696
razpravi. Povdarka na koncu ziljina ne trpi. ampak ga poteguje za en zlog nazaj. Posebno imeniten je kratki kipei naglas na predzadnjem zlogu, ki se je razvil iz konnega in odgovarja kratkemu kipeemu v tokavini. Imamo ga pri e, o in i: Koasa (a sla-beji nego o), voada, poada, troaka, h^doa-b:bc, wows, jealan, w noaso, woaa, lpoata, pleae, ^roako, doabro, boagat jeadn, teabe, ptmeaste (pomesti), pi>meadwa, kreasat itd. Pri t: ptsa, sttbtr, st^zda, htb^t, hmtn,
e, o ali kakor ima spodnja gorenjina slien glas ia, ua za irok e, o. Le-ta iroki e, o (ia, ua) se tam tako iroko izgovarja, da se cepi v dve kratki komponenti i j a, u-f-a, ki se pred j in w strneta zopet v enoten, dolg glas; torej kakor vidimo v ziljini. Ta slinost je vzbudila v pisatelju teh vrstic sumnjo, da bi bil utegnil gospod poroevavec presliali sicer dolgi a v kratki komponenti cepljeni glas ea, oa in ga po krivici imel za kratki glas, zlasti ko je diftong, in se v eni izmed
POGREB NADKOFA JORDANA V GORICI.
prmtknt itd. Pri t se je izvril proces splono in dosledno, kakor je po tokavini priakovati, pri e, o pa naglas ni dosledno kratek, ampak le tedaj, e je glas ea, oa; e pa se le-ta izpremeni (vsled kake soglasnike zveze), je povdarek dolg, to je pri j in w, stowa, (gen. stola), wowa, dteja (deela), meja, nowa, g6wa (fem. gola) itd. Glas ea, oa s kratkim povdarkom stoji v vseh primerih te razprave, na mestu, kjer ima gorenjina irok
opisanih vasi, (str. 228.) izgovarja iroko in dolgo. Ali ker mi je gospod pisatelj e prej privatno zatrdil, da je to pravi kratki diftong, se nimam vzroka dalje ustavljati spoznani resnici. Enako je velika akribija gospoda pisatelja, ki se kae na vsaki strani razprave, porok za resninost tega dasi nenavadnega pojava. Zraven tega, tokavini vtricnega kratkega povdarka je razvila ziljina kipei in padajoi kratki povdarek iz nekdanjega dolgega. V za-
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si