Poštnina plačana v gotovinL Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno Din 36.- Izkaja okoli 20. vsakega meseca. Gostilničarski vestnik Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji starani pa Din 1.— od mm in stolpa. Telefon 39—11. Cek. rač. it 11.131. Štev. 8. Ljubljana, dne 30. avgusta 1937. Leto VIL Slaba sezona Naše gostinstvo stoji pred. porazno ugotovitvijo, da je letošnja sezona ena izmed najstabšili sezon zadnjili let. Ker ni tujski promet samo svojina hotelirstva, temveč slehernega zavednega gostinskega obrtnika, zato ni odveč, če se nekoliko zadržimo pri tem nerazveseljivem dejstvu in ugotovimo tudi vzroke, ki so bili glavni povzročitelji slabe sezone. Že lansko leto, takoj ko so nekatere države, ki so nam v tujsko-prometnem polju hude konkurentinje, devalvirale svojo valuto, so se slišali alarmantni glasovi naših turističnih pisarn v Berlinu in Parizu, kakor tudi v Pragi in Dunaju, torej iz središč držav, ki nam dajejo največje kontingente gostov. Ministrstvo za trgovino je takoj reagiralo na ta opozorila in zahtevalo, da se izvrši revizija hotel-skih cen, ker je smatralo, da lahko le hotelirji z nizkimi cenami vzdržijo konkurenčno nevarnost. Vse na turizmu prizadete organizacije so se resno bavile s tem pozivom, predvsem seveda gostilničarske zveze, katerih članstvo bi bilo z redukcijo cen najbolj prizadeto. Vršili šo se sestanki, med njimi tudi sestanek zvezne organizacije za dravsko banovino, ki ga je sklicala v početku novembra lanskega leta na Bledu. Ministrstvo za trgovino je dobilo dovolj odgovorov in zadosti materi-jala, ki ga je gotovo dobro preštudiralo in podvzelo korake, da se predhodno- izpolnijo zahteve gostinskega stanu, predno se pristopi k nasilni redukciji cen. Dolgotrajno prepiske in ustmene intervencije vzamejo toliko časa, da preidejo meseci ne da bi prišlo do kakega rezultata. Da niso naše trditve zvite iz trte jih bomo v naslednjem poskušali tudi dokazati. Določitev cen ni odvisna od hotelirja temveč od neštetih okolščin, ki se ji hmora upoštevati, če se hoče računati z aktivnostjo podjetja brez pretiranega zaslužka. Danes smo nalašč priobčili uradna tržna poročila najvažnejših živilskih potrebščin, ki igrajo v gostinskih obratih velevažno -vlogo. Ugotovljeno je, da so se samo cene mesa v dravski banovini dvignile za ca. 40%, drugim živilom pa za ca. 30%, dočim je bil padec cen le pri takih predmetih, ki igrajo pri prehrani sporedno vlogo. Kako je bilo tedaj mogoče hotelirju znižati cene, če je ugotovil skok cen onim predmetom, ki jih vsak dan rabi v svojem obratu? Znižanje cen jedil bi bil tedaj naravnost samomor za hotelirja. Na žalost so se vršila taka u-ničevanja letošnjo sezono, saj so hotelirji vsled slabega obiska nudili cene, kakršne so zahtevali gosti. Posledica se bo pokazala pri končnem obračunu, posebno bo bridka za one, ki delajo za denarne zavode in privatne- upnike. Sila kola lomi, pod tem geslom so sprejemali hotelirji goste, če so v obče hoteli imeti promet v svojih podjetjih in tako gre fretarija našega zadolženega hotelirstva naprej, dokler ne pride do katastrofe in dokler se ne vsede v hotel upnik ali pa špekulant, ki je s polovično in morda s tretino investiranega kapitala prišel v last podjetja. Pogin onega, ki je hotel sezidal in ga držal nad vodo, kolikor časa je pač šlo, ne gane nikogar. Slabo je gospodaril, zato pa je propadel, tako se glasi običajno zadnji pozdrav, ki ga izvolijo na poginu hotelirja prizadeti vreči za njim, da si nekoliko olajšajo vest beneškega Žida. Tega nazinanja »o tudi tiujsikotprometm interesentje in niso redke izjave merodajnih činiteljev, češ, pa naj pride drugi, samo da hotel ostane. Ne gre Prvovrstno blago! Nizke cenel ftekaj o postanku naše organizacije K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m~ NA DEBELO -m Vedno v zalogi: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker VERMUT VINO - PELINKOVEC LIKER Točna postrežbal Zahtevajte ponudbe! jim tedaj za osebe, gre jim za mrtvo zidovje in inventar, ki ga naj poskuša zopet oživeti druga oseba, ki bo morda radi manjših bremen nekaj časa lažje izhajala, končno pa prišla v isto zagato kakor njen prednik. In tako se vrti ta perpetuum mobile s to razliko, da polomljeni stroj sicer o-stane, uničeno pa je mnogo idealov in eneržije. Kdo se še danes briga za človeške eksistence; končno imamo pa še vedno ministrstvo za socialno skrbstvo in privatne humane ustanove, ki nudijo revežem vsaj enkrat na dan topel prigrizek. Tako se ustvarja jugoslovenski hotelirski stan ali bolje presnavlja, saj izginjajo hotelirji s površja, kakor bi -bili iz papirja in prihajajo na vrsto nove žrtve, tako da ne bomo nikdar prišli do hotelirstva, kakor ga imajo tuje države, če se razmere iz osnove ne spremenijo. Imamo sicer na papirju mnogo načrtov in ideal nih zamisli, ali kaj pomaga vse to, če' se na drugi strani istočasno že v kali zatre vsak dobronamerni podvig. Letos so bila italijanska letovišča prenapolnjena, ker so bile cene v hotelih nizke in izpod cen v naših hotelih. Kako je to mogoče, da je italijanski tovariš lahko izkalku-liral tako nizke cene, saj so vendar življenjske prilike v Italiji težje kot pri nas. V poljedelstvu pasivna Italija uvaža vendar v ogromnih količinah tudi od nas poljedelske produkte in živino, saj čutimo to že na lastni koži, ko so cene najvažnejših artiklov za prehrano pri nas silno poskočile. To je vsekakor zagonetka in bi bila ostala nerešljiva, če ne bi vedeli, da italijanski tovariš ne stoji osamljen, temveč ga stalno podpira posredno in neposredno država. Italijansko hotelirstvo je silno zadolženo in se da primerjati z zadolžitvijo s švicarskimi hoteli. Toda ti dolgovi ne delajo italijanskim hotelirjem takih težav j kakor našim, ker imajo radi posredovanja države nizko obrestno mero. Na razpolago imajo cenene kredite za nabavo sirovin in obnovo inventarja, kar je pri nas nepoznano pri omrtvi- I Po preteku petih let, odkar se je ustanovila banovinska gostilničarska zveza za dravsko banovino, gotovo ne bo odveč, če seznanimo naše čitate-lje o poteku one seje v Celju, kjer so delegati bivše mariborske in bivše ljubljanske zveze soglasno sklenili spojitev obeh zvez v enotno in močno stanovsko organizacijo. Seja se je vršila dne 30. aprila 1932. v Celju v hotelu Hubertus, ter so se je udeležili od bivše mariborske zveze sledeči delegati: g. Zemljič Fr., predsednik mariborske zveze, g. Holz Matija, podpredsednik mariborske zveze in predsednik združenja gostilničarjev na Pobrežju pri Mariboru, g. Posti, odbornik mariborske zveze, g. Bernardi, odbornik mariborske zveze in predsednik celjskega združenja ter g. Petschuch, sedanji predsednik celjskega združenja. - Bivšo ljubljansko zvezo pa so zastopali: g. Kavčič Fr., predsednik ljubljanske zveze in predsednik ljubljanskega združenja, g. Krapeš Fr., odbornik ljubljanske zveze, g. Majcen Ciril, odbornik zveze in tedanji predsednik združenja v Laškem, Windi-scher J., odbornik zveze in predsednik združenja v Novem mestu. Poleg tega sta bila navzoča oba zvezna tajnika, in sicer: gg. Pintar Ante in Peteln Anton. Za predsednika te seje je bil izvoljen g. Kavčič Franc, ki je pozdravil ■ navzoče delegate in jim pojasnil pomen seje. Omenil je tudi, da je banska uprava razpustila z ozirom na obrtni zakon vse zveze, ki so bile u-stanovljene po določilih obrtnega zakona in da se mora ponovno zaprositi ustanovitev zveze po določilih zakona o društvih. Nato so se vršili še razni govori, ki so pojasnjevali nujno potrebo take združitve, nakar je g. Kavčič vsakega poedinca vprašal z«, njegovo mnenje. Iz zapisnika te seje posnemamo do- čenih bankah in hranilnicah. Italijanski tovariš ima že v teh dveh stvareh prednost pred nami in če pride končno v zagato, mu priskoči kakor smo rekli, država posredno ali neposredno v pomoč, ker noče, da bi skrahiralo niti eno gospodarsko podjetje, ki ima količkaj zdrave življenjske sile v sebi. Gospodarstvo v Italiji se razvija po naprej določenem načrtu in se za dosego cilja ne birajo sredstva. Kakor postopa Italija v drugih gospodarskih panogah, tako postopa tudi pri tujskem prometu. Tujski promet ni v Italiji samo briga poedinca temveč celokupnosti, ker živi od turizma vse prebivalstvo. Italijanska država jemlje pri turizmu levji del brig in težav na sebe, ter jih naravno lažje in hitrejše obvlada, kakor pa bi jih obvladal hotelirski stalež. Ali je tedaj zagonetka o nizkih cenah po italijanskih hotelih še zagonetka? Vešča propaganda in dobro urejeno poslovanje turističnih birojev v inozemstvu omogoča italijanskemu hotelirju v naprej oceno dotoka gostov, kar ni od male vrednosti za pravilno kalkulacijo. Naša propagandna služba v inozemstvu Staklo • B. Tober Št. Vid nad Ljubljano - Telefon 39-64 za brezkoakurenčne osna nudi Vam kozarce, steklenice za vino, opletene demijone, štuce in vse kar rabite za vašo gostilniško obrt. Prosimo, zahtevajte ponudbe. besedno nekatere značilne izjave, in sicer: G. Zemljič Fr., predsednik bivše mariborske zveze se izjavi za skupno zvezo. G. IIolz prosi za pojasnilo od katere strani se je združitev propagirala, nakar mu g. Kavčič pojasni, da je to vprašanje načel g. Windi-scher J. iz Novega mesta. Jako toplo se je zavzemal za združitev tudi zastopnik Zbornice TOI v Ljubljani ob priliki obč. zbora ljubljanske zveze. G. Posti Herman izvaja takole: »Spominjam se onih časov, ko se je preselila mariborska zveza v Maribor, da ni ugovarjal tedanji predsednik te zveze preselitvi, ker so bili vsi edini, da mora biti sedež tam, kjer je sedež najvišje oblasti. Danes smo prišli v isti položaj. Z ustanovitvijo 'banovine je Ljubljana postala središče najvišjih oblasti, zato je nujno potrebno, da se združimo čimpre-je in sicer v slogi in ljubavi. Od take združitve ne bo imel nihče škode«. G. Holz Matija, predsednik združenja za Maribor-okolico, pa je takole izjavil: »Gospodje, naše bolečine so popolnoma jednake, zato pozdravljam združitev obeh zvez in upam, da bo močna zveza delovala v bratski slogi in edinosti in da si ne bomo metali polen pod noge«. Z ozirom na take izjave delegatov bivše mariborske zveze, ki so bile soglasne z izjavami delegatov bivše ljubljanske zveze se je sklenila ustanovitev današnje gostilničarske zvez-. ne organizacije. Oba zvezna tajnika pa sta bila določena, da sestavita zvezna pravila, katera so predložili banski upravi v potrditev gg. Majcen Ciril, Trop Ognjeslav, Bernardi Drago in Windischer J. To je bil postanek naše zvezne organizacije. Delo zveze tekom petih let pa je dokazalo, kako prav so imeli takratni ustanovitelji te skupne banovinske stanovske organizacije pa je vredna posebnega poglavja in bi 'se preveč sramotili samega sebe, če bi objavili kritike raznih potovalnih pisarn, ki leže v našem arhivu. Italija žrtvuje za propagando iz državno blagajne velikanske svote, dočim se pri nas borimo za desettisočake in je treba mnogo intervencij predno pridejo v proračun ministrstva trgovine. Večji del italijanske propagande se finansira iz javnih sredstev ne pa iz žepov hotelirja, kakor pri nas, ki izmeče za razne obiske inozemskih potovalnih pisaren, za nagrado provizije in brošure ho-rendne svote, ki pridejo pri kalkulaciji tudi v poštev. Vozne olajšave, ki jih nudi Italija tujcem so nekaj posebnega. Če bo šlo tako naprej ni več daleč čas, ko bodo italijanske železnice in parniki zastonj prepeljevali goste po državi. Ali bi bilo to iz, trgovskega stališča napačno? Po našem mnenju ne, ker se tako tujec prisili, da izda v raznih krajih do zadnjega beliča, ki se potem zopet zbira v tisočerih in sto-tisočerih kanalih končno vendar le v državni blagajni. Posredni dohodki so tedaj ravno tako, če ne še boljvažni kakor pa neposredni dohodki, s katerimi se pri nas dovolj ne računa. Pri nas mora biti železnica zaradi svojega birokratizma vedno aktivna in celo tako aktivna, da lahko podpira druge resore. V Italiji pa so lahko italijanske železnice pri tej gospodarski politiki pasivne, ker se vzdržujejo iz skupne državne blagajne, saj so ji dovedle bogate dohodke. Koliko je treba pri nas prosjačenja in koliko konzultacij, predno se doseže vozna olajšava za kak kraj, do- čim se v Italiji zahteva le določeno | bivanje v državi, pa se naj tujec na- I haja v katerem kraju si bodi. Imamo prirodne krasote, ki jih hvalimo na vse pretege in jih smatramo za najlepše na svetu. V tej samohvali pozabljamo, da ima Švica, Italija, Avstrija in Francija v svojih Alpah slične krasote in da opaja n. pr. italijansko in francosko rivijero tudi morje. Torej je privab-ljivost prirodnih lepot tujih držav precej velika, ki se še stopnjujejo z olajšanim dostopom do teh naravnih zakladov. Danes se težko dobi v teh državah občinsko cesto, ki bi izglodala prilično tako, kakor izgledajo naše državne ceste. Na tisoče kilometrov betoniranih in asfaltiranih cest preprega tujo državo, tako da je za avtomobilista vožnja po takih cestah naravnost užitek. Letošnjo leto smo opazovali avtomobilski promet po naših cestah in gledali, kako so vozili elegantni avtomobili petičnih tujcev zaviti v oblake prahu. Čudili smo se, da niso imeli na sebi plinskih mask. Cestni prah se v teh državah dobi namreč le še v muzejih. Sram je človeka, če sliši tujca, ki ves razdražen psuje na našo cestno mizerijo, in se zaklinja, da nikdar več ne prestopi meje. Drugo propagandno sredstvo za obisk naše države je cena bencina. Kolikor nam je poznano je bencin pri nas najdražji. Človek bi mislil, da bo vsaj bencin po ceni, če že imamo slabe ceste, da si vsaj v majhni izmeri ohranimo avtoturizem, ki do-naša na j več je dohodke. Pri nas stane liter bencina 8.90 din, v Italiji ca. 5.60 din, v Nemčija ca. 5.60 din, v Avstriji ca. 5.40 din, na Češkem ca. 4.70 din, v Franciji ca. 4.50 din (za posetnike mednarodne razstave v Parizu je bil še cenejši) v Belgiji stane ca. 4.50 dinarjev, na Holandskem ca. 3 dinarje, v Bolgariji ca. 6 din in na Grškem ca. 3 din. Iz tega izhaja, da je v državah z asfaltiranimi in betoniranimi cestami bencin mnogo cenejši kakor pri nas in da je celo cenejši v Bolgariji in Grčiji, ki imata prilično take ceste kakor pri nas. V nam konkurenčnih državah ima tedaj avtomobilist izvrstne ceste in po ceni bencin, pri nas pa pri slabih cestah najdražji bencin v Evropi. Ali se naj tedaj čudimo, da sc tujci izogibajo naše države? Kaj nam pomagajo samo prirodne lepote, če pa je toliko ovir, ki odbijajo tujca in mu onemogočajo bivanje v naših krajih. Preteklo leto so se devalvirale valute Italije, Francije, Češke itd. ter je bilo jasno, da bo devalvacija valut igrala, v našem turizmu značajno vlogo. Naše organizacije so zahtevale, da se naj uvede turistični dinar, da se vsaj nekoliko paralelizira padec iz vestnih valut. Vsi taki predlogi so bili zaman, ker Narodna banka ni dala svojega pristanka. Bala se je najbrže prevelike izgube, kakor da bi ji bile izgube nepoznane. Pri tem ni računala na izdatno večji dotok deviz, ki bi ji dale možnost za marsikatero dobičkanosno transakcijo. Poleg tega imamo nesrečo, da se v sredi sezone pojavijo razne devizne težkoče, kakor n. pr. lansko leto z Nemčijo. Nekaj sličnega se je tudi letos pripetilo. Skopneli so naenkrat mesečni kontingenti, ki so se določili z dresdenskim sporazumom, ker so s>e porabili v predsezoni predvsem za Primorje. Časopisi so poročali, da se je še le koncem julija na Dunaju razgovarjalo z avstrij. narodno banko glede turističnega dinarja, Kakšno vsebino so imeli ti pregovori — ne vemo, ker se vendar turistični dinar tiče predvsem naših financ. Značilno jo le, da se razgovori vodijo takrat,' kadar smo v zagati in kadar so hoteli prazni. Menda hi bilo potrebno, da bi se pregovori vršili ta koj po končani seziji, ko se vršijo predpriprave za prihodnjo sezono. Pri takih pregovorih se morajo predvideti pač vse ovire, ki se tako pogosto pojavljajo v našem turizmu in ki bi morale biti točno pognane našim merodajnim krogom. In končno pride na vrsto davčna politika. V zadnjem času se je na-gromadilo toliko novih trošarin, ki podražujejo za hotelirstvo najvaž- nejše predmete, da ni že skoro pred- , meta, ki bi bil izvzet. Povišal se je I davek na poslovni promet, ki ga mora tudi hotelir plačati v primeroma hujši izmeri kakor pa industrija. Zgradarina ne pozna nobenega par doma, Dočim plača hotelir od svojega prometa pridobnino in od zgradbe zgradarino, ki odvisi od števila nočnin, plača industrijalec le pridobnino odnosno društveni davek, dočim je za svoja industrijska poslopja oproščen zgradarine. Lahko trdimo, da zadene vsaka nova trošarina, vsak novi davek ali taksa predvsem gostinski stan. Razumljivo, da se pri takih obremenitvah ne more govoriti o znižanju cen. Našteli bi še lahko mnogo in mnogo, navesti bi morali visoke cene za električno razsvetljavo, vodarino, šušmarstvo, ustanavljanje malih obratov, toda za enkrat dovolj. Da zaključimo. Naš, s toliko muko in s tolikimi žrtvami hotelirskega stanu upeljani turizem je v resni nevarnosti. Hotelirstvo je že v preveliki meri doprineslo svoje žrtve in ne more ničesar več storiti, da se tujski promet v naši državi ohrani. Na vrsti je tedaj država, da sama po dolgih letih priskoči dejansko na pomoč in da nam ne daje samo nasvetov, ki so silno poceni. V prvi vrsti pa je želeti, da se v Beogradu ustanovi poseben odbor sestavljen iz delegatov finančnega, prometnega in trgovinskega ministrstva, da se najde v vseh turizma se tičočih vprašanjih takojšnjo rešitev. Vse druge zahteve pa itak izhajajo iz članka, ki je le nekaka rekapitulacija številnih predlogov, ki še plesnijo po raznih pisarnah. Brez takojšnje temeljite remedurs celotne tujskoprometne politike je odbila sicer našemu turizmu zadnja ura. Dali smo vse kar smo imeli, celo več, tudi ono, kar smo si z visokimi obresti izposodili. Sedaj je na vrsti država, da pomaga in reši tujski promet. Kaj je krajevna potreba in obča korist kraja? Iz suhoparnega besedila obrtnega zakona ni mogoče ugotoviti kdaj je ' podana, krajevna potreba in kaj se razumeva pod »občo korist kraja in prebivalstva«, zato gotovo ne bo odveč, če seznanimo članstvo z raznimi odločbami, ki jih upravne oblasti izdajajo, da spoznamo, kako se zakon v praksi uporablja. V zadnji številki našega lista smo n. pr. pokazali, kako se krajevna potreba dokazuje po prosilcih in smo objavili pismo ge. Ferk Marije, sedaj pa naj objavimo še rešitev, ki jo „'e ga. Ferk na svojo prošnjo prejela od sreskega načelstva. Sresko načelstvo v Slovenjgradcu; dne ‘29. julija 1937. No. 5619-10 ad. j Predmet: Ferk Marija, Slovenjgra- ! dec, dovolilo za buffet. Odločb a. I Ga. Ferk Marija iz Slovenjgradca j je z vlogo z dne 18. V. 1937. zaprosila sresko načelstvo v Slovenjgrad tu, da se ji izda dovolilo za pogostili-sko obrt buffeta v smislu določb § 76 t. 7 obrt. zakona. To svojo vlogo je predpisno opremila z vsemi predpisanimi listinami po § 95 obrt. zak. Po izvedenem postopanju po § 77. obrt. zak., ko je sresko načelstvo dobilo mnenje obč. Slovenjgradec in združenja gostilničarjev v Slovenjgradcu in po odobritvi lokalov za ta obrat je sresko načelstvo v Slovenjgradcu pod No. 5619/16 z dne 29. VII. 1937. izdalo imenovani na temelju določb § 4. odst. 3., § 60. t. 22., §§ 77. in 91!. obrtno dovolilo za pogostinsko obrt buffeta. II a z 1 o g i: Občina Slovenjgradec in združenje gostilniških obrti v Slovenjgradcu sta na vprašanje za mnenje po § 77. obrt. zak., -ali obstoji krajevna in stvarna potreba, da se izda dovolilo za to obrt, obe izdali negativno mnenje, češ da že pri obstoječih 15 pogostinskih obratih ni potrebno dovolilo še za nov* obrat. Razen teh dveh činiteljev. j ki imata po zakonu pravico dati svoje mnenje o potrebi ali nepotrebi izdaje dovolila, sta v zadevi poslali svoje predstavke proti izdaji tega dovolila tudi zveza gostilničarskih obrti. Dravske banovine v Ljubljani in zveza gostilniških združenj kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ki se izrekata proti izdaji dovolila za buffet Ferkovi. • V izjavah občine in združenja gostilničarjev v Slovenjgradcu kakor tudi v predstavkah omenjenih zvez, je predvsem povdarjeno to, da v težkih časih, ki jih preživlja gostilničarska obrt, ni umestno izdajati novih dovolil in da je upoštevati obče koristi in dejansko potrebo kraja. Razen tega se omenjeni_ zvezi sklicujeta, tudi na to, da je treba vpoštevati razpise, ki jih je v stvari izdalo pristojno ministrstvo. Ne glede nato, da obče-upravno o-blastvo prve stopnje ni vezano na mnenje, ki ga po zakonu dajeta občina in pristojno gostilniško združenje, je treba povdariti, da je izdaja dovolila utemeljena na cit. zakonskih predpisih in tudi na določbi § 61-3. obrt. zak. Dasi se je sresko načelstvo proti mnenju občine in gostilniškega združenja po svobodni oceni postavilo na nasprotno stališče kot ti dve, je vendar gledalo na obče koristi in dejansko potrebo kraja in se ni v ničemur pregrešilo proti zadevnim razpisom pristojnega ministrstva, ki odrejajo, da je dovolila za pogostinske obrti izdajati šele po rigorozno izvršenem postopku, ko se je ugotovilo, da je u-godeno zakonitim predpisom in da res obstoja dejanska potreba kraja in da je to v občo korist. Pri oddaji svojega mnenja pa občina in združenje ne bi smeli povdarjati samo to, da je v Slovenjgradcu že 15 pogostinskih obrti in da je gostilničarstvo v težkem gospodarskem položaju, temveč tudi druge činjenice. Res je in sresko načelstvo ne osporava, da tudi pogostinsko gospodarstvo kot gra-na narodnega gospodarstva preživlja težke čase, toda povdariti je, da ]e to Is prehoden položaj gospodarskega zastoja, kateremu mora slediti zboljšanje. Razen tega pa je pri izdaji upoštevati tujskoprometni moment, ki je ravno v Slovenjgradcu važen. Slovenjgradec se razvija v važno tujskoprometno središče mislinjske doline, kateremu se obeta še lepa bodočnost. V projektu je gradnja novega kopališča in ko bo to dograjeno, se bo dotok tujcev gotovo izredno povečal. Močno frekventiran tujskoprometni kraj pa mora imeti dobro urejene pogostinske obrate, ki morejo ustreči željam letoviščarjev. Ta odločba se izdaje uradoma in takse prosto. Proti tej odločbi je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani, ki bi jo bilo treba vložiti v roku 15 dni od dneva dostavitve pri sreskem načelstvu v Slovenjgradcu. O tem se obvestijo: itd. Zastopa sreskega načelnika, pristav: i i i Mezdna gibanja V mesecu juliju in augustu torej v dobi najživahnejšega tujskega prometa so stopili gostinski uslužbenci v stavko, ki je bila v Crikvenici, Splitu, Zagrebu popolna v Beogradu pa omejena na eno samo podjetje. U-službenci so hoteli izsiliti sprejem poznanih in silno pretiranih zahtev. Posebno so si mlajši uslužbenci vzeli na piko plačilne natakarje, ker so zahtevali njihovo odstranitev in u-vedbo revirnega sistema in 10% soudeležbo na izkupičku, namesto pro- 1 Višek užitka pri kosilu ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. Želodec Vam stavka, in prebavni aparat Vam narekuje, da nekaj .ni v redu. — Tu morate napraviti zopet red ! Dobro sredstvo za dosego je naravna Rogaška slatina. — Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jedli kar Vam tekne. Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška slatina! S&ogaS fccL ^čcLtitiiL stovoljne napitnine, ki jo smatrajo za nečastno odnosno za človeka ponižujočo. V nekaterih krajih so maloštevilni večji podjetniki radi tujcev sprejeli zahteve uslužbencev, dočim jih je večina odločno odklonila. S tem pa niso bili obrati ustavljeni, temveč so nadomeščali stavkajoče uslužbenstvo člani družine, sorodstvo itd. V Zagrebu so natakarji zasedii kot gostje večje kavarne, ter naročali malinovec ali kislo vodo, torej stvari, ki so poceni, samo da oškodujejo podjetnika in ga prisilijo k popustljivosti. Naši tovariši v Zagrebu so se krepko držali in zagrozili uslužbenstvu s takojšnjim odpustom, če se ne vrne na delo, kar je imelo posebno na starejše uslužbenstvo u-goden upliv. V Zagrebu so podjetniki odbili vse zahteve po regulaciji plač, pač pa so pristali na uvedbo revirnega sistema in na 10% soudeležbo pri izkupičku. Naravno so kavarnarji takoj povišali cene v svojih obratih, kar pa je odbilo goste, vsled česar je bil tudi zaslužek nameščencev okrnjen. V nekaterih obratih so nameščenci sami zaprosili, da se naj zopet vpelje prostovoljna napitnina. Iz tega se vidi, da se je stavka u-službenstva končala v splošnem z neuspehom. Koristi so imele le sindikalne organizacije, ker so nekoliKo dvignile stanovsko zavest med svojim mlajšim članstvom, dočim so starejši člani stali ob strani. Ta stavka naj bo v poduk našim nameščencem, da se s silo ne more spreminjati razmer, pod katerimi trpi podjetnik bolj kakor pa nameščenec, ker mu je zajamčen če ne obilen pa vsaj primeren zaslužek. Izogibajo pa se naj agitatorjev, ki prihajajo k nam, da hujskajo in zavajajo ljudi z raznovrstnimi in nemogočimi obljubami. ČLANI! Izvcšajte svoje glasilo v lokalih. G( )St iln o s posestvom vrtom, prostorom za bali ugodno Bergman nanje, ca 4000 m2 zemljišča prodam Josip - Ljubljana Stara pot 7 Kaj moraš vedeti o zgra-darini Zgradarina se pobira od vseh zgradb, ki so namenjene za trajno ali začasno bivanje ali za drugo trajno uporabo, in sicer ne glede na kraj kjer stoje. Predmet zgradarine so tudi dvorišča (hišna okolišča) do 500 m2 Za zgradbo se smatra vsaka, zgradba, ki je zgrajena iz kakršnegakoli mate-rijala (na zidovih, stebrih, kolesih, če so tako velika, da se ne morejo premikati po cestah) ali na čem podobnem in naj bo na suhem ali na vodi, odnosno deloma na vodi in deloma n>a suhem. Za zgradbe se smatrajo celo one zgradbe, v katerih se človek ne more nastaniti, pač pa jih lahko u-porablja za karkoli. Mlini ob potokih, ki morejo mleti samo perijodično, kadar imajo dovolj vode, se ne smatrajo za zgradbe. Istotako se ne smatra za zgradbo ona zgradba, ki je napravljena iz šibja, neobdelanega ali za gradnjo drugače neporabnega lesa, bodisi da so ometane z blatom, kakor tudi zgradbe zložene iz neobdelanega kamenja, kakršne so ponavadi na periferijah mest in trgov. Nadalje se za zgradbe ne smatra tudi onih zgradb, ki se postavijo najdalj za tri mesece. Če pa se po treh mesecih ne podero ali ne odneso, se smatrajo za zgradbe in podležejo zgrada-rini. KDAJ NASTOPI OBVEZNOST PLAČEVANJA ZGRADARINE? Zgradba postane davčni predmet, ko se zgradi. Obveznost plačevanja zgradarine pa se začne: 1. Z mesecem, ki nastopi po izdaji uporabnega dovoljenja. 2. Ge se zgradba uporabi preje, z mesecem, ki nastopi po začetku u-porabe. 3. Če je bila zgradba oproščena, z mesecem, ki nastopi takrat, ko oprostitev prestane. KDAJ PRESTANE OBVEZNOST PLAČEVANJA ZGRADARINE? Davčna obveznost prestane s koncem onega meseca, v katerem je zgradba pogorela, odnosno se podrla ali izpraznila z namenom, da se podre. KDAJ MORAŠ PRIJAVITI NASTANEK ODNOSNO PRESTANEK DAVČNE OBVEZNOSTI? Prestanek ali n-astanek obveznosti plačevanja zgradarine se mora prijaviti v 30. dneh, drugače prestane obveznost šele s koncem onega meseca, v katerem se je prijava za prestanek predložila. Če pa se ne prijavi nastanek davčne obveznosti, potem sledi denarna kazen. KDO PLAČUJE IN JAMČI ZA ZGRADARINO? Zgradarino plačuje oni, ki uporablja zgradbo kot svojo, n. pr. posestnik, če pa gre za užitek ali nasledstveni zakup, pa uživalec odnosno nasledstveni zakupnik. Dosmrtna pravica do užitka zgradbe se smatra kot užitek. Zgradba jamči za plačilo zgradarine. KAJ TVORI DAVČNO OSNOVO ZA ODMERO ZGRADARINE? Davčno osnovo za odmero zgradarine pri zgradbah, ki so dane v najem tvori letna najemnina ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav, odbivši stroške za vzdrževanje, upravo ali amortizacijo zgradbe. Letna najemnina se dokazuje z najemno pogodbo. I< davčni osnovi se prištejejo tudi vrednosti raznih obveznosti, dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih mora :ia-jemnik iz naslova najemnine vršiti Če se odda zgradba, v najem za sezonsko dobo, se vzame sezonska, svota. za letno najemnino. Pri zgradbah, ki niso dane v najem in so v lastni uporabi lastnika oziroma v brezplačni uporabi sorodnikov, užitkarjev, se smatra za najemno vrednost oni znesek, ki bi ga lastnik dobil, če bi oddal prostore v najem v one svrhe, v katere jih sam uporablja. Pri tem je važno, da se najemna vrednost takih zgradb, ki niso dane v najem določi potom primerjanja z najemnino za slične zgradbe v bližini. Če pa takih sličnih zgradb ni v bližini, potem pa določi najemno vrednost davčni odbor po dejanskih krajevnih najemninskih razmerah in to na utemeljen predlog davčne uprave. To splošno načelo velja za vse zgradbe, torej tudi za restavracijske, hotelske in gostilniške zgradbe. Brez- dvomno pa se mora pri zadnje navedenih zgradbah ozirati na dosegljiv uspeh odnosno na njihovo donosnost. ^ V KAKŠNEM ZNESKU SE ODBIJAJO STROŠKI ZA VZDRŽEVANJE, AMORTIZACIJO IN UPRAVO OD KOSMATE NAJEMNINE? 1. V Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu se odbije 20%. 2. V ostalih mestih, trgih, kopališčih in letoviščih, v kolikor so kot taki uradoma priznani od pristojnega ministrstva 25% in ~ 3. V vaseh 30%. KOLIKO ZNAŠA TEDAJ ZGRADARINA? Zgradarina se odmerja od čistega dohodka zgradbe, torej od razlike, ki se dobi, če se od dejanske ali ocenjene kosmate najemnine odbijejo stroški, ki smo jih ravnokar v prejšnjem odgovoru navedli. Osnovni zgradarinski davek znaša 12% od letnega čistega dohodka, kateremu je treba še dodati dopolnilni davek, ki je določen s posebno lestvico. Za. zgradbe z davčnimi olajšavami pa se plačuje namesto osnovnega in dopolnilnega davka za zgradbe in dele obstoječih zgradb, in sicer za zgradbe, ki so postale zavezane davku do dne 31. decembra 1931 6%, za zgradbe pa, ki so postale zavezane zgradarini po tej dobi pa 12%. Zgradbe ali deli zgradb z davčno o-lajšavo niso zavezane nobenemu samoupravnemu davku in nobeni samoupravni dokladi. sestavljati prijave dohodkov od hotelskih in restavracijskih odnosno gostilniških zgradb? M Ime, priimek in poklic najemnika (zakupca) ali pa lastnika oziroma užitkarja, če ta sam uživa zgradbo (del zgradbe) Število skladnih delov Ali je zgradba odnosno stanovanje oddano v najem z opremo, vrtom, orodjem, s pritikli- Celokupna Posebej dogovorjena ko- Sezonska najemnina, pri zgradbah, ki se dajo v najem za čas sezone v kopališčih in cd £ ’> 140-letnice Vodnikovih »Lublanskih No-rviz« ob 30-letnici organizacije: slovenskih poklicnih novinarjev in bo dajala jesenskemu ljubljanskemu velesejmu glavno obiležje. RAZNO. V letu 1936. je država prejela na davkih za 12% več kakor v letu 1935. V dravski banovini se je obdavčitev povečala v tem letu glasom statistike finančnega ministrstva za 3.3%. Slovenski vinogradniki zahtevajo izdajo uredbe o sanaciji vinogradništva. Ob priliki kongresa Društva vinogradnikov dravske banovine se je s posebno resolucijo zahtevalo, da so pri Kmečki zbornici v Ljubljani o-snuje autonomni odsek za vinarstvo. Istotako se je zahtevala izdaja uredbe o sanaciji vinogradništva. Ce natakarica preveč zaračunava KAKO SE JE ODDALA RUDNIŠKA RESTAVRACIJA Na javni licitaciji za zakup neke rudniške restavracije se je ista oddala neki osebi, ki ni imela še nikdar posla z gostilnigkim obratovanjem. Čudimo se, kako se je moglo preiti preko določil uredbe o strokovni izobrazbi, ki je že skoraj tri leta v veljavi. KATERIM POGOJEM MORAJO ODGOVARJATI LOKALI ZA VINOTOČE POD VEJO? V smislu uredbe o ustanavljanju in ureditvi pogostinskih obratov morajo točilnice lastnega pridelka ustrezati vsem onim določilom, ki so veljavna za krčme. Imeti morajo namreč dovolj velike in svetle prostore da se lahko vzdržuje v njih čistoča. Pro stori morajo biti higiensko urejeni, prostorni, suhi, zračni, s svetlobo, ki prihaja neposredno od zunaj in možnost zadostnega prezračevanja. Tla morajo biti takšna, da se lahko in korenito snažijo. Stene morajo biti na čisto prebarvane ali pobeljene. Mize morajo biti iz trdega lesa brez razpok ter imeti pripravo za umivanje posode, ki mora biti tako postavljena, da se umazana voda lahko hitro odteka. Glede stranišč veljajo isti predpisi, kakor za gostilne. Pisoarji morajo biti premazani s katranom. Brhka Ivanka je bila natakarica. Imela je po 200 din mesečne plače ter hrano: zjutraj kavo s kruhom, predpoldnem gulaš, vampe ali pljučka s kruhom, dobro kosilo, popoldne kavo s kruhom, zvečer mesno večerjo; po njeni trditvi je dobivala tudi povprečno po 20 din napitnine na dan. Po preteku nekaj mesecev je gostilničar odslovil natakarico brez predhodne 14 dnevne odpovedi in ji plačal 150 din za naprej. Ivanka pa s tem ni bila zadovoljna, marveč je tožila gostilničarja za plačilo polnih prejemkov za 14 dni, t. j. 100' din plače, napitnine po 20 din na dan in za hrano po 15 din na dan, kar znese skupaj 600 din. Ker je na ta račun prejela že 150 din, je tožila samo še za 450 din. Gostilničar je pa predlagal, da naj se tožbeni zahtevek zavrne in trdil, da je Ivanka gostom preveč zaračunavala in se tudi proti gostom surovo vedla; imel je tedaj dovolj povoda, da jo je brez odpovedi odslovil, ne da bi ji bil po zakonu dolžan plačati kakšno odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo; tistih 150 din ji je dal samo za to, da se je je poprej e znebil in da bo imel mir pred njo. Da bi se bila Ivanka proti gostom surovo obnašala, se ni daio dokazati. Pač pa je priča France pod prisego potrdil, da mu je Ivanka nekoč en liter vina preveč zaračunala; čeprav je priča z drugimi gosti, ki so sedeli pri isti mizi, dokazoval, da je že plačal, je Ivanka vztrajno zahtevala ponovno plačilo. Ker se priča ni hotel nadalje prepirati, je ta liter šo enkrat plačal. Druga priča je potrai-la, da mu je Ivanka vsako kosilo zaračunala po 50 para dražje, kakor gostilničar sam, ki je stregel v točilnici, kjer se je gostom dajala enaka V Vino in vino je razlika da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljlvi. Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne In duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah. ‘ f m—J I =3 : :____________ hrana. Gost je to povedal gostilničarju in je hodil potem kosit v točilnico, s tem je prihranil pri vsakem kosilu 1 din, kajti čeprav mu je Ivanka računala kosilo 50 para dražje, ji je kljub temu dajal po 50 para napitnine. Po končanem dokazovanju je obrtno sodišče izreklo, da gostilničar ni imel zakonitega razloga za takojšen odpust natakarice in je razsodilo, cla je gostilničar moral plačati Ivanki za 14 dni plačo, hrano in napitnino, toda slednjo le po 10 din dnevno. Sodba je postala pravomočna. Vsak gostilničar pa tudi marsikdo drugi se bo tej sodbi začudil. Rekel bo, da take natakarice vendar ne more več dalje obdržati v službi, ki gostom preveč zaračunava in s tem seveda tudi goste odganja. Marsikatera natakarica, ki je bila do sedaj popolnoma redna in pošten-a, ker se je bala slabih posledic, si bo mislila: Zakaj bi si pa jaz kaj tacega n-e u-pala, nekaj dinarčkov si pa le lahko vsak dan pridobim, saj vidim, kako sodišče take stvari sodi. Sedaj je pa potreba pregledati razloge, kateri so sodišče dovedli do take sodbe. Po § 239. obrt. zak. št. 2, sme službodajalec brez odpovedi odpustiti službojemnika, če je ta v službi nezvest ali nekaj stori, s čemur postane nevreden službodajalče-vega zaupanja. Če natakarica gostom preveč zaračunava, seveda vedoma in večkrat, ne morebiti tu in tam pomotoma, kar je pri večjem obisku možno in odpustljivo, je to pač tako tehtno in značilno dejanje, da odvzame gostilničarju potrebno zaupanje v natakarico in jo tedaj lahko odpusti brez predhodne 14 dnevne odpovedi, ne da bi mu bilo treba plačati odškodnino za 14 dni naprej. Sedaj pa bo marsikdo pripomnil, daje na podlagi tega zakonitega določila navedena sodba še manj razumljiva. Gostilničar je vendar moral zgubiti zaupanje v tako natakarico. Toda zadnji odstavek § 239. obrt. zak. pravi, da izgubi službodajalec pravico do odpusta po odredbah tega §-a, ako je za omenjene razioge vedsl več ka-ker en leden dni. Po pričah in po priznanju gostilničarja pa je bilo dokazano, da je gostilničar za nepravilno postopanje natakarice vedel že <-n mesec pred odpustom. Sodišče tedaj ni izreklo, da je bilo zaračunavanje natakarice dopustno ali vsaj ne tako, da ne bi bilo zbudilo v gostilničarju nezaupanje vanjo, marveč gostilničar se ni pravočasno poslužil svoje po zakonu mu pristoječe pravice, zaio .je tožbo zgubil. Če bi gostilničar tekom enega tedna potem, ko so mu gostje povedali, kaj počne natakarica isto odslovil brez odpovedi, bi bil tožbo sigurno dobil. Vzroki smrti Nj. Sv. pa-trijarha Varnave Po službenem nalogu objavljamo: Ker so se ob smrti patriarha Varnave razširili glasovi, da je smrti Nj. Sv. patrijarha posledica zaztrupljenja, je upravnik mesta Beograda odredil, da se zbero zdravniške izjave vseh zdravnikov, ki so zdravili Njegovo Svetost in da se na podlagi teh zdravniških sodb ugotovi dejansko stanje in uvede zakoniti postopek. Z nalogom upravnika mesta Beograda Pov. št. 198 z dne 2. avgusta 1937 se je odredilo, da se zdravniki dr. Aleksander Ignjatovski, dr. Laza Stanojevič, dr. Dimitrije Antič, vseučiliški profesorji, in dr. An-dra Nikolič, šef živčnega oddelka, dr. Nikolajevič. dr. Rudolf Kobal, sanitetni bri-gadni general, dr. Zdravko Nižetič, šef očesnega oddelk-a, dr. Aleksander Vukovala, primarij splošne državne bolnišnice in dr. Simeon Popov, ki jih je sam sveti sinod naprosil, da so zdravili pokojnega patrijarha Varnavo, takoj pokličejo na upravo mesta in da tu pred oblastjo pismeno izjavijo : 1. Za kakšno boleznijo je bolehal pokojni patrijarh Varnava. 2. Kaj je bil vzrok njegove smrti. 3. Ali so ugotovili, da je pokojni patrijarh Varnava kdaj imel isto ali podobno bolezen, in ali je zadnja bolezen bila v vzročni zvezi z boleznimi prejšnjih let. 4. flli je šlo za kakšno zastrupljenje in kakšne vrste, in posebej a) prehranitvenega značaja zaradi pokvarjene hrane, ali b) avtointoksikacija kot posledica strupov v organizmu zaradi obolelosti raznih organov, ali c) je bilo pa namernega značaja. 5. Ako je bilo namerno zastrupljenje, na podlagi česa se to sklepa in s čim in kako se je izvršilo. 6. Ako je obstajal sum kakšnega namernega zastrupljenja, da izjavijo, zakaj niso stvari prijavili pristojni oblasti. 7. Da izjavijo na osnovi poteka in značaja bolezni, ali je pokojni patrijarh Varnava umrl naravne smrtij ali je pa smrt nastopila kot posledicanamernegazastrupljenja. Gori navedeni zdravniki so dolžni takoj po obvestilu o tem nalogu dati zahtevano izjavo. Ta nalog upravnika mesta Beograda so sporočili v podpis vsem gori navedenim zdravnikom izvzemši- Nižetiča in Popova, ki se mudita izven Beograda. Dne 2. avgusta dopoldne so se sestali podpisani zdravniki in so dali upravniku mesta Beograda tole pismeno izjavo: Glede na nalog upravnika mesta Beoera-da Pov. št. 198 z dne 2 avgusta 1937 si usojamo tole odgovoriti na zadana vprašanja: ad 1. Nj. Sv. blagopokojni patrijarh Varnava je bolehal za alimentarno zastrupitvijo prebavnih organov z reperkursijo na centralni in periferni živčni sistem, ad 2. Neposredni vzrok smrti je bilo obojestransko vnetje pljuč in slabo srce. ad 3. Ta obolelost ni v neposredni vzročni zvezi z njegovimi prejšnimi boleznimi, toda glede na to da je Nj. svetost prej večkrat bolehala na obolenju organov za prebavo, se more domnevatij, da je obstojalo splošno nagnjenje za trebušna in črevesna obolenja ad 4. Zastrupitev je nastopila po prehra-nitveni poti, iz anamnestičnih podatkov se pa ni moglo sklepati na kakšno namerno zastrupitev in tudi ni bilo suma za to. ad 5. Odgovor na točko 5. je že v točki 4. ad 6. Kakor se vidi iz točke 4., ni bilo suma za namerno zastrupitev in zato nismo stvari prijavili. ad 7. Odgovor na točko 7. je že vsebovan v prejšnjih točkah. Beograd, 2. avgusta 1937. Univ. prof. A. Ignjatovski, l. r., dr. Nikolajevič, l. r., prof. Antič, I. r., sanitatni bri-gadni general dr. Rudolf Kobal, I. r, dr. Laza Stanojevič, l. r., univ. prof. dr. Andra Nikolič, I. r., šef živčnega oddelka, dr. Aleksander Vukovala, šef notranjega oddelka 1. r. Razen tega je na zahtevo prof. Ignjatov-skega, ki je zdravil pokojnega patrijarha Varnavoj da se prouči in dožene možnost namerne zastrupitve, centralni higienski zavod, ki mu je prof. Ignjatovski osebno izročil 17. julija izbljuvek Nj. svetosti v količini 50 kubičnu cm., izvršil vse strokovne preglede in ana ize in havaja v svojem poročilu glede kemijske proučitve zastran kovinskih strupov, da je bila preiskava kovinskih strupov, ki nastanejo v obliki obo-rin žveplovodika, negativna. Poročilo izključuje tudi prisotnost arzena. V filtratu so po iz očitvi žveplovodika preiskali tudi vse ostale kovinske strupe in je Jezultat negative. Za pregled zastran izparivajočih strupov se je vzelo 10 kub. cm tekočine. Po destilaciji se je ugotovil s splošnimi reakcijam formalin. Z detrakcijo se je ugotovila navzočnost 2.7% formaldehida, kar ustreza 6.75°/0 formalina. Ker je pa formalin sredstvo za konserviranje in hkratu strup, je laboratorij zahteval preko prof. Ignjatovskega tele podatke : ali se ga je kaj dodaio za konserviranje tekočine. Prof. Ignjatovski je izjavil, da je dodal formalin in da ga zmeraj v praksi uporablja za ohranitev materiala. Zaradi biološke preiskave zastran zastrupljenosti izbljuvka so v kemijsko - bakteriološkem oddelku centralnega higienskega zavoda napravili na živalih poskuse in sicer s tekočino izbljuvka, ki ga je profesor Ignjatovski dal kemijskemu oddelku. Napravili so tri različne poizkuse z izbljuvkom in eno kontrolno preizkušnjo samo z raztopino formalina iste koncentracije, ki je bila dodana izbljuvku po poročilu g. Ignjatovskega za ohranitev materiala. Na podlagi proučevanj je bakteriološko-epidemiološki oddelek centralnega higienskega zavoda dal tole izjavo : Na temelju gori navedenih izsledkov mislimo, da poslana tekočina Pov. kem. št. 9 z dne 23. julija v stanju, v katerem se je ta dan in pozneje nahaja, ne vsebuje ni-kakih strupenih elementov, ki bi se mogli dokazati na živalih, v gori navedenih dozah. Dokazan je samo formalin, ki se je pred preizkušnjo nalašč dodal tekočini v svrho konserviranja. To so rezultati, do katerih je prišla s svojim dosedanjim proučevanjem uprava mesta Beograda in ki jih daje javnosti na znanje. Iz uprave mesta Beograda II. št. 3967. Sresko načelstvo v Celju razglaša razsodbo sreskega sodišča v Celju, glasom katere je prepovedano Korošcu Ivanu, posestniku na Rifniku. zahajati v krčme do 15. aprila 1938. Šivalni stroji skoraj novi in KOLESA prvovrstnih znamk po izredno nizkih cenah naprodaj pri promet Ljubljana, Napoleonov trg (nasproti križevniške cerkve) Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled Ivan Rozina Velika!zbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniš dh barv— Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak,špirn denat., lužila »Arti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in p»oskf rske potrebščine - Ve.ika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene in naboljša postrežba LJUBLJANA trgovina barv in lakov (preje „0 r i e n t“) Prodajalna Tyrševa (Dunajska) c. 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek - Tel. 39-25 MARIJA PLEŠKO, ravnateljica gospodinjske šole za gostilniške gospodinje v Ljubljani: Skrbimo za strokovno izobrazbo gospodinj in gostilničark (Konec) V vseh šolah in tečajih se mora polagati največjo važnost na praktične vaje o vljudnem vedenju napram tujim gostom. Dekleta naj se nauče tuje jezike, predvsem one naših sosedov. Slovenski značaj gostiln glede napisov in pozdravljanja pa moramo ohraniti za vsako ceno. Take večerne tečaje bi morala sub* vencionirati banska uprava, oddelek za TOI, pa tudi Zveza za tujski promet, ker more malokdo vršiti to delo brezplačno kar cele mesece poleg svojega poklicnega dela. Iz povedanega sledi, da učiteljica, ako so količkaj pogoji dani, v vseh navedenih šolah in. tečajih pripravlja žensko mladino za pravilno izvrševanje gospodinjskega dela a tudi za pravilno razumevanje gospodinjstva kot važen faktor za tujski promet. To vse pa je očitno premalo. Zato zahtevamo, da se za žensko kmečko mladino, ki je končala šolo in mora v svet, ker doma ni zaslužks, ustanove v ‘tujskoprometmh krajih ob zimskih mesecih celodnevne gospodinjske šole, kjer se bi naša mladina tudi v splošnem še izobraževala. Obstoječe gostinske in gospodinjske šole se morajo razširiti tako, da dobimo v vseh teh strokah izobraženo ženstvo, ki bo polagoma izpodrinilo dobro plačane tuje sile. Ali je potrebno, da v dalmatinskih in'hrvaških hotelih nastavljajo nemške sobarice, ključarice, ker naših ne dobe. Zakon to prepoveduje. Toda nihče se ne zmeni za to, in da se izognejo temu zakonu, deklarirajo tuje nastavljenke za sorodnike. Kakšna škoda je to ža naše narodno gospodarstvo, ko imamo toliko brezposelnega hišnega in gostinskega osobja samo zato, ker ni tako strokovno izobraženo kakor tuje. Kdo je kriv? Mi sami, ker nismo preskrbeli pravočasno zanje. Predpogoj za vse to pa je in ostane naša, zahteva, da se izroči ves gospo dinjski pouk ženskim rokam, da se mora ustanoviti pri ministrstvu prosvete poseben oddelek samo za to šolstvo, ki mora imeti pododdelke in predvsem lasten proračun. Ali ni prevelika krivica, če država izdaja milijone za sre-dnješolstvo, za univerze, za izobrazbo v najpotrebnejšem ženskem poklicu pa pade le sem in tja kak drobec. Pridobiti moramo pa tudi naše žene gospodinje in gostilničarke, da se udejstvujejo v tistih ustanovah, ki imajo v programu propagando -za tujski promet. V vsak lokalni odbor tujskopromet- nega društva naj vstopijo in aktivno sodelujejo. Dobiti pa morajo tudi zastopstvo v zvezi za tujski promet, v tistih odsekih zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki so kolikor toliko v zvezi z gostinskim in gostinsko -nadaljevalnim šolstvom. Dokler nimamo žene volilne pravice, naj vplivajo na svoje može in sinove, da v občinah in banovinskem svetu zastopajo njihove zahteve. Z veseljem ugotavljam, da se je v banovinskem svetu pred kratkim z največjo ljubeznijo zavzel za težnje našega ženskega gostinskega šolstva predsednik Zveze gostinskih podjetij, g. Ciril Majcen iz Ljubljane. Marsikatero dobro misel bi prinesle v delovanje gornjih ustanov naše žene. Brez dvoma bi propagirale predvsem konzum sadja, saj so odgovorne za zdravje svojih gostov. Vsaka gostilna naj ima poleg kruha vedno na mizi sadje in to poleti in pozimi. Pokrito z nepredragim celofanom, da ga muhe ne oblazijo, bo marsikaterega zvabilo. Z večjim konzumom sadja se bi naše sadjarstvo izdatno dvignilo. Pri tem bi prišla posebno Dolenjska poleg Štajerske na svoj račun. Seveda pa se morajo cene sadju znižati, ako računamo na večji konzum. Zanimivo je, kaj vse store v tem pogledu druge države. Po nasvetu internacionalne unije za razširjenje grozdnih zdravilišč so se ta zdravilišča v zadnjih letih zelo razširila in privabljajo leto za letom več tujcev. Na Francoskem z Algerijo je okrog 60 krajev kamor zahajajo tujci predvsem radi grozdja. V Nemčiji je mesto Baden-Baden uredilo z vsem komfortom opremljeno grozdno zdravilišče. V prijazni svetli veži (hali) se vrste stojnice z najbolj vabljivimi vrstami grozdja. Gostje so vsi pod zdravniškim nadzorstvom in smejo zav-živati le od teh določene množine grozdja, a ne prej, dokler si niso z mineralno vodo izprali ust. Gostom -bolnikom, ki ne prebavljajo lupin, so na razpolago lične stiskalnice za sok. Seveda so te kure v jeseni. Za pomlad so si iznajdljivi Nemci izmislili zdravljenje z grozdnim sokom in grozdno marmelado. Ali ne bi mogli v Rogaški Slatini, v Radencih in drugih zdraviliščih vpeljati nekaj podobnega ? Taka zdravilišča imajo zdaj že Ru* Kemikalije za nego vina kakor oglje za čiščenje (decolorante), azbest za filtracijo, kalimetabisulfit, želatina, žveplani dodatek, tanin itd. dobavlja v prvovrstni kvaliteti In po konkurenčni ceni VIKTOR BAEBLER Ljubljana, Langusova ul. 14 — Tel. 26-56 Prvovrstno blago I Cene zmerne 1 Marin Barbič Telefon 29-39 Zaloga vin: trgovina viha in žganja Telefon 29-39 Ljubljana — Stara pot št. II prima dalmatinskih, ljutomerskih in cvička Žganje 1 tropinovec Pivovarna in žganjarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 - Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO MftJBOUil Kvtmin ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t d. Iw*mm Radi velike zaloge poletnega blaga dajemo od 1. avgusta ponovno na vse manufakturno blago 10% popusta na vse konfekcijsko blago 20% do 30% popusta in sicer velja popust na vse reklamne cene kot so označene v izložbah. Velika izbira vseh vrst ostankov štofa, svile, raznega modnega blaga itd. s 30% do 50% popustom Izkoristite takoj ugodno priliko! F. I. Goričar - Ljubljana SV. PETRA CESTA 29 in 30. munska, Grška, Bolgarija, Ogrska, Portugalska. Posebno pa razširja Italija ta zdravilišča. Imajo posebne sanatorije samo za tujce. V Meranu mora vsak gost — seveda pod zdravniškim nadzorstvom absolvirati tako kuro. V Milanu pa je občinska uprava pred štirimi leti postavila v vseh parkih kioske, kjer dobiš samo grozdje in sicer v papirnih vrečah po en, 2 do 5 kg. S tem se je v par letih dvignil konzum grozdja tako, da prekaša onega v Parizu, ki ima 6krat več prebivalcev. Musolini je uvedel vsakoletni posebni praznik grozdja. Ta dan se mora prodajati po najnižji ceni, da si ga more prav vsak človek kupiti in do dobra najesti. In zgodilo se je, da se je samo na en dan, torej na ta praznik v letu 1935, konzumiralo nič manj kot 15 milijonov kilogramov grozdja. Marsikateremu se bo zdelo to pretirano, toda ne Smemo soditi tujcev po našem preprostem načinu življenja ampak po tem, kar oni zahtevajo. Zato moramo v vsem posnemati sosedne države, če vemo, da privabimo s tem čim več tujcev. Ako smo tako poskrbeli za zunanje lice vasi z dviganjem smisla za higi-jeno, za izobrazbo naših gospodinj v tujskoprometnih krajih, bi bilo morda dobro, da nudimo gostom še v drugem oziru svojo pomoč. Mislim namreč na otroke, ki jih pripeljejo starši s seboj in ki so marsikateremu včasih napoti. Odrasli gredo radi na daljše izlete, nekateri imajo razrvane živce in otroke ves dan težko prenašajo. Zato se bi morda obneslo, ako bi ustanovili v nekaterih tujskoprometnih krajih nekako zabavišče za otroke, kakor so že v navadi v Nemčiji. Tako bi bili zadovoljni otroci, odrasli, in kar je prav tako važno za našo brezposelno žensko mladino vsaj nekaj negovalk, otroških vrtnaric ali vzgojiteljic bi zaposlili za dobo 2 — 4 mesecev. V poštev bi prišle seveda one, ki imajo dobro splošno izobrazbo in obvladajo 2, najmanj pa en svetovni jezik poleg slovenščine in srbohrvaščine, ker moramo računati predvsem z otroci tujih gostov. Tako pripravljene lahko pričakujemo, da se bo naš tujski promet razvijal od leta do leta. Sresko načelstvo v Slovenjgradcu razglaša pod št. No. 7721-1 z dne 24 VII. 1937 razsodbo sreskega sodišča v Šoštanju, glasom katere je Brišniku Josipu, roj. 17. IV. 1905, stanujočemu v Šoštanju, prepovedano zahajati v gostilne do 28. VIII. 1939. Sresko načelstvo v Kočevju razglaša s svojim dopisom No. 5879-5 z dne 26. julija 1937 razsodbo sreskega sodišča v Kočevju, glasom katere je prepovedano Kaucky Ernestu iz Kočevja zahajati v krčme do 18. junija 1938. Sresko načelstvo v Ljubljani razglaša razsodbo sreskega sodišča na Vrhniki glasom katere je Mihevcu Jakobu, roj. 22. julija 1911. na Vrhniki prepovedano zahajati v krčmo za dobo enega leta. Prepoved velja od 12. marca 1937. do 12. marca 1938. Dopisujte v Vaš strokovni listi Pozivamo članstvo, da sodeluje pri svojem stanovskem listu in da mu po- IIII I.-12L septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM 5O°/0 popusta na železnici In parobrodih Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2*_ RAZSTAVA SLOVENSKEGA NOVINARSTVA I II Razstava Indija — Materi za otroka — Umetnost Vrtnarstvo — Eksotične ribice Zoo — Male domače živali — Industrija — Obrt Tek m o va n ie harmonikarjev 12. IX. KRASNO ZABAVIŠČE. VELIKOMESTNI VARIETE, popoldanske predstave zastonj! Vabimo Vas! roča vse važnejše dogodke, ki so n. pr. v kvar gostilničarskemu stanu ali ki nastanejo v stanovskih združenjih. V teh dopisih naj se naslika življenje gostilničarja in njegovo poslovanje v o-bratu. Narišejo naj se na podlagi res-nynih dogodkov nedostatki, težkoče, ovire itd. Stanovski list naj bo tedaj ogledalo vseh teženj, ki jih zasleduje gostilničarski stan. Glede dopisnikov je naravno tajnost zajamčena in bo uredništvo rade volje vse dopise za tisk! primemo prikrojilo. V vsakem združenju naj bo končno po en dopisnik ta- ko, da bo celotna slika o gostilničar-stvu naše banovine podana. % ROBERTGOU špeefjalna zaloga platna, belega in pralnega blaga LJUBLJANA SELENBURGOVA 3 Velika izbira namiznih prta« in brisač v stalnih barvah. Razne tkanine za zastore, postalina pregrinjala Itd. VAŽNO! Steklo Porcelan Keramika Avgust Agnola Ljubljana, Tvrševa c. 10 Telefon št. 2478 Kompletne opreme za gostilne, restavracije, kavarne in bare imicr izborno lastnega pridelka iz let 1935 in 1936 od 4 Din naprej priporoča Karol Wessely, vinogradnik v Ptuju, Ljutomerska cesta 13 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m m m m m m m ■ ■ M * ■ ■ ■ ■ ■ Ljubljana, Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna ..IH" = Ljubljano, Laško in Moribor == Ža uredil ižtvo: Cetina Milan, Celje.- Za lastnika: »Zveza zdruSij goetUnTIkih ob Za Zvezno tiskarno v Celju: Cetin* Milan, Celje. Ljubljani«: Perc karol, Celje.