Melikovemu zaupnice, najboljsl dokaz, da ruski narod Melikovega „diktator-stvo" drugače tolmači, nego obrezani Abraha-movi potomci beški.
General S k o b e I j e v je imenovan vrhovnim zapovednikom središnjoj azijskoj ruskej vojski ter ima biti poslan v Čikisljar, da začne voj-skovati se s Turkomani.
Iz Carigrada se poroča, da je nekdo v nedeljo dvakrat streljal na ruskega posla-niSkega kapetana, ki je bil ranjen.
Pariški „National" piSe. da so v R e m s u prijeli nekega pruskega častni ka in poroča, da
patičnem mestu, kamor sem se preselil uže sredi decembra meseca minolega leta in kjer ostanem dva meseca na velikem „Teatro Comunale", hočem seči malo nazaj in popisujoč ti potovanje od Genove, oziroma Alessandrije do Milana preko historično toliko znamenite No vare. Mnogo sem videl in premišljeval, ali v kratkih štirih besedah izrazil bi ti lahko vse svoje občutke: Novara-Radecky, Magenta-Giulay! Samo deset let leži mej prvima in zadnjima teh štirih imen, in vendar — kolika razlika! S1 o v a n in M a g j a r stopata mi pred oči, izbujata mi spomin Se na druga imena: Bened ek-Kraljevi gradec, Filipovič-Sarajevo! Toda, dosti, pozabil sem, da sem pod crto, da pišem nedolžen potopiš. Naj ti dakle povem, da Alessan-drija, mej dvema rekama v planjavi ležečc mesto se 60.000 prebivalci, je znamenita vo-jaska utrjena pozicija, ker je mogoče vso planjavo preplaviti v kratkem in približevanje sovražniku jako otežkočiti. Preko Valenze. mesta sredi prijaznih vinskih goric, skozi tako
imenovano Lomellino, dospe se doMortare, mesta strategično jako  važnega,   kjcr so tuđi krvavo   se   borile avstrijske in sardinske čete | 1.  1849.    Mnogo hrupa   vzbudila je o svojem času znana M o r t a r a - a f 0 r a zaradi pokrščenja nekega židovskoga dečka, ki živi zdaj jezuit v teh krajih.    Namesto   naravnost   proti Milanu krenol sem po ovinku,   da   vidim   dva   kraja, toliko zanimiva: No var o inMagento. Prva je mesto z blizu 30.000 prebivalci,   s   krasno lego v obližji alp v planjavi z rižom obsejanej in#znamenita po raznih velicih   bitkah,   na pr. princ Evgen zavzel je mesto 1. 1700,   a naj-važnejša je velika odločilna bitka dne 23. marc»i 1849.   leta,   r   katerej je zmagal  Kadecky tedanjega   sardinskega   kralja   Karla  Alberta. To so bili pač Se slavni čaši!   Samo 20 kilo-metrov nnprej preko reke T i c i n o in nekdanje avstrijsko-sardinske meje spominja te uže pred postajo na desnoj strani železnice stoječi spomenik, da smo dospeli doMagente, krvavo znanoga usodepolnega   mesta,   kjer   si je dne 4. junija   1859.  1.  franeoski   general   Mac-
Mahon priboril naslov vojevode M;«gentskega. Koliko slovanske krvi je teklo po teh rodo-vitnih planjavah, koliko nekoč mladih in Čvrstih a takrat ranjenih junakov hojeva s pohablje-nimi udi Še dandenes okolo po sveti prosjački preživljajočih se! In zakaj? „Giulay pa zakaj /" Živo mi je še v spominu, kako num je tedaj v G. razredu gimnazijalnem prijavil popoludne usodepolnega dneva ranjki profesor Petruzzi prenagljeno telegratično vest o zmagi na^ih, a skoraj potem izvedela se je vsa grozna resnica, da je Giulay bežal tepen, bežal neprenehoma, dokler se nij ustavil pri — Solferini!
Jaz pa sem mej takimi premišljevanji dospel nazaj do Milana, in s temi vrsticami izpolnil svojo obljubo, da ti hočem j>opisati ta zanimivi pot.
Da si mi zdrav ti in vsi prijatelji in znanci moji v Ijubej domovini!
Ves tvoj stari prijatelj
Josip Nolli.