SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : 1 < leta K 1*80 V 2 leta K 3-50 celo leto K 7*— za inozemstvo:	„	„ 2*30	*	* 4*50	„	„ 9-—		Redakcija in administracija: Spodnja Šiška štev. 97. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 39.
Slovensko društvo „Lipa“ v Zagrebu.
Odbor in nekateri člani.
V prvi vrsti (od leve na desno): Pavel Kovačič, Andrej Žmauc (tajnik), Dominik Marušič (podpredsednik), Fran Samsa (predsednik), Matija Potočar
(blagajnik), Ivan Bahčič.
V drugi vrsti : Blaž Jagodič, J. Unk, A. Stanekovič, Daroslav Stopar, France Petrovčič, Rafael Pristarič, Alojz Mervar, Martin Kancijani.
V zadnji vrsti : Josip Podbevšek, Tomo Unk, Maks Pongrac, Miroslav Samsa. Fran Lipovšek, France Dvoršak in Fran Veranič.
Po petnajstih letih.
Novela. Spisal L. Braun. — Poslovenil Ad. S.
(Dalje.)
Nekega večera naju je grof zalotil v biblioteki. Bil je to grozovit prizor. Lucija sama se ga je oklenila in proseč ga zadržala, da me ni pretepel in kaj se je zgodilo potem si skoraj ne upam govoriti. Še tisto noč sem bil sramotno spoden iz gradu — malone s silo so me privlekli hlapci na voz, zakaj bil sem obupan, moje misli strašne. Najraje bi umoril njo in sebe, samo da bi bil združen z njo, čeprav po smrti. Toda to so bile blazne misli in se ne izvrše tako hitro. Ko me je odpeljal voz in izginil grad v temni noči, sem bil gotov: končano je za zmiraj. Izgubil sem ljubimko in z njo svojo srečo.“
„Ubogi, ubogi stric“, vzdihne Jerica rahlo. v
„Živeti in trpeti, otrok, to je velika skrivnost, v kateri si tarejo glavo vsi ljudje. In čim topleje bije srce, čim bolj hrepeneče se ozira za srečo, tem globje in bolestneje občuti, da je življenje le sama prevara.“
„Ali nisi videl več Lucije?“
„Ne. Krasen sen je izginil. Drug dan potem sem prišel k tvojemu očetu, potrt na duši in telesu. Hotel sem se mu potožiti, zaupati mu svoje gorje in iskati pri njem tolažbe, zakaj bil je edini, ki mi je bil najbližji. Ali zavrnil me je trdo in ni mi pustil, da izgovorim. Dovolj mu je bilo dejstvo, da sem bil takoj odpuščen iz službe, da me je obsodil. V njegovih očeh sem bil zavrženec, ki sem onečastil ime očetovo in njegovo.
V	meni se je zbudil še zadnji ponos. Odšel sem z jezo nanj in na vse človeštvo. Kar nisem bil doslej, to sem sklenil postati sedaj. Lahkomiseln človek, vdan pijači, da pozablja v nji svoje gorje. Odšel sem v Budimpešto. Moj poklic se mi je ostudil in ker nisem imel sredstev, sem se priklopil družbi predmestnih igralcev. S tem sem seve pokazil ves up na državno službo, a bilo mi je to vse eno.
Tvoj oče je zvedel o tem in se me svečano odrekel — a jaz sem se temu smejal. Bil sem blizu propada. Pri nekem nočnem tepežu sem pobil stražnika in to me je prisililo, da sem pobegnil, drugače bi me zaprli.
Dospel sem v Hamburg in se vkrcal na ladjo, ki je nameravala odpeljati delavce v Brazilijo. Podpisal sem, prisiljen vsled dogodkov, ono žalostno pogodbo, ki me je napravila napol sužnjem nekega brazilj-skega farmerja.
V	novem svetu sem prestal trdo šolo. A v trpljenju in delu in pomanjkanju sem našel zopet izgubljeno ravnotežje moje notranjosti. Po petnajstletnem mukotrpnem delu sem postal mož, kakor ga vidiš pred seboj — in ni ti treba zardeti pred svojim stricem, brez skrbi mu lahko podaš roko, zakaj to je roka poštenega moža.“
Prijel je njeno roko trdneje, Jerica pa, ginjena, se ga je oklenila ihté.
V	tem trenutku pa je planila plašno po koncu. V bližini so se začuli koraki. Oba se ozre ta in vidita mladega oskrbnika, ki je šel proti klopici. Tudi on se je začudil, ko ju je zagledal in vzkliknil od veselja :
„Veseli me, da vas najdem ! Ravnokar sem namenjen k vam.“
Majer je pogledal oskrbnika, ki je bil nekoliko v zadregi in na Jerico, ki je postala rdeča kakor jagoda.
„Takó, takó, k meni ste namenjeni ? Veseli me, da ste me našli tukaj, drugače bi se ne našla.“
Odprl je kovček in med tem, ko se je oskrbnik približal Jerici, je vzel iz njega majhno škatlico.
„Jerica, ti moraš domov. Solnce je zatonilo in pogrešali te bodo. Prinesel sem vam sicer vsem nekaj malenkosti, a kakor so pokazale razmere, bom moral vzeti večino s seboj.“
Josip je odprl škatlico, vzel iz nje križec z briljanti z zlato verižico in jo obesil Jerici krog vratu.
Dr. Mihajlo Rostohar, prvi slovenski docent na vseučilišču v Pragi.
„Jerica, v spomin na svojega strica in na to uro, nosi to malenkost !“
„Ej,“ vzklikne oskrbnik. „Ta dar je vreden braziljanca.“
„Hvala, stric. V spomin hočem nositi to,“ de Jerica. „Ljubše bi mi pa bilo, če bi mi dal v spomin kaj navadnega, ne ta dragocen križec.“
Josip se nasmehne.
„Le obdrži. Meni ni dragocen tako, kakor ti misliš. Brazilija je dežela diamantov, in najemnik znamenite jame Sao Joav da Barra je moj prijatelj. Naj te to ne skrbi. Nisem bogataš — a premožen dovolj, da ti lahko naredim majhno veselje. Pojdiva, spremim te še nekoliko.“
Vsi trije so se napotili proti vasi. Pred ograjo se vstavi Majer.
„Ločiti se moramo, Jerica. Jutri še ostanem tukaj.“
„Na svidenje, stric !“
Prisotnost oskrbnika je zabranjala na-daljni razgovor. Oba sta menjala poglede, da se razumeta, nato je odhitela Jerica pa ozki poti domov.
„Ali ne greste z njo?“ se začudi oskrbnik.
„Ne. Ostanem v gostilni!“
„V gostilni? Tu v vasi? Težko boste kaj dobili, ker ljudje nimajo ničesar pripravljeno za tujce. “
„Nekaj se bo še dobilo. Nisem razvajen!“
Oskrbnik je zmajal zamišljen z glavo. Čudno se mu je dozdevalo vse to, a ker Majer ni hotel reči ničesar, je bil obziren in ni spraševal.
Nato reče nenadoma :
„Veste kaj ? . . . Pojdite z menoj. Moje stanovanje je prostorno in postelja vam je na razpolago. Jaz bom pa spal na divanu. Ali ste zadovoljni ?“
Josip je pogledal oskrbnika in rekel : „Hvala ! Sprejemam vašo gostoljubnost.“
„Pojdiva tedaj. Upam, da se bova razumela. Moje stanovanje vam je na razpolago, kakor dolgo hočete. Po dnevi nisem veliko doma, zvečer pa si bova delala družbo. Pripovedovali mi bodete o Braziliji in o dogodkih, ki ste jih doživeli. Ali imate tudi plantaže?“
„Ne. Pač pa vrtnarijo v Rio de Janeiro.“ Jednostavni odgovor Josipa ni splašil oskrbnika in izpraševal ga je o vsem mogočem in počasi se mu je posrečilo, da je postajal Josip živahnejši. Jel se je zanimati za mladega oskrbnika. Njegov odkrit in preprost značaj mu je ugajal, in tem bolj ga je jel opazovati, ker je videl, da oskrbnik Jerici ni vsakdanji človek.
Med tem sta prišla do gospodarskega poslopja, ki je mejilo na eni strani ob grad, preprosto, dvonadstropno stavbo.
„Tam stanujem,“ de oskrbnik, kazaje I na stransko poslopje. „Ne sicer knežje, a bolje, kakor v vaški gostilni. Grad je že precej star, ona majhna zidava pa je novejše delo. Oče sedanjega gospodarja pl. Selhov jo je postavil. Sin bi tega ne zmogel.“
„Ali nosi posestvo tako slabe dohodke?“
„Bog varuj ! Ali vino in kvarte vse požre. Med nama rečeno, baron je strasten igralec in če bo trajalo še to tako naprej, bo kmalu konec. Zadnjič je zgubil pri neki igri več, kakor mu vrže posestvo celo leto.“
Med tem sta prišla krog gradu in se napotila k stranski stavbi. Ko sta prišla do hodnika, se je pripeljal voz, v katerem je sedela neka dama. Oskrbnik je snel klobuk k pozdravu in Majer je storil isto. Pri tem je pogledal dami v obraz. Bila je gospa kakih trideset let. Z obledelega lica in zmučenih potez se je še zrcalila lepota. Ko je nagnila z glavo v pozdrav, je pogledala površno Majerja in kakor tresljaj je spreletelo njeno telo. V tem hipu je zginila za vrati.
Majer je obledel in se oprijel oskrbnika.
„Kdo je ta dama?“
„Baronica Selhov. Lepa gospa, kaj ? In ravnotako dobra, kakor je nesrečna?“ „Kako se je pisala poprej ?“
„Rojena je pl. Varnic, če se ne motim.“ Majer je obledel še bolj. Oskrbnik je to opazil in vprašal s skrbnim glasom „Kaj vam je . . . ali vam ni dobro?“ „Nekoliko utrujen sem,“ odvrne zamolklo Josip. „Pojdiva v sobo. Mir mi bo
(Dalje.)

KMETSKA POSOJILNICA JV0/ LJUBLJANSKE OKOLICE
--------------r. z. z n. z.	/Q v Ljubljani, ---------
obrestuje hranilne vloge po	'	' brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varen naložen denar.	Rezervni zaklad: nad'pol milijona.

Slovensko društvo „Lipa“ v Zagrebu.
(Slika na naslovni strani.) ' Slovènska kolonija v Zagrebu je jako močna, saj se počuti Slovenec tam kot brat med brati. — L. 1908. so si ustanovili Slovenci v Zagrebu društvo „Lipa“,
večine v državnem zboru. To bo poskusil sedaj grof Sttirgkh. Obdal se je z možmi, s katerimi se upa pridobiti zaupanje pri Nemcih, Poljakih in Čehih, torej pri vseh treh velikih narodih naše države. Naučni minister je postal vitez Hussarek, ki stoji precej blizu nemškim krščanskim social-cem. Zaupanje nemško-narodnih Nemcev
občinstva. Ko je otvoril zbornični predsednik sejo, je vstal grof Sttirgkh, da razvije program svoje vlade. V tem hipu vstanejo tudi češki radikalci ter zaženejo velikanski hrup. Proti Stiirghu kličejo : „Naj govori namesto Vas Hoch enburger.“ „Cujte Hochenburgerja !“ „Saj Vam načeluje Hochenburger.“
Dr. Zdenko bar. Forster, Dr. Robert Mayer, FML. Frid. pl. Georgi, Dr. M. vitez Roessler, " Otokar Trnka,
železniški minister.	finančni minister. domobranski minister. trgovinski minister. _ minister za javna dela.
ki se kaj lepo razcvita in napreduje. Društvo goji družabnost in pe^je ter pomaga svojim članom tudi do gospodarskih koristi. Ustanovilo je svojo denarno zadrugo, kjer mora vsak član na teden vsaj 50 vin. vložiti in pa daje članom tudi posojila. V teku dveh let je razdalo že nad 20.000 K posojil in podpor. Društvo šteje sedaj 250 članov.
Pa še neko uredbo ima društvo „Lipa“ namreč poseben oddelek za dote. V ta oddelek sprejema neporočene člane in o poroki kakega člana vplačajo vsi ostali vsak po eno krono in nabrani znesek se izplača poročencu kot ženitovansko darilo.
Društvo „Lipa“ v Zagrebu pa ne pozablja tudi svoje ožje slovenske domovine ter je pristopilo k obrambnemu skladu C. M. D. v Ljubljani ter plačalo 1 delež po 200 K in nabira sedaj že za drugi kamen.
Društvo vodi od početka pa do sedaj predsednik g. Fran Samsa. Društvo si je tudi postavilo za zadačo, da si sezida svojlasten dom ter ima zbran že precejšen sklad v to svrho.
Društvu želimo, da se razvija in napreduje in postane tako steber v stavbi jugoslovanske vzajemnosti.
Noya vlada. V sredini visokih topolov in javorjev v Halbenrajnu pri Radgoni, tik ob nemšk-slovanski meji stoji star grad, domovina grofov Stiirgkhov. Najstarejši moški član te rodovine, Karol grof Sttirgkh je naš novi ministrski predsednik. Baron Gauč je dal ostavko, ker se mu ni posrečilo, pridobiti si za svoje načrte stalne
Dr. vitez Hochenburger, Dr. Maks vit. Hussarek, justični minister.	naučni minister.
vživajo justični minister vitez Hochenburger, železniški minister baron Forster in trgovinski minister vitez Roessler. Tudi finančni minister Meyer in minister za notranje zadeve, ^baron Heinold, sta nemška uradnika. Ceh je minister za javna
Ministrski predsednik Karol grof Stiirgkh.
dela, Trnka, Poljak pa minister za Galicijo, vitez Zaleski, ki je tudi vodja poljedelskega ministrstva. V ponedeljek, dne 6. novembra, ob 3. uri pop. je prikorakal grof Sttirgkh s svojimi ministri v zbornico. Poslanci so bili skoro polnoštevilno zbrani in so se postavili takoj okolo ministrskega predsednika. Na galerijah se je kar trlo
Vencel vitez Zaleski, Karl Heinold b. Udynsky, gališki minister. minister notranjih zadev.
Zaznalo se je namreč, da je vstopil Hochenburger le pod tem pogojem v Sttirg-khovo vlado, ako se mu dovoli, da sme vse narodne zadeve svojega ministrstva urejevati v sporazumljenju z nemško-na-rodnimi poslanci. Grof Sttirgkh je sicer med govorom takoj na te klice odgovoril, da to ni res, ampak da je Hochenburger vstopil le pod pogojem v njegov kabinet, ako sme zadeve svojega ministrstva uravnavati popolnoma nepristansko. To pa je tako samoumeven pogoj, da Sttirgkhu tega izgovora nihče ni prav verjel. Zato so ga poslanci med govorom še večkrat opominjali na Hochenburgerja.
Ministrski predsednik Karl grof Sttirgkh je rojen leta 1859. v Gradcu. Leta 1881. je vstopil v državno službo. Leta 1891. je bil izvoljen v državni zbor. A pri volitvah leta 1907. je v volilnem okraju Radgona propal protj kmetu Krennu. Cesar ga je imenoval nato za člana gosposke zbornice. Meseca februarja 1909 je bil imenovan za naučnega ministra.
Naučni minister dr. Maks vitez1 Hussarek je rojen leta 1865. Služboval je delj časa kot profesor na dunajskem vseučilišču. Leta 1906. je bil odpoklican v naučno ministrstvo kot sekcijski načelnik.
Notranji minister baron Heinold je rojen leta 1862. Leta 1905. je bti imenovan za deželnega predsednika v Šleziji, leta 1907. pa za cesarskega namestnika na Moravskem.
Železniški minister dr. Zdenko baron Forster je rojen leta 1860. in je bil uradnik v železniškem ministrstvu že od leta 1896. Forster je prijatelj nemških nacionalcev, ki se ga zèlo vesele.
Trgovinski minister dr. pl. Rössler je rojen leta 1857. in je služboval kot višji uradnik v trgovinskem in zunanjem ministrstvu. Tudi tega pozdravljajo Nemci kot svojega.
Minister za javna dela Otokar Trnka, je rojen leta 1871. inje najmlajši avstrijski minister. Služboval je več let v železniškem ministrstvu. Trnka je Čeh.
Prvi slovenski docent na praški češki univerzi. Dne 28. oktobra je začel predavati na filozofični fakulteti praške češke univerze prvi slovenski docent d r. M i h a j 1 o Rostohar. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je ta dan pomemben v razvoju slovenskega vseučiliškega vprašanja. Slovensko univerzo, za katero vsi stremimo, bomo naj-ložje dobili potom kake druge univerze na
Odlikovanje : Jubilanta Martin Gostiša (desno), Franc Marvina (levo) s sorodniki, osobjem jnž. žel. in carinskega urada.
ta način, da se že na kaki obstoječi univerzi ustvari začasen slovenski oddelek in potem ob ugodnem trenutku premesti na Slovensko. In katera univerza je bolj ugodna nego praška univerza bratov Cehov, ki vedno z največjim veseljem podpirajo vsa naša kulturna stremljenja. In tako je naš novi docent začel predavati v Pragi. Velike zasluge za to imata predvsem prof. Drtina in prof. Ma-saryk. —Prvo predavanje dr. Rostoharja je bilo prav številno obiskano, in dr. Rostohar je dejal, preden je začel predavati o svojem predmetu (elementarni logiki) to le: „Ponosen sem na to, da otvarjam svoja predavanja na češki univerzi, ki je bila in je središče srednjeevropske kulture. Mi Slovenci smatramo za svojo naravno pravico, da dobimo na češki univerzi tudi
Hrvaške^narodne noše v Dalmaciji.
slovenske stolice. Trdno sino prepričani, da nam vsak odkritosrčen Ceh to pravico rad prizna in bo z veseljem pozdravil tudi otvoritev predavanj v slovenskem jeziku. Naj bi na ta način postala češka univerza nerazdružljiva vez med Čehi in Slovenci.“ — Dr. Rostohar je bil rojen 1. 1878 v Krškem, študiral je na gimnazijah v Ljubljani in Kranju in potem na univerzah v Gradcu in na Dunaju, kjer je napravil doktorat. Nekaj časa je služboval na gimnaziji v Beljaku, potem pa je odšel v Prago, kjer se je izključno posvetil znanstvenim študijam in se je slednjič habilitiral na univerzi. Izdal je dve znanstveni knjigi: „Uvod v znanstveno mišljenje“ (v znanstveni knjižnici „Omladine“) in pa „Teorije hipotetične sodbe“ (v češkem jeziku) in je napisal mnogo člankov v razne časopise. On je tudi soustanovitelj slovenskega znanstvenega časopisa „Veda“, ki izhaja v Gorici.
Odlikovanje. Dne 22. oktobra 1911 se je na postaji južnega kolodvora v Gorici vršila redka slavnost. V znak 40 letnega zvestega službovanja se je podelila zaslužna svetinja postajnima delavcema Fr. Mar-vinu in M. Gostiši. Odlikovanju so prisostovali uslužbenci južne žel. in c. kr. carinskega urada, ter sorodniki jubilantov.
V okrašenih prostorih je pripel na zveste prsi zaslužno svetinjo Marvinu in Gostiši g. postaje-načelnik. Zares, 40 let služiti ni lahko, in delati zvesto 40 let, to je silno težko. G. Franc Marvin je goriški okoličan. G. Martin Gostiša pa je iz Logatca, ter se je udeležil L 1866 bitke pri Ku-stoci. Jubilanta sta vrla Slovenca, ter jima iz srca častitamo.
Vino 1911. Komaj je krstil sv. Martin mošt, že se zbirajo vesele družbe po vinskih kleteh in vinotočih, da „poskušajo“ kapljico, ki bo silovito poredna.
Se pozni rodovi si bodo pripovedovali o tem vinu, ki še je bilo, ko so se pisale zname-
nite številke 11. 11. H-(11. november 1911) mošt, kako dobro je bilo. Da ovekovečimo ta dogodek, prinašamo danes sliko vesele družbe v vinarni g. Prein f alka v Litiji, katero priporočamo tudi drugim, Id pridejo v ta kraj.
Obletnica smrti grofa Leva Nikolajeviča Tolstoja. Dne 20. novembra 1911 je leto dni, odkar je umrl veliki ruski mislec in slavni pisatelj grof Lev Nikolajevič Tolstoj. Bil je rojen 9. septembra Ì825. Tolstoj je živel kot preprost kmet na svojem posestvu Jas-naja Poljana. Njegovi spisi so prevedeni v vse jezike in posebno zanimivi so : „Vstajenje“ in „Ana Karenina“. Rusi ga splošno imenujejo: trinajsti apostel. Zakaj učil je krepostno življenje in strogo živel tako, kakor je učil. Kmetje so ga ljubili kakor svojega očeta. Pomagal jim je rad celo z denarjem. K obletnici njegove smrti bo v mariborskem slovenskem gledališču v nedeljo, dne 19.im. otvorilna^ slavnostna predstava za celo Spodnje Štajersko.
Danes prinašamo sliko grofa Leva Nikolajeviča pri plugu.
31 novih naročnikov en dan!
Banka Frank Sakser v Novem Jorku 82 Cortlandt Street v Ameriki nam je prijavila dne 14. t. m. 31 novih naročnikov. Na en dan 31 novih naročnikov, to je uspeh! Sedaj ima „Slovenski llustrovani Tednik“ v Ameriki že nad 200 naročnikov. V Egiptu ima 4, v Bosni 26, v Srbiji 17, na Bolgarskem 8, na Hrvaškem 450 in na Slovenskem: Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem 3000. Po pravici torej
Hrvaške narodne noše v Dalmaciji.
STAROGORSKI :
Trije prijatelji.
Šaljiva povest.
Moji prijatelji so si radi pripovedovali dogodbice, ki jih je doživel ta ali oni v svojih dijaških letih. Imeli so vsi namišljena imena, s katerimi so se klicali tudi še sedaj. In s temi imeni jih hočem klicati tudi jaz. Tomaž Jezik, Tobija Fekeleš in Bog mu daj nebesa, že počiva v hladni zemlji, Lazar Bombardon. To je bila lepa trojica, ki ni mogla obstajati drug brez drugega, in ki je imela nekako vodilno in odločilno besedo med dijaštvom, pa tudi med pisarji v našem mestu. Zakaj Tomaž Jezik je bil močan, da je zvil žlico med prsti, kakor slamnato bilko. Pripoveduje se, da sta on in Tobija Fekeleš namlatila nekoč petnajst kmečkih fantov tako, da niso vedeli, ali je tolče sam zlodej ali kdo. Tobija Fekeleš ni bil sicer tako močan, kakor Jezik, a razumel se je vsekako izborno na tepež. Dočim je Jezik zadajal udarce, da je koža na dotičnem mestu pokazala takoj modre in rdeče pege, je Tobija Fekeleš z neizmerno spretnostjo znal vreči človeško telo ob tla, da se je naredila jama, posebno če je telo padlo v blato in so v Ameriki mislili, da je potres. Lazar Bombardon se ni rad pretepal, a če je trebalo, ni štedi! s tem.
Taki so bili ti trije prijatelji.
Povedal bi vam lahko na ducate do-godbic, zakaj strahovali so celo mesto. Nekoč so učiteljišnicam zapeli podoknico ravno opolnoči in to na kostanjih.
Zgodilo pa se je to tako-le:
Policaj tistega dela mesta, kjer je bil zavod, jih je nekoč užalil in sklenili so, da mu eno zagodejo. Ob zavodu je bil lep drevored divjih, košatih kostanjev in na te kostanje, vsak na enega, so zlezli Tobija Fekeleš, Lazar Bombardon in Tomaž Jezik. Ko so se udobno vgnezdili med vejami so zapeli v krasnem trospevu:
Nocoj pa, oh nocoj, ko mesec svetil bo . . . bo tod okrog, oh joj,
„polipov“ vse èrnó.
Komaj so odpeli to kitico, že je pri-mahal od gornjega konca policaj — zakaj vsaka slovenska pesem ga je strašno razsrdila — in korakal po celem drevoredu, skrbno se oziraje po pevcih. Ko je prišel na dolenji konec, pa je rekel Bombardon, ki je bil tenorist:
„Ena, dve, tri . . .“
In zaorila je ona, mičnolepa v unisonu:
„Naš maček je ljubco imev . . .
Miau, miau, miau ..
Povem vam, da je bil ta „miau“, tako pretresljivo otožen, da so se odprla nekatera okna zavoda in skozi okna so pokukale kodre glavice z ganutjem na licih.
Policaj pa je prisopihal in renčal:
„Verfluchte Bande . . .“'
Govoril je namreč nemško, ker je mestece veljalo, kot starodavna lastnina Nemcev, dasi ljudsko štetje leta 1900 ni naštelo več Nemcev, kakor 105 duš z ženami in otroci vred.
Policaj se je vstopil tik pod okna in dejal :
„Entschuldigen Fräuleins, wir werden diese Katzen schon vertreiben“.2
Fekeleš pa je sezul škornje z gobni-cami — nosil je namreč rad škornje, ker je trebalo zato manj blaga za hlače — nastavil je na usta in zaklical:
1 Prokleta sodrga.
Oprostite gospice, mi bomo te mačke že pregnali.
„Dazu sind sie viel zu dum“.1
Policaj se je zasukal na peti kakor mlin na veter in zdirjal h gornjemu koncu drevoreda. Zdelo se mu je namreč, da je prišel glas od tam in to zmoto je povzročil glas, prihajajoč iz Fekelešovega škornja.
Trije prijatelji na kostanjih pa so zapeli :
„Luna sije kladvo bije
trudne pozne ure že .. “
Policaj je tekal po drevoredu in • se potil. A teh vražjih pevcev ni bilo videti in ni bilo. In to ga je spravilo v strahovito jezo. Zažvižgal je na piščalko s takim gnjevom, da so stanovalci poskakali iz postelj in pritekli k oknu, misleč, da je skočil na kolodvoru vlak s tira in zavozil
Naši grobovi: Grobnica pisateljskega^društva. Pesnik Fran Gestrin, župnik Božidar Raič, Anton Raič, Simon Rutar, Fran Levstik (pisatelj Martina Krpana), Ivan Železnikar, Iv. Nep. Resman in An-drejčkov Jože-Podmilšak.
v njihov drevored, dasi je bil kolodvor oddaljen dobre četrt ure. Naenkrat so se odzvale druge piščali in od vseh strani so prihajali policaji, tako, da jih je bil dre-
1 Za to ste prebedasti.
vored poln. Zopet je Fekeleš nastavil škorenj na usta in votlo zaklical:
„Habe die Ehre, meine Herren!“1 Zamrgolelo je, kakor na mravljišču, če dregneš s palico vanj. Tekali semintja, gor in dol, gledali celo za debla, a nikogar ni bilo najti.
Bombardon pa se je oprezno ozrl po drevoredu in ki je videl, da so se policaji razvrstili na obeh koncih, da bi tako prodirali proti sredini, je djal:
„Stvar postaja nevarna!“
Jezik pa je rekel:
„Zavriskajmo, potem pa molčimo, zakaj lahko se zgodi, da bi nas vseeno dobili“. In res se je slišalo:
„Ena, dve, tri. . .“
Na „tri“ so zavriskali vsi trije naenkrat, da se je zbudilo vse, kar je stanovalo v tistem delu. Odpirala so se okna in razjarjeni glasovi so se slišali:
„Ruhe . . .“2
„Kdo je, ki ne da miru!“
„Ruhe . . .“
„Bande!“3
In ko bi videli policaje. Šli so kakor v veliki Napoleonovi vojski kürasirji, s potegnjenimi sablami, urnih korakov, proti sredini drevoreda. Ko so trčili skupaj so prižgali luč, da pogledajo, če so koga ujeli, a čudo, nikogar ni bilo. Tedaj se jih je pa polastil strah in ne meneč se za vpitje zbujenih stanovalcev, ki so klicali policijo, so pobegnili vsak na svoj prostor, drgetaje do ranega jutra po vsem telesu.
Taki so bili ti triji prijatelji, zvesti drug drugemu, kakor en mož.
No bom vam več pripovedoval in vas dolgočasil s takimi malenkostnimi dogodki, ki jih je brez števila, pač pa še vam naj povem dogodek, slavni čin, ki je bil krona vseh del prijateljev Tomaža Jezika, Tobija Fekeleša in Lazarja Bombardona.
In to je bilo.
Kake pol ure iz mesta je stala na holmcu napol razpadla viničarija, katero pa so pred leti podrli do tal. Po mestu in okolici so si pripovedovali ljudje, da v tisti viničariji straši, da se prikazujejo vsakovrstni duhovi, kakor starec s sivo brado in belim plaščem, trije črni ljudje z ognjenimi očmi in skrivljenimi nogami in več drugih prikazni. Ponoči se ni upal nikdo v njeno obližje in bolj bojazljivi so se je celo ogibali podnevu. Pravili so, da se vidi večkrat ponoči v hiši luč, dasi že nekaj let nikdo ne stanuje v njej in da je včasih stokalo tako, da se je slišalo po eno uro daleč. Čuvaj vinogradov je vedel praviti, da je slišal vselej, ko se je približal tej hiši, in to je opažal posebno jeseni, ko je zorelo grozdje, kako je rožljalo, šumljalo in cmokalo.
Trije prijatelji so vedeli za te govorice. Vedeli so tudi, da hodijo dijaki, ki se ne boje ne vraga in ne hndiča, kaj li strahov, v to podrtijo, da tam nemoteno pijo in kvartajo, vendar se jih je pri teh govoricah polaščevalo nekaj kakor strah. In nekoč je Bombardon vprašal:
„Kaj praviš k temu, Jezik?“
Jezik je zmignil z ramami in se zagledal v holmec.
Fekeleš pa je pokadil cigareto in dejal: „Moje mnenje je, da pogledamo to stvar. Strahov ni, zakaj to nam je znano vsem, da ne eksistirajo. Da bi pa študenti še dalje plašili naše dobro ljudstvo, temu moramo pa narediti konec.“
Jezik in Bombardon sta ga pogledala, nakar Je rekel Jezik:
„Če misliš, da bi bilo to prav, pa po-gledimo!“
1	Čast mi je, gospoda.
2	Mir.
3	Sodrga.
(Dalje.)
I.-.-,	II—1[	I
Slovenski brivec
v Trstu
ANTON NOVAK
v ulici Sette Fontane 13
se toplo priporoča vsem tržaškim Slovencem za obilen obisk. Brivnica moderno higienično urejena.
:: Postrežba točna. ::
I------ lF=ir	1
Kdor se hoče
bolečin v pljučih, vratu in goltancu, če so še tako trdovratne ali pa astme, če je še tako stara in se zdi neozdravljiva, rešiti enkrat za vselej, naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N., Weissenbur-....	.. ... gerstr. 79. Tisoče zahval-
M. imllley, Ljubljana nih pisem. Brošura zastonj.
F. K. Kaiser
puškai v Ljubljani, Šelen-burgova ulica št. 6, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (bi-ciklov) kakor tudi ume-talni ognnj po naj nižjih cenah. Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno. Cenov-nik zastonj in poštnine ::	prosto.	: :
— Pristen dober ----------- —
se dobi pri L. Šebeniku ILIJv? V v Sp. Šiški pri Ljubljani.
+
Najboljše, najzanesljivejše
pariške novosti,
kakor tudi izdelovanje vseh vrst chi-rurgičnih bandaž, kakor klinih pasov z ali brez peresa, trebušnih obvez, suspenzorijev itd., pokončne držaje, umetne ude in druge aparate proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu priporoča
po nizkih cenah bandažist in rokavičar
FRANC PODGORŠEK
Maribor, Burggasse št. 7.
UNDERW00D
Brezobvezno razkazovanje! Ceniki franko.
Tfip Dpv Cn Ljubljana.
*	1ХСЛ V>v>e šelenburgova ul. 7.

Pridobivajte nove naročnike!
Največja zaloga oblek
za gospode in decke, ter konfekcije za dame in deklike.
Cene zelo nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Tržaški Slovenci!
najboljše vrste, zlasti zarezno in navadno strešno in vsakovrstno drugo opeko, kupite dobro in po ceni samo pri slovenski
tovarni za glinske izdelke
:::	v Račju.	:::
Minka Horvat, modistinja.
Jaz podpisana ne delam kričeče reklame, pač pa postrežem cenjenim damam v svoji stroki, kar najbolje, ker imam dovolj spretnosti za to. Vedno pazim, da imam, kolikor mogoče majhne režijske stroške, zato mi je mogoče nuditi svoje blago in delo, kar najceneje. Kdor se o tem prepriča, ostal mi bode zvest odjemalec. Dame z dežele dobe na zahtevanje slike.	Vsa popravila najceneje.
Minka Horvat, modistinja
Ljubljana, Sv. Jakoba trg.
Poslužujte se edino slovenske zlatarne in urarne v Trstu, Vašega rojaka, podpornika nar. društev
Vekoslava Povha —
v ulici del Rivo št. 26 (pri sv. Jakobu.) Postrežba ločna, cene nizke, izbera velikanska. Cenik franko*
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2-— do K 100.000 —
proti 5 % obrestovanju, ter povrača zneske do K 5000 brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice.
Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Za varnost hranilnih vlog in njih obrestovanje jamči občina Drniš.
Sklicujte se pri nakupovanju na Slovenski Ilustrovani Tednik!
Ц00ЈА Velika zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, : orkestrijonov i. t. d. pri :
BATJEL-U
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Moto-sacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stroje, gramofone, or------------ kestrijone itd. ----------
Pozor ! Svoji k svojim ! Pozor !
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
PETER WERNIG
družba z omejeno zavezo
= v Borovljah, Koroško. =
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Alojzij Kraczmer Li“bpJ.“a’„.^; ш".c'4
Največja in najstarejša trgovina s klavirji in godali na Kranjskem.
Ustanovljena leta 1901.
Zaloga samo najboljšega blaga iz najbolj slovečih tvornic. Nizke iz-posojevalne pristojbine. Zmerne cene. Sprejema ugiaševanje in popravljanje. — Sodno zaprisežen izvedenec.
IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
JVIovavsJi»
1111111111111111111111111111111111111111111111111111......i »
se priporoča v dobavo vseh vrst kmetijskih strojev. — Izdeluje sesalke, motorje na bencin in sesalni plin. — Popolne opreme opekarn, šametnih tovarn, in tovarn za cement, mlinov, žag. — Najnovejše sestave transmisij. Dopisuje slovensko. — Ceniki zastonj.
„Slovenski Ilustrovani Tednik“
Zanimanja zanj je povsod veliko. Razširjen je po zasebnih hišah, čitalnicah in bralnih društvih, po gostilnah, kavarnah, brivnicah, čakalnicah itd., kjer ga prebira tisoče in tisoče ljudi. Ker list s slikami vsakdo vzame rad v roke, je tudi inseriranje v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku“ jako uspešno, gotovo bolj nego v politiških listih, ki ga večinoma čitajo le pristaši dotične stranke. „Slovenski Ilustrovani Tednik“ pa je nepolitiški in nestrankarski list, ki ga rad in z zanimanjem čita vsakdo, in zaradi zanimivosti da tudi sosedom ali znancem. Tako roma vsaka številka „Slovenskega Ilustrovanega Tednika" ves teden iz roke v roko po vseh slovenskih krajih in ga čita gotovo 100.000 bralcev.
Spričo tega vljudno vabimo trgovce in obrtnike, kupce in prodajalce, služboda-jalce in službojemalce in sploh vse, ki žele inserirati, da blagovolijo inserirati v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku“. Stroški za to prineso stoteren sad.
Naslov: „Slovenski Ilustrovani Tednik“ v Ljubljani.
lahko rečemo, da je „Slovenski Ilustrovani Tednik“ najbolj razširjen in največ čitan sloveski list.
Izrekamo vsem prijateljem in pospe-ševateljem „Slov. Ilustrovanega Tednika“ iskreno zahvalo, zlasti se pa zahvaljujemo tvrdki Frank Sakser v Ameriki in dnevniku „Glas Naroda“ istotam, ki tako u-spešno razširjata „Slov. Ilustrovani Tednik“ med Slovenci v Ameriki. „Glas Naroda“ je priobčil dne 26. oktobra t. I. celo uvoden \ članek, v katerem priporoča „Slovenski \ Ilustrovani Tednik“, Banka Frank Sakser '■ nam piše v pismu z dne 3. t. m. in ki j smo ga prejeli 14. t. m„ med drugim tudi sledeče: „Vaš list nam istinito dopade ter je vreden vse pohvale tako tudi reklame“ \ ter potem poroča, da je „Glas Naroda“ \ priobčil uvoden članek v priporočilo „Slovenskega Ilustrovanega lednika“ in da še bodo delali po slov. amerikanskem časopisju reklamo zanj.
Omenjeni članek v „Glasu Naroda“ se. končuje sledeče: „V interesu dobre stvari naj bi tudi drugi slovenski listi priporočali „Slov. Ilustrovani Tednik“.
Taka je sodba ameriških rojakov! Kako pa je pri nas v stari domovini? Kateri slov. časopis je že priporočal „Slov. Ilustrovani Tednik“? Lahko jih pač naštejemo na prstih ene roke, večina ga ali bojkotira ali pa prezira in vendar „Slov. Ilustrovani Tednik“ ni političen in ne strankarski list.
Obračamo se do slovenske javnosti, posebno pa do slovenskega časopisja, s prošnjo: priporočajte in razširjajte „Slovenski Ilustrovani Tednik“, ki je vendar narodno kulturno podjetje, in ki lahko poslane, če se razvije, velevažen činitelj narodne prosvete.
Umor v Ljutomeru. Odkar pomnijo ljudje, se ni zgodil v Ljutomeru tako grozen zločin, kakor v pondeljek 23. oktobra t. 1. Bivšega šolskega slugo Franc Jožefa šole Matijo Pregerja so našli ne daleč od njegovega stanovanja umorjenega. Sodnijska preiskava je dognala, da je morilec Pregar] a trikrat ranil in sicer dvakrat z nekim topim orodjem, pri čemer mu je lobanjo čisto razbil, in enkrat z neko ostrino. Pregar
je stanoval pri zakonskih Janezu in Frančiški Cvek v Ljutomeru. Po neki pogodbi je imel pri njima zgovorjeno hrano in stanovanje do smrti. V sredi septembra pa se je Pregar skregal s Frančiško Cvek in od tega časa se nista več mogla videti. Pregar je tožil ljudem, da ravna Cvek grdo z njim.
Došlo je do različnih tožb. Dne 22. oktobra, v nedeljo zvečer, je došel Pregar precej okajen domu inje Cvekovo pošteno ozmerjal. Kam je Pregar pozneje šel in kaj je počenjal, se še doslej ni moglo dognati. Tudi se ne ve, ali je bil Pregar takoj ubit ali šele proti jutru. Dne 25. oktobra je napravila sodnija hišno preiskavo pri Cvekovih in pri mizarju Janezu Semeniču na Kamen-ščaku, kateri je imel bojda prepovedano razmerje s Cvekovo. Konec te preiskave je bil, da so Frančiško Cvek in Janeza Semeniča zaprli.“ Ta umor se je izvršil sicer na slovenski zemlji, med Slovenci ; Cvek (Zweck) pa je Nemka in ima podporo od Südmarke. Pa naj sedaj napiše zopet kak nemški listič o tolovajstvu Slovencev?!
Agitirajte in pošljite naročnino!
Drobiž.
Čudeži mraza. Profesor Raoul Pichet, eden prvih raziskovalcev mraza, je v Londonu predaval o tej znanstveni panogi. Posebno zanimivo je, kako deluje mraz na telo in na
način življenja. Žive ribe n. pr. se morejo samo do 15 stopinj pod ničlo ohladiti. V takem stanju so podobne storžu, ki se da na drobne koščke lomiti. Ako se jih zopet malo ogreje, tedaj prične veselo plavanje po vodi. Žabe vzdrže 28 stopinj mraza, nekatere kače 25, stonoge do 20, infuzorije do 60, a polži celo do 120 stopinj, ne da bi kak mraz škodoval njihovemu življenju. Seveda ne smejo biti predolgo izpostavljeni mrazu v mnogih slučajih ne čez eno uro. Jako občutljiva za mraz so jajca vseh ptic, temperatura nižja od ene stopinje uniči jih vse brez izjeme. Najhujši sovražniki človeštva pa, kakor mikrobe, bakterije, bacili itd., so za mraz nedovzetni.
V prihodnji številki dobijo poštne položnice vsi oni p. n. naročniki, katerim je potekla naročnina, da jo blagovolijo obnoviti. Ovitki bodo zaznamovani z rdečim križem.
Z modrim križem pa zaznamujemo ovitke vseh onih, ki še nam dolgujejo vso naročnino. Upamo, da isto sedaj poravnajo, drugače smo primorani izterjati jo drugim potom.
Najizbornejši kavni pridatek je Kolinska kavna primes — o tem dejstvu so se slovenske gospodinje že davno do dobra prepričale, in zato je ' kavna primes pri njih tudi tako zelo priljubljena in se je vdomačila v vsaki hiši. Drug vzrok temu je seveda ta okolnost, da je Kolinska kavna primes edini domači kavni pridatek.
Slepa ljubezen. Vsled nastalih zaprek se igra „Slepa ljubezen ne uprizori 19. t. m. kakor je bilo prvotno omenjeno, temveč šele dne 26. t. m. ali 3. decembra t. 1.
Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi dne 19. t. m. v prid ubožnim šolskim otrokom gledališko predstavo „Brat Martin“. Vse Slovence v Šoštanju in okolici opozarjamo na to prireditev in pričakujemo, da se je polnoštevilno udeleže.
Profesor v šoli (ko uči) : „. . . in sedaj pridemo k Alpam, ki jih pa kar preskočimo.
Vir. o 1911 iJVesela družba v vinarni g. Preinfalka v Litiji. (Fot. A. Roland a.)
Umor v Ljutomeru : Najdenje trupla 71 letnega šolskega sluge.
belega in 9 hektolitrov rubečega vina iz haloških vinogradov ima na prodaj po 56 vin, pro liter od postaje Ptuj Janko Žunkovič, nadučitelj in posestnik v Sv. Marjeti pri Moškanj-cih. Spodnje Štajersko.
Namizni prti z zadnjo večerjo
v sredini je vezana zadnja večerja, okrog pa podobe iz življenja Jezusa Krista, na finem damasti!, ki se da prati, v beli, imeni ali modri barvi velik 130 160 cm, obrobljen in stane komad samo 8 K. K temu primerni servieti beli, 6 komadov 7 K 20 v. Tak naj bi ne manjkal v nobeni krščanski hiši. Pošilja se po poštnem povzetju, 2 komada franko.
Josef Steidl, Plešnice 26, pošta Ullitz, Češko.

шт
Zaročil se je g. Andrej Oset, posestnik Tolstovrške slatine v Gu stanju na Koroškem z gospico Miciko Urbančevo, hčerko veleposestnika v Lehnu pri Ribnici na. Pohorju. Castitamo!
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj. V
Moderni posli. Vaša kuharica je pa jako samosvoja.“ — „Veste, ta je že dolgo pri nas, že moram potrpeti ž njo.“ „To me pa res zanima. Kako dolgo je že pri vas?“ — „Pomislite, dva meseca, cela dva meseca je že pri meni!“
Na lokalni železnici. Sprevodnik, ki je imel le enega edinega potnika v vlaku, reče zaupno postajenačalniku : „Naš današnji potnik je zaspal v vlaku; ali ga naj zbudim?“
—	„Če hoče tu izstopiti, ga seve zbudite ; zakaj pa ne?“ — „Menil sem, pustil bi ga, da bi se še peljal par postaj naprej ... da bi vsaj nekaj zaslužili.“
Olajševalen razlog. Zagovornik (k svojemu klijentu) : „Za božjo voljo, štiri osebe ste umorili ... in še hočete naj za vas predlagam olajševalne razloge ! Katere, kakšne?!“
—	„No, saj bi lahko bil pet oseb umoril.“
Uganil je. „In kaj in kje je tvoj naj starejši sin Morie?“ — „Izučil se je za bančnega blagajnika in sedaj je v Ameriki.“ — „No, in kdaj se sme vrniti ?“
Prvi kovani denar. Ni še dognano za gotovo, kje in kdaj so pričeli izdelovati kovani denar. Najbrže ga je prvi dal delati modri Haumrabi babilonski kralj, ki je vladal približno v času 2500 let pred Kristovim rojstvom. Znanost, denar iz kovin kovati, bi torej bila stara 4400 let.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Klavir
dobro ohranjen (Bösendorfer) se radi pomanjkanja prostora po ceni proda, ali zamenja s piano. — Vpraša se v upravništvu „Slov. Ilustr. Tednika“.
Pošljite naročnino !
Kdor želi
kupiti
kako posestvo i. dr. na slovenskem Koroškem naj se obrne pod „Goro-tan na upravništva Tednika.
Sukna
(pol volnena).
Izredna močna v krasnih vzorcih razpošilja à 5 kg = 7 kosov po povzetju. — Jos. Bren, Polička 90 (Češko). Gospodje trgovci zahtevajte v lastnem interesu vzorce in cene.
Koledar
z boc/ato ilustrovano vsebino izda v obliki mohorjevega koledarja uprava „Slov. Ilu-strovanega Tednika“. — Ta koledar bo edini te vrste na slovenskem, ker bo vseboval zelo mnogo slik. Naročite inserate v njem! Cela stran inserata stane 60 K, pol strani 35 K, četrt strani 20 K, osminka strani 12 K. — Koledar se bo razposlal po vsem slovenskem in izide v 20.000 izvodih. Naročniki „Slov. Ilustr. Tednika“ dobe koledar brezplačno.
Izredno poceni !
Zavoji blaga
za odpošiljatev pripravljeno za ceno
40 m — K 18-—
Ti vsebujejo izbrane ostanke in odrezke v dolžinah od 1 do 8 m pristno barvanega bombaževega sukna za obleke za poletje in zimo, bombaževe flanele, blago za predpasnike, platnine itd. Vzorcev ostankov ne razpošiljam.
Pošilja se po povzetju.
■
Tkalnica in odpošiljalnica
Jan Škoda
Červeny Kostelec,
Češko, Krkonoši, priporoča popolne in bogate
пргшелеш1е
in. druge tkalne izdelke. — Platno in posteljno perilo, rjuhe, bergate, damaste, julete, kanafas, barhente in flanele, brisače itd. Vzorce in cenike gratis in franko
Posebno opozarjam !
Rjuhe
brez šiva, ISO cm široke, 225 cm dolge, uporabne za najfinejše nevestne opreme, že izgotovljene in zarobljene, garantirano brezhibne za ceno K 2-80 1 kos.
Pošiljam najmanj šest kosov po povzetju
Važno : Manj vredno blago ne pošiljam in se za neugaja-joče denar takoj vrne. Prosim poskusite !
Po domače. Potnik (h poštarju) : „S tem, da mojega pisma niste pravočasno dostavili, imam veliko škodo, ker se je gospod trgovec prej odpeljal.“ — „Če ste pisali tako važne stvari, bi bili vendar pisali dopisnico ... tedaj človek vsaj čita, če se mudi ali ne!“
Iskre. 1. Italijani so hoteli dobiti Tripolis, dobili so pa — kolero.
2.	Kitajski cesar je šele 5 let star, a njegovi ministri in mandarini so še bolj — otročji.
3.	Dekle do 20 let izprašuje o ženinu : „Kakšen je?“; od 20 do 30 let izprašuje : „Kaj je?“; a ko je staro nad 30 let, kliče : „Kje, kje, kje je?“
4.	Nekdaj so bile zbirališče pretepačev beznice na „žegnanjih“, a sedaj so deželni in državni zbori.
Listnica upravništva.
G.U. J., Sestjan. Naročnina steče 15. aprila 1912 — G. Fl. J., Koristnica. Naročnina Vam je potekla z 28. septembrom. — G. J. V., Verd-Vrhnika. Slike Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča se ne morejo naročiti, ampak se dobe le kot nagrada za pridobitev novih naročnikov. Potrudite se za nagrado ! — G. M. T., Sromlje. Naročnina Vam je potekla 3. oktobra.
Listnica uredništva.
Vipavski. Če bi naš list priobčeval pesmi, bi morda priobčili samo prvo kitico Vaše pesmi, vse druge so slabe. Pozdravljeni ! — Šoštanj. Tako dolgih poročil mi ne moremo prinašati, pač pa, kakor vidite kratke notice.
ß
Ivan Jax in sin j
::	Ljubljana. :: Ц
iiniii mn m mi n imi mi n miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiji дјјд
Šivalni stroji. Kolesa. Domača ■ tvrdka.
Katinta Tiimajer
modna trgovina pri „Solncu“
v Ljubljani.
Resnica je, da se
nagrobni : venci :
s trakovi in napisi ter umetne cvetlice dobe le v rnoji trgovini najceneje in o tem se lahko vsakdo sam prepriča.
Posebno se še priporočam gg. trgovcem na deželi.
Kaj je
Krizmin?
Krizmin je garantirano najboljša pasta za svetlolikanje perila. Krizmin je moj lastni izum in ga izdelujem samo jaz ter garantiram za najlepši in hitro doseženi lesk. Krizmin varuje perilo, da se hitro ne umaže in raztrga. Svetlolikanje s Krizmi-nom je zelo lahko. —
Pošljite 50 vinarjev (lahko v pisemskih znamkah) pa bodete dobili brez vseh drugih stroškov in tudi poštnine prosto eno škatljo Kriznima (s porabnim navodilom), ki zadostuje za približno 100 kosov perila.
J. Križman, Ljubljana, Mestni trg.
Povrnem vse stroške vsakemu odjemalcu, ki bi se proti „Krizminu“ opravičeno pritožil.
Dobra tehnična moč
je na razpolago.;
Sprejema dela na dom in gre tudi v kako tehnično pisarno. — Pisma na upravo „Tednika“.

XII. zvezek H. Volaričevih skladb vsebuje za ženski dvospev in klavir 1. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Cena 1 K 50 h. Se dobi pri Frančiški vdovi Volaričevi v Zgor. Šiški št. 100 pri Ljubljani.
шшт
Vljudno priporočam svojo
knjigoveznico
v mestu in na deželi.
Albert Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12.
Ivan Millonig
Trst, Via Caserma 14
Trgovina delikates in kolonijal. Razpošilja od 5 kg naprej: Riž, kava, čaj, rum i. t. d.
stavbni mojster v Barkovljah št. 274 pri Trstu.
ki mu je pred leti kap prebavila prav oslabila, se ima samo želodčni tinkturi lekarnarja Piccolija, c. in kr. dvornega dobavitelja vLjubljani zahvaliti, daje želodec zopet spravil v red in jo iz hvaležnosti najtopleje priporoča.
IVAN MARTELANC
Zahtevajte gratis in franko ilustrirani cenik o
enem milijonu razglednic za Božič ■ - in Novo leto, —— --------------------------
kakor tudi tisoč različnih, lahko razpečevalnih predmetov.
Adler, Zeisel&Co., Dunaj 11, Praterstraße 66/19
Izvleček iz naših cenikov za poskusno naročbo : Božične in novoletne razglednice se razpošiljajo v vseh jezikih.
V barvotisku.
12	kom. sortiranih K	—-45
25	„	„	„	—-85
50	„	„	1()0
100	„	„	3'—
V barvotisku in blesku.
12	kom. sortiranih K	- '60
25	„	„	„1-20
50	„	„	2-20
100	„	„	4-~
V barvotisku in električnem blesku. Najnovejše in najlepše. 12	kom. sortiranih K	—*85
25	„	„	„	1*65
50	„	„	„	3 —
100	„	„	5-50
Pošilja se po poštnem povzetju ali če se vpošlje denar naprej. Pri naročilih pod 2 K je v znesku v poštnih znamkah istočasno priložiti 90 vin. za poštnino.
Vse vpije
draginja, draginja in denarja ni; .
ljudje pa ne vedo, da se pomazana obleka da kemičnim potom najbolje očistiti, obledela najfinejše in trpežno prebarvati, da je kot nova. Vse to opravi zvesto, točno in po ceni : PARNO BARVARSTVO ter kemično čiščenje in snaženje oblek
JOS. REICH, LJUBLJANA
Poljanski nasip št. 4.
Iz vseh dežel se sprejema in vrne s pošto in gotovo bo vsak zadovoljen ter še prihranil denar.
Ceno posteljno perje!
—— Najboljši češki nakupni vir.	■
1	kg sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K ; boljšega 2-40 K; prima polbelega
2	80 K, belega 4 K ; belega puhastega 5 11 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K ; puha sivega 6 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zpiovljeie postele i2=e.g0S,zrii t
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K ; napol puh 20 K ; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16K, zglav-nice 3, 3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13, 14 70, 17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5-20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14'80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan, cen gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 180, Češko.
PRESENETLJIVA NOVOST!
600 komadov samo 4 krone.
Krasna pozlačena 36 ur idoča precizijska anker ura z veri-rižico, natančno regulirana, za kar se jamči 3 leta ena moderna svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev 1 krasen prstan z imit žlahtn m Kamnom, 1 cevka za smodKe z jantarom, ena elegat.ma ženska broška (novost) eno krasno žepno toaletno ogledalce, ena usnjata denarnica, en žepni nožič, en par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentiranimi kaveljčki, en srčkan album za podobe s 36 podobami naj-krasnejšimi celega cveta, б šaljivih predmetov, velika veselost za staro in mlado, en jako praktičen spisovnik za pisma, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja stane samo 4 krone.
Pošlje se po povzetju potom centralne razpošiljalnice
F. Windisch Krakov št. T/22
—----—— NB Za neugajajoče denar nazaj.-------
Ne kupujte druzega zoper
kašelj
hripavost, katare, zasliženje in dušljivi kašelj, kakor fino okusne
Kaiserjeve prsne karamele
s „tremi jelkami“. 5900 notarsko poverjenih izpričeval, zdravnikov in privatnikov, gotov uspeh. — Zavoj 20 in 40 vin. Škatlje 60 vin. se dobiva v vseh lekarnah in mirodilnicah.
= Nezaslišano. =
600 komodov samo za K 4*50.
Lepa pozlačena anker ura priznano dobre znamke „Cyklop“ z verižico, dobro idoča, 3 letno jamztvo, 1 moderna svilnata kravata za gospode ; 3 kosi fin. žepnih robcev ; 1 kr a-, sen prstan za gospode z imit. dragim kamnom ; 1 krasna eleg. garnitura za dame sestoječa iz 1 lepe ovratnice iz Orient, biserov, mod. damsko nakitje, 2 elegantni zapestnici, za dame, 1 par uhanov s patent kljukicami, 1 krasno žepno ogledalo. 1 usnjata denarnica ; 1 par gumbov za manšete, 3 stop. double-zlato s patent zapono ; 1 veleeleg. album za razglednice s krasnimi razglednicami sveta ; 3 šaljivi predmeti, veliko zabave za mlado in staro ; 1 zelo praktičen Ijùbavni spisovnik za gospode in dame ; 20 korespondenčnih predmetov in še 500 koristnih predmetov, za gospodarstvo. — Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo K 4"50. — Pošilja po povzetju ali pa če se denar naprej pošlje dunajski centralni razpošiljalnici
P. LUST, KRAKOV št. 767.
NB. Pri naročitvi 2 zavojev se priloži še zastonj zelo interes, družabna igra. Za neugajajoče denar nazaj. Riziko izključen.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga : :	zavarovalnica.
: Rezervni fondi K 53,758.285-24.
„SLAVIJA“
Izplačane odškod-in kapitalije : K 115,390.603-65. :
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi : :	se vplačili.	: :
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov.-nar. upravo
Vsa pojasnila daje :
Generalno zastopstvo v Ljubjani «g?1 pisarne so v v Gosposki ul. 12.
—	... r . J	lastnej bancnej hiši	r ........
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in ::	občnokoristne namene. ::
FRANC PLETERSEK,
Maribor, Koroška ulica št. 10.
Rnrrntn v al nera politiranega in motnega po-DOfc'd.Lct ZctlU^ct hjgtva jz trdega, kakor tudi
mehkega lesa za spalnice, jedilnice in kuhinjskega pohištva. — Divani, žimnice, stoli in ogledala.
Železne otroške postelje po najnižjih canah.
Ignac Božič, SodeiTA
Maribor, Tegethoffova cesta št. 16.
Velika zaloga angleškega blaga.
Odlikovan na razstavi v Parizu leta 1911 z zlato kolajno.
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih
Ljubljani Stari trg 20
Ceniki Iranko.
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9.	::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipalce, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
[Jakob Vezjak,
rvrv/vxwn Maribor Grajski trg
se priporoča p. t. občinstvu za izdelovanje oblek.
Velika zaloga vsakovrstnih izgotovljenih oblek.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo
švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2'50 naprej. — Cenik brezplačno.
Ali ste nam že pridobili novega naročnika ?
Priporoča se
: : slovenska trgovina : :
z modnim in manufakturnim blagom
J. N. ŠOŠTARIČ
MARIBOR, sedaj samo Glavni trg št. 19.
Na drobno !
Na debelo !
Slovenci pozori
Vsi zavedni Slovenci, trgovci, društva, krajni šolski sveti, občine, župnišča i. t. d., naj naročijo svoje potrebščine, kakor šolske tiskovine, zvezke, trgovske knjige, Ciril in Metodovo črnilo, pisalni papir, svinčnike, pere, a, razglednice, slovanske igralne, karte, konfeti, kače, lampijone, srečke, okraske i. t. d. vedno le v znani narodni trgovini
VILKO WEIXL,
Maribor (Štajersko), Gosposka ulica št. 33.
Postrežba točna, cene nizke, izbera velikanska !
Slovensko brivnico
v Mariboru, Tegethofova ulica 22
priporočam vsemu slovenskemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem
Juro Gređlič, brivec.
' V--.AC
Slovenski volilci ! = Vo.1.it1e naro(!no
'	____špecerijsko trgovino
ALOJZ ŠUMENJAK,
v lastni hiši, Maribor, Tegethoffova cesta 57.
Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda in v korist obmejnim Slovencem.
Postrežba točna in solidna ! Slovenci : Svoji k svojim 1
S,6«, Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tols'emvrhu p. Guštanj (Koroško).
-‘s*, r
I
Allein echter Balsam
■us 4er Schulzen|il*Apothm in
A.Thierry in Pregrada
kei Rohilsch-Sauerbrunn.
Lekarnarja A. THIERRY-jev BALZAM.
Edino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, ponarejanje in vsak prekup drugega balzama s preverljivimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje, Ta balzam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, bljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleznih na pljučih, posebno pri influenci, želodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, telesnemu zoporu, zobobolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12/2 ali 6/1 ali ena velika posebna steklenica K 5.60
Lekarnarja THIERRY-jevo edino pristno mazilo iz vrtnice
je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reči in stori, da so bolestne operacije nepotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. Dve škatli staneta K 3-60.
Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu,
Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu.
Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinalnih mirodilnicah.
R. DIEHL, veležganjarna, Celje
iimiimiiiiiimmimmmmHmmmmHiHttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
priporoča svojo veBko zalogo doma žgane štajerske slivovke, tropinovca, brinovca, borovničarja, vinskega žganja in domačega .•. .\ .\ .*. z. konjaka, л .\
"D rìHf-ryl T iiililiciTl£l skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. -D# vJU IZ<1} Ijj U ШЈ dlldL Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri. :: Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ::	■	Solidna postrežba.	■	Vedno nizke cene.	■
DÄooeK“ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. “ToSTl"*1
Stritarjeva ulica štev. 2
-... —	.■	Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.	-- ""	■-1—
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V2 0/°.
jfil Q axccoxxxxxaxoxoco j |Ги|
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
M« «1111 [» »t VI

Frančiškanska ul. št. 8.
I LA t« Г/1Д «111 кНЦ	iT
I ll»S^Z:CVell lia^CVell
:	r. z. z o. z. :
izvršuje vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela najsolidneje : in po zmernih cenah. :

Frančiškanska ul. št. 8.
[ii- У^4 ‘VH П 11» fcm 4 У-тГГ
Ilia^CVelllie^CVell
Lwetnik hi ai-eiinik Autori Pesek. — Tiska „Učiteljska T lekarne“ v Ljubljani.