Cena Din 1*-
Leto III.
Stev. 27.
Poštnina plačana v gotovini
V	Ljubljani, petek 4. februara 1938. mmmmmmmmmmmmmtmmmmmmaammBamm
Nesoglasja v nemški armadi pri hitlerjevski vladi
Nenaden odstop nemškega vojnega ministra
Berlin, 4. febr. o. Nemška vlada bo nocoj ali jutri izdala uradno izjavo, s katero bo pojasnila odstop dosedanjega vojnega ministra maršala Blomberga. Maršal je pred nekaj dnevi nenadno odpotoval na poročno potovanje v Italijo, nakar s« se razširile vesti, da bo zaradi nesoglasij med nemško vojsko in narodnim socializmom, po drugi strani pa zaradi nesloge v vodstvu nemške vojske odstopil. Maršil Blomberg je svoj odstop sporočil Hitlerju pred potovanjem v Italijo. Blomberg Je imel v vodstvu nemške vojske hude nasprot-nike, ki ga niso smatrali za tako mesto sposobne-P.*> žeš da je prišel na vodstvo armade zaradi po-Jitike in ne p0 sposobnosti. Dalje trdijo, da bo po “lonibergovem odstopu prišlo do popolne preosno-Vc v vodstvu nemške vojske, ki bo dobila enoten vrhovni generalni štab z enim načelnikom, ka-
Viharji okrog Sv. Bernarda:
Plaz zasul samostan
Pariz, 4. februarja. V francoskih in švicarskih Alpah divjajo zadnje dni siloviti snežni viharji. Poročajo nam o številnih in ogromnih plazovih, ki s planin grme v doline. Tako je velikanski plaz skoraj zasul znani samostan na prelazu Sv. Bernarda in onemogočil dohod k njemu. Tako silnih plazov ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Menihi bodo morali, kakor se zdaj zdi, ostati v zasutem samostanu več kot mesec dni in čakati, da se led in sneg vsaj malo odtajata in da plaz zgrmi naprej v dolino. K sreči dozdaj človeških žrtev ni bilo.
Kakor navadno, so se tudi včeraj nameravali menihi proti večeru oditi na iskanje okrog samostana, če bi morda mogli komu nuditi pomoč. Vendar tega niso storili, in se morajo zahvaliti svojim zvestim bernardincem, ki so bili malo prej, preden je zgrmel plaz nad samostan, zelo nemirni kot da bi slutili nesrečo.
Strelna usoda italijanskega rekordnega ietiaea
. Rio de Janeiro, 4. febr. o. Ponesrečenega italijanskega letalca Stoppanija, čigar letalo je zgorelo
morju blizu otoka Fernando da Noronha, je reševalna ladja francoske letalske družbe Air France Včeraj pripeljala v Port Natal. Stoppani je hudo opečen. Takoj po prihodu v Port Natal je brzojavno obvestil svoje starše v Italiji o svoji nesreči in jih je obenem prosil, naj molijo za njegove mrtve tovariše, zaradi njegovih poškodb pa naj se nič ne vznemirjajo.
Nesreča italijanskega vodnega letala je nastala zaradi eksplozije zaloge bencina v desnem krilu. Eksplozija je nastala koj po pristanku na morski površini. Člani posadke so se tedaj vrgli v morje in utonili. Le letalec Stoppani, ki ima težke poškodbe na desni roki in opekline na licu, se je rešil.
Krvavi boji v Palestini
Jeruzalem, 4. febr. o. To vsej Palestini so zadnje dni bili hudi spopadi med arabskimi in angleškimi oddelki. Zaradi nevarnosti, ki jih povzročajo Arabci, je ves promet po železnicah in (.estab ustavljen. Pri Jeniu v Judovskem gorovju je prišlo do silovite bitke med Arabci in Angleži, ki traja že dva dni. Kljub tankom in letalom, ki Angležem pomagajo, še ni mogla njihova vojska ilooiti oniasti nad ozemljem okrog Jenina.
V	bitki pri Jeninu je bilo ubitih veliko Arabcev. Angleške čete so imele samo nekaj ranjencev. Bitka sedaj že popušča. Arabci so se razdelili v tri skupine, ki zastonj poskušajo, da bi e* rešile skori obroč angleških čet.
Belgrad, 4. februarja, m. V prostorih tukajšnjega Italijanskega doma je bil snoči ustanovni občni zbor Italijansko-jugoslovanske lige. Za predsednika je bil izvoljen belgrajski podžupan Dragoljub Todorovič. Za podpredsednika pa Tiberij Nasimbeni, kamnosek in predsednik italijanskega društva v Belgradu, ter Jevrem Tomič, podpredsednik narodne skupščine.
Kruševac, 4. februarja, m. Včeraj je bila končana sodnijska razprava proti ciganu Radosavljeviču, ki je pred meseci ubil iz zasede narodnega poslanca Milutina Pešiča. Morilec je bil obsojen na 20 let robije.
Sofija, 4. febr. o. Bolgarsko prestolnico je včeraj razburil atentat na ruskega begunca, pisatelja dr. Solonjeviča, kateremu so agenti komin-terne poslali peklenski stroj, ki se je razletel v uredništvu lista »Glas Rusije«, ki ga je Solonje-vič izdajal. O tem atentatu je sofijska policija izdala naslednje poročilo.
Včeraj dopoldne okrog 11 je neznana oseba prinesla v uredništvo lista »Ruski glas« zavoj v obliki knjige in ga izročila uslužbenki za dr. Solonjeviča, Neznanec se je nato odstranil. Uslužbenka je izročila zavoj tajniku Mihajloviču in šla v kuhinjo. V sobi Miliajloviča je bila tudi gospa Solonjevičeva s sinom, sam dr. Solonjevič je pa bil v neki drugi sobi. Ko je tajnik odprl zavoj s Peklenskim strojem, je ta eksplodiral. Eksplozija l‘e Miliajloviča takoj razmesarila, gospo Solonjevi-®eva je dobila hude poškodbe, njen sin pa lahke. Redarstvo je uvedlo preiskavo, da ugotovi ne-
kor je to pred kratkim storila Francija, feš da tako vodstvo narekujejo obrambni razlogi. Po teh načrtih bi posle vojnega ministra ločili od poslov načelnika vrhovnega generalnega štaba. Za novega ministra državne obrambe bi bil imenovan general Gciring, za načelnika vrhovnega generalnega štaba pa general von Reichenau, ki bi bil potemtakem vojaški namestnik Hitlerja. Vojska, mornarica in letalstvo bi dobile tudi nove poveljnike, ki bi skupno i generalissimom tvorili najvišji generalni štab.
Odstop dosedanjega vojnega ministra kaže, da so spori med hitlerjevskimi oblastniki posegli tudi v nemško vojsko, ki bi jo ena skupina v nemški vladi rada spravila v popolno odvisnost od narodno socialistične stranke, drugi pa bi voj-
Hankov, 4. februarja. A A. (Havas) Agencija Central News poroča, da se razvija huda bitka južno od železniške proge Tiencin—Pukau. Japonci prodirajo proti Pengpuju. To mesto ima nad 100 tisoč prebivalcev in je važno prometno križišče na severu pokrajine Anbuej. Japonske vojne ladje pa se približujejo južnovzhodni obali Šantunga, da bi tako omogočili dovoz potrebščin japonskim četam.
Hankov, 5. feb.uarja. o. Po več dnevih srditega bojevanja so bil' Kitajci prisiljeni, da zapuste mesto Pengpu. Japonci so neprestano obstreljevali kitajske postojanke, nakar so morali Kitajci zapustiti mesto ter se umakniti do Havajskih jezer. Tu pa so Japonci naleteli na močan odpor. Tu je namreč ena glavnih kitajskih obrambnih čet, ki ni samo umetno narejena, temveč tam že sama na-
Salamanca, 4. febr. o. General Franco je včeraj sprejel tuje časnikarje in jim dal izjavo o načrtih nacionalistične vlade za obnovitev Španije. Prva naloga nacionalistov je uničili v Španiji komunizem in levičarstvo.
Za tem bo Španija dobila novo ustavo, ki je v glavnem ie izdelana, nazadnje pa se bo odločilo vprašanje v bodoči državni obliki, če se bo pokazalo, da je špansko ljudstvo za obnovitev monarhije, bo do tega tudi prišlo, toda nova monarhistična r^ladavina bo čisto drugačna kakor je bila stara. Kraljeva oseba bo služila namenu, da vzdržuje mir in slogo. Vlada bo imela z ozirom na kralja ■ dosti večje pravice in bo od njega dosti bolj neodvisna kakor je to bilo svoječasno. V bodoči Španiji ne bo razlike med zmagovalci in premaganci. Nova delovna zakonodaja bo odstranila razredni boj in ustvarila slogo med kapitalom in delom.
Salamanca, 4. febr. o. Za poslanika nacionalistične Španije na Portugalskem je imenovan Ni-cola Franco* brat generala Franca.
Nacionalna radijska postaja je objavila poročilo, da so nacionalna letala januarja meseca v boju sestrelila 56 rdečih letal.
Notranji minister je potrdil, da bo predsedstvo vlade, zunanj« ministrstvo, obrambno ministrstvo, ministrstvo za trgovino in industrijo ter notranje ministrstvo uradovalo v Burgosu. Druga ministrstva pa bodo preselili v Valadolid.
Konec napadov na odpita mesta ?
Pari)!. 4. febr. o. Obe španski vladi izjavljata, da sta pripravljeni nehati z letalskimi napadi na nezavarovana mesta, če vsaka od njiju dobi od nasprotnice jamstvo, da se bo vzdržala napadov. Barcelonsko vojno ministrstvo pravi, da so vsi rdeči letalski oddelki dobili nalog, naj več ne obstreljujejo in bombardirajo odprtih mest. Vlada v Salanianci pa je svojim letalcem dala nalog, da smejo v bodoče bombardirati samo vojaške stavbe.
Ženeva, 4. febr. o. Na seji mednarodnega urada za delo so delavski zastopniki iz Anglije, Francije, Amerike, Belgije, Holandske, švedske, Norveške, Švice, ČSR, Madžarske in Jugoslavije protestirali proti temu, da nacionalistična letala bombardirajo rdeča mesta.
znanca, ki je prinesel peklenski stroj v stanovanje dr. Solonjoviča, kjer so tudi uredniški prostori lista »Glas Rusije«.
Težko ranjeno gospo Solonjovičevo so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so jo pregledali zdravniki.
Poročilo policije ne omenja, kje bi kazalo iskati atentatorja. V Sofiji je nastalo zaradi atentata hudo razburjenje. Dr. Solonjevič je po poklicu zdravnik. Leta 1934 je pobegnil iz Sovjetske Rusije. O tem je napisal knjigo pod naslovom »Kako se mi je posrečilo pobegniti iz Sovjetsko Rusije«. V svoji knjigi opisuje strahotno življenje v koncentracijskih taboriščih Sovjetske Rusije. V Sofiji je urejeval ruski begunski list »Glas Rusije« in izdajal knjige s protiboljševiško smerjo. Nedvomno gre za atentat proti Solonje-viču zaradi njegovega protiboljševiškega delovanja.
sko hoteli ohraniti kot nestrankarsko ustanovo. Vsi odločilni vojaški strokovnjaki so za to, da ostane nemška obrambna sila samostojna in podrejena edino voditelju države.
Važno dejstvo pri krizi v vodstvu nemške vojske, ki bo s seboj prineslo tudi krizo v vladi, je stremljenje generala Goringa, ki bi rad v svojih rokah združil vso vojaško in gospodarsko oblast.
Gospodarski diktator je že postal, kaže, da mu bo uspelo tudi drugo. S tem bi Giiring postal za Hitlerjem najmočnejši človek v Nemčiji.
Uradna izjava nemške vlade bo zaradi tega nadvse zanimiva ter za Nemčijo in za Evropo zelo pomembna, saj pretresi v nemški vojski in vladi ne bodo ostali brez širšega odziva.
rava nudi uspešno obrambo. Kitajci še vedno drže v svojih rokah železniško progo Tiencin—Pukov in na vzhodnem oddelku bojišča lunghajsko železnico Ravno na tem delu bojišča so se Kitajci odločili, da bodo Japoncem pripravili hud odpor. Tako Kitajci kakor Japonci dobivajo vedno nove divizije za ojačenje. Čete obeh so se na obeh straneh že močno utrudile. Menijo, da bodo Japonci skušali na vsak način streti kitajski odpor z novo ofenzivo in da so pripravljeni žrtvovati veliko vojaštva vse dotlej, dokler ne bodo gospodarji železnice Tiencin—Pukov. Ta železniška- proga bo Japoncem služila za premikanje njihovih čet med Šanghajem in Tiencinom. Po drugi strani pa so Kitajci ravno tako pripravljeni zadržati japonsko napredovanje ter zato neprestano pošiljajo nove čete na to bojišče.
Sklepi o prostovoljcih
London, 4. febr. A A. Snoči je bila zaključena
seja odbora za nevmešavanje in je bilo sklenjeno, da se bo seja nadaljevala danes Razpravljali so
o	vprašanju odhoda prostovoljcev iz Španije. Uradno poročilo po zaključku seje izraža obžalovanje nad smrtjo švedskega častnika Larsona, ki je umrl kot zastopnik odbora pri nesreči parnika »Endymion. »Na včerajšnji seji so predlagali številni zastopniki, da naj se pospeši odhod prostovoljcev.
Pariz, 4. febr. o. Francosko mornariško poveljstvo je dalo vsem bojnim ladjam v španskih vodah nalog, da uničijo vsako podmornico, ki bi jo zapazile izven španskih obalnih voda pod vodo.
Nevmešavanje v resnici
Pariz, 4. februarja. AA. (Stefani) Izvršilni odbor francoske komunistične stranke je na svoji včerajšnji seji sklenil, da bo še okrepil in razširil propagando, da naj se odpre meja med republikansko Španijo in Francijo. List »Liberte« dolži komuniste, da oni povzročajo napetost v Sredozemskem morju, da bi tako prišlo do vonje. List opozarja Chautempsa in Delbosa, da naj zavarujeta Francijo pred tem nevarnim početjem.
Stockholm, 4. februarja. AA (Stefani) Med razpravo zaradi kršitve zakona o nevmešavanju v španske dogodke so ugotovili, da so zbirali prostovoljce v prostorih komunističnega lista »Pristanišča in morja«. Med preiskavo v teh prostorih so našli razne fotografije. Nekaj mladeničev je odpotovalo že pred dnevi, drugi so pa bili pripravljeni na odhod. Ko je policija prijela trojico, ko je ravno hotela stopiti v vlak, je en prostovoljec v naglici pogoltnil kos papirja, na katerem so bili po vsej priliki naslovi.
Veliko vohunstvo v angleški vojn; mornarici
London, 4. febr. o. Agenti angleške politične policije so izsledili veliko vohunstvo v delavnicah vojne mornarice v Woolwichu, kjer so štirje agenti tujih držav — katerih, ni težko uganiti —-fotografirali načrte za najnovejše pomorsko orožje in jih hoteli izročiti zastopstvom teli držav v Londonu. Policija je vohune še pravi čas prijela in jih zaprla. Vsi so ponudili velike denarne varščine, če jih izpuste začasno iz zapora, kar pa so oblasti odklonile.
Med zaslišavanji so prišla na dan senzacionalna priznanja o tatvini tajnih listin v arzenalu v VVoohvichu. Med drugim so vohuni fotografirali tudi načrte 14 palčnega pomorskega topa. Načrt tega topa so skrbno skrivali. Vohune je odkrilo dekle imenovano »Miss«, agent angleškega ■ mornariškega ministrstva. Po navodilih ministrstva se je seznanila z enim izmed obtožencev in pri tej priliki odkrila vso to senzacionalno afero.
Vremensko poročilo
Rateče: •—8. oblačno, mirno, 100 cm pršiča, skakalnica in drsališče uporabno.
Kranjska gora: —7, zračni pritisk se veča, pršič 85 cm, sankališče in drsališče uporabno.
Vogel: —5, sončno, severni veter, 200 cm snega,' ki je deloma spihan.
Vel. Planina:	—0, sončno, severozahodnik,
150 om pršiča, po robovih spihan sneg.
Vesti 4. februara
Švedski kralj Gustav se je za nekaj dni ustavil v Berlinu in tam sprejel razne nemške osebnosti. Obiskal ga je tudi Hitler.
Japonski cesar Hirohito je precej zbolel in ne izvršuje državnega dela.
Egiptovski kralj je razpustil poslansko zbornico in razpisal nove volitve. Kljub temu so se poslanci sešli na sejo, vlada pa je nad nje poslala policijo in vojaštvo. Pri novih volitvah hoče sedanja vlada, ki nima v stari zbornici nobenega poslanca, zmagati.
Angleška vlada bo odpravila prepoved o izdajanju posojil tujim dfžavam. Ta sklep je vlada sprejela na pobudo finančnih krogov predvsem zaradi tega, da omogoči Italiji najetje večjega po-sojila za ureditev Abesinije.
Pri pogajanjih za trgovsko pogodbo med Anglijo in Združenimi državami so načeli tudi vprašanje o plačilu angleških vojnih dolgov. Amerika zahteva, da mora Anglija urediti prej tudi to vprašanje.
Modnarodni zbor za pomoč Kitajski bo 12. in
13.	februarja v Londonu. Udeležilo se ga bo 800 odposlancev z vsega sveta. Na glavnem zborovanju bo govorila tudi vdova pokojnega voditelja moderne Kitajske ga. Sunjadsenova.
Svetovni poročevalski kongres se je začel te dni v Kairu. Udeležuje se ga čez (XX) zastopnikov iz 62 držav.
Velike vstaje v severni Mehiki še trajajo, kljub temu, da je osrednja vlada poslala tja močne vojaške oddelke.
750.000 dolarjev odškodnine bo plačala državica San Domingo svoji sosedi Haitiju za nedavne spopade na meji.
Albanski kralj Zogu bo z nevesto danes ali jutri odpotoval v Budimpešto, kjer se bosta udeležila velikega plesa.
Na seji levičarske mednarodne zvezo strokovnih organizacij, ki 6e je bavila s sprejetjem sovjetskih strokovnih organizacij v Zvezo, je za sprejem irlasoval edino Francoz Jouhaux.
Središče švedske komunistične stranke je odkrila policija v Stockholmu, prijela tam precej ljudi in zaplenila veliko propagandnega materiala. Komunisti so se bavili predvsem z zbiranjem prostovoljcev in prispevkov za rdečo Španijo.
Vso poljske mladinske organizacije bodo združili v eno osrednjo zvezo, ki se bo imenovala »Mladinska služba«.
Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je odpotoval čez Dunaj na Semmering, kjer bo ostal nekaj časa na oddihu. Verjetno je, da ga bo tam obfckal kak vodilni avstrijski državnik.
Rdeča Španija je vzor demokracije, tako prepričanje je izrazil voditelj socialistične internacionale, Vandervelde, ki je prišel na obisk v Barcelono. Čudno, da ne mara ta socialistični baron ostati potemtakem v Španiji vsaj kot prostovoljec!
500.000 funtov (1,250 milijonov dinarjev) bo angleška vlada dala za izvedbo varnostnih naprav, da zavaruje vodovode in rezervarje v Londonu pred napadi iz zraka.
Poskusni poleti za stalno zračno zvezo med Rimom in Južno Ameriko se bodo začeli konec februarja Zvezo bo zdrževala italijanska napol državna družba »Ala Littoria«.
Na 20 mesecev težke ječe je švedsko sodišče obsodilo dva delavca iz velikih železarn v Weste-rasu, ker sta prodala sovjetskim špijonom patenta za nekatere postopke pri litju železa.
Zdravstveno stanje grškega kneza Nikolaja, očeta naše kneginje Olge, ki se že ves teden mudi v Atenah, se je toliko izboljšalo, da ni neposredne nevarnosti za njegovo življenje.
Tifus se zelo širi po Angliji, zlasti v vojski, kjer je že veliko vojakov pomrlo.
Prejšnji abesinski podkralj, maršal Graziani je včeraj odpotoval iz pristanišča Mogadiscia v Italijo, kjer bo prevzel važno mesto v generalnem štabu.
Umrl je predsednik upravnega sveta Škodovih zavodov, Loe\venstein. Škodove orožarne in avtomobilske tovarne so največja ustanova te vrste v Srednji Evropi in spadajo med največje vojne industrije na svetu.
Izključno pravico za ribarjenje v albanskih obalnih vodah je dobila po posebni pogodbi neka italijanska ribiška družba in sicer za 25 let.
Priprave za obisk madžarskega kraljevega namestnika Horthvja na Poljskem so končane. Kakor je moči soditi po njih, bo Ilorthy sprejet nadvse slovesno m razkošno.
Sovjetski zunanji minister Litvinov je včeraj dospel iz Ženeve v Pariz, da malo ponadzoruje delo francoskih komunistov.
Štiri ure zamude pri odhodu je imel veliki francoski parnik »Ile de France«, ker je posadka brez vsakega razloga tik pred odhodom začela stav, kati.
Vsa poljska športna društva so dobila od voditelja poljske telesne vzgoje, generala Vičitnskega, zapoved, da 6inejo sprejemati le omejeno število Judov med svoje člane.
Vrednost denarja rdečo španske vlade je spet močno padla, kakor kažejo zaključki na pariški borzi včeraj, kjer 60 za 100 rdečih pezet plačevali 35 frankov, za 100 nacionalističnih pa 164 frankov. To je najzgovornejše merilo, koliko moči in veljave pripisuje tujina, celo Franciji, rdeči Španiji.
Priprave za volitve v Egiptu, ki bodo marca, so se že začele. Predsednik vlade Mahmud paša je dejal, da vlada računa z zanesljivo zmago.
Enoletno pomožno vojaško službo so po zakonu
o	obveznem delu uvedli v Avstriji. Poleg rednega vojaškega roka, bo morala avstrijska mladina deiuti ša leto dni v orožarnah in vojnih pisarnah.
Sovjetska vlada je odpoklicala vse svoje vojaške zastopnike iz Japonske. Japonski vojni atašeji so pa tudi dobili nalog, naj takoi odpotujejo domov.
Dve ameriški vojni letali sta se zaleteli med nočnimi pomorskimi vajami ob kalifornijski obali. Letali sta se čisto razbili. Od posadke so rešili štiri ljudi, 11 pa jih je izgubilo življenja
Med diplomatskim prerekanfem in ugibanjem:
Japonci osvajajo kar naprej...
Strašen atentat na ruskega begunca dr. Soion evtča
Peklenski stroji Kominterne v Sofiji
Gsneral Franco o monarhiji in bodoči ustavi nacionalistične Španije
Pravo stanje ljubljanske bolnišnice
Obisk pri upravniku dr. Frlanu
Ljubljana, 4. februarja.
Mnogo se govori o naši splošni bolnišnici, zlasti pa o njenem stanju, češ, da je prenatrpana in da razmere, v kakršnih se nahajajo v njej bolniki, naravnost kričijo po izboljšanju. Med občinstvom se ustvarja neko tatarsko mnenje, češ da je naša ljubljanska bolnišnica nekaj tako goro-stastnega, da nas bi bilo lahko sram pred svetom, da je med nami kulturnimi ljudmi kaj takega sploh mogoče Naša akademska mladina, ki je povzdignila glas po razširitvi in izboljšanju bolnišnice, je šla v svoji vnemi brez dvoma predaleč, ko ni računala z danimi možnostmi, temveč je na slepo prirejala razne akcije, s katerimi pa naše oblasti kajpak niso mogle sodelovati.
Zato je bilo brez dvoma prav, da smo se obrnili naravnost na mesto, kjer smo utegnili dobiti edino prave podatke o stanju splošne bolnišnice. Tu pa smo zvedeli, da vrag le ni tako črn, kakor ga slikajo Naša bolnišnica je v primeri z bolnišnicami v naši državi še v dokaj dobrem stanju, kjer je v polni meri poskrbljeno, da dobe bolniki hrano, kakor se spodobi in je tudi v higienskem pogledu v primeri z drugimi bolnišnicami pri nas še, lahko se reče, pravi raj.
Lani se le zdravfto 31.817 oseb
Upravnik bolnišnice nam je na nekatera poročila v listih, ki so izšla o stanju bolnišnice, dal ne!'a j podatkov, ki pričajo, da naša bolnišnica svojo nalogo zdravstvenega zavoda še zmerom z največjo skrbjo opravlja. Lani se je zdravilo v splošni bolnišnici skupno 31.817 ljudi, od teh jih je bilo lani sprejetih 30.982 in sicer 17.323 moških in 13.659 žensk, koncem leta 1936 je preostalo v bolniški oskrbi 835 bolnikov.
Od 31.817 bolnikov se je uspešno zdravilo 29.005 bolnikov in jih je bilo popolnoma ozdravljenih 11.659, stanje pa je bilo izboljšano 17.346 bolnikom. V oskrbi bolnišnice je koncem 1. 1937. ostalo še 830 bolnikov, neozdravljenih je bilo 1368, umrlo pa je bolnikov v lanskem letu v bolnišnici 624, kar da v odstotkih komaj 1.85% dnevno, ali 1.7 bolnika dnevno, to se pravi, da je v bolnišnici umrlo vsake tri dni 5 bolnikov.
Ti podatki nam res pokažejo, da se je stanje bolnikov v letu 1937 zvišalo od stanja v letu 1936 za 2026 bolnikov. Razveseljivo pa je, da stanje števila umrlih v bolnišnici sorazmerno in tudi v absolutnem številu čim dalje bolj pada.
Lani je bilo vseh oskrbnih dni skupno 333,173 in jih je bilo od teh v drugem razredu 12.107, v tretjem razredu pa 321.066, torej 26 in pol krat toliko kakor v drugem razredu, kar brez dvoma priča, da je izmed bolnikov ogromna večina siromašnemu stanu in si ne more privoščiti drugega razreda, ki je prihranjen premožnejšim.
Ako vštejemo bolnike, ki so bili v bolnišnico sprejeti, pa so se potem iz enega oddelka premestili zaradi zdravljenja na drugi oddelek, vidimo da se je zdravilo na posameznih oddelkih: na kirurških 14.850 oseb in sicer 8750 moških in 6.098 žensk, na internem skupno 4388 ljudi, od teh 2254 moških in 2134 žensk, na kožnem skupno 3451 oseb, od teh 1988 moških in 1563 žensk, na očesnem skupno 2927 oseb, od teh 1583 moških in 1344 žensk, na otroškem 1928 oseb, od teh 991 dečkov in 937 deklic, na ušesno-nosnem 1919 oseb, 1011 moških in 908 žensk, zanimivo je, da se je na infekcijskem oddelku zdravilo večje število žensk kot moških in sicer 787 žensk, moških 655, skupno 1442, na prsnem 1206 oseb, 621 moških in 5® žensk, na živčnem 757 oseb, 420 moških in 328 žensk.
Kirurgični oddelek ima polovico bolnikov
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je skoraj polovica vsega stanja, obrata in dela v bolnišnici odpadlo in odpada na kirurgijo (skupaj z urologijo in ortopedijo). Le na infekcijskem oddelku je bilo znatno več bolnic nego bolnikov.
Brez dvoma bo tistega, ki ume čitati statistiko in zna razumeti stanje v bolnišnici, zanimalo, kako je s tem prirastom v bolnišnici, o katerem se toliko govori in piše, saj je bilo celo zapisano, da je bilo lani odklonjenih kar 2800 bolnikov. Kako lo, se bo marsikdo vprašal? Na to vprašanje nam je odgovoril g. upravnik z zanimivo in natančno izdelano krivuljo o stanju raznih bolezni, kakor so se gibale v lanskem letu. Krivulja nam je pokazala, da je prirast najmanjši pred nedeljo ali pred praznikom, prav zanimivo in značilno pa je, da je prirast v ponedeljek, to je dan po nedelji ali dan po prazniku sploh največji, potem prirast skoraj stalno polagoma pada, samo ob četrtkih ali ob sredah se zopet nekoliko dvigne.
Ob ponedeljkih ali ob dneh, ko pokaže prirast tako visoko številko, je to brez dvoma pripisati temu, da je med bolniki seveda tudi več takih, ki niso potrebni oskrbe v bolnišnici. Zanimivo je, da je ta prirast največji zdaj na zimo, ko je naše siromašno ljudstvo potrebno nege, nima pa doma potrebnih priprav, da bi poskrbelo za lastno higieno in iščejo mnogi v bolnišnici bolj socialnega zavetja kot zdravstvene oskrbe in se mnogi pri-hrajajo v bolnišnico okopat ali pa vsaj da zimo prebijejo na toplejšem kraju.
V	zvezi s tem je brez dvoma prav zanimivo, da je skupno stanje bilo precejšnje po božiču in
veliki noči, nadalje v razdobju februar, marec, ko med^ bolniki razsaja hripa in od srede oktobra do božiča, ko pride v bolnišnico največj ljudi zaradi obolenja dihal. Vrhunec je stanje doseglo v zadnji tretjini maja in sicer največ zaradi bolnikov, ki so iskali pomoči na kirurškem ali ortopedskem oddelku, kar je pripisati številnim nezgodam, ki se dogajajo v tem času po planinah, ko si hribolazci v prvem pomladnem veselju, ko še ni povsod skopnel sneg, upajo na planine. Visoko in najvišje pa je stanje spet v drugem tednu novembra, ko je bilo samo zaradi infekcij in raznih zajedalcev prisiljenih iskati v bolnišnici pomoči 1018 oseb. Spet pa je zanimivo, da je v poletnih mesecih bilo stanje najnižje, kar je pripisati blagodejnim vplivom poletnega sonca, ki prinaša bolnikom s svojimi žarki spet novega zdravja in je sploh zdravljenje doma in v prirodi, kopanje itd. laže. Zato je bilo v juniju, avgustu in septembu stanje sprejetih najnižje (800—900 oseb).
Veliko število nalezljivih bolezni
V	nadaljnem razgovoru z upravnikom smo zvedeli, da vzbuja pozornost nagli porast nalezljivih bolezni, med katere spadajo v prvi vrsti davica, škrlatinka in sicer to pred vsem spočetka oktobra in doseže vrhunec še konec istega meseca, ko je zaradi nalezljivih bolezni bilo spre-
jetih 176 bolnikov in je ta vrhunec trajal prav do božiča in nato spet polagoma padal do srede marca, potem pa se je stanje bolnikov zaradi nalezljivih bolezni gibalo okrog 85 ves čas do druge tretjine septembra.
Zanimivo je stanje kožnih obolenj. Teh je najmanj v poletnih mesecih, ko sonce in voda blagodejno vplivala na kožo in to zlasti v času od srede junija do srede oktobra (poletna higiena) Največ kožnih obolenj pa je v zimskih mesecih, zlasti v novembru in decembru, ko toplota sonca ne prihaja več v poštev in si siromašni ljudje ne morejo privoščiti toplih kopeli, ki so najbolje zdravilo za kožna oboienja.
V otroški bolnišnici je bil največji obrat spomladi in poleti, ko trpe otroci pretežno zaradi motenj na prebavilih, potem pa zlasti v septembru, ko dozoreva sadje in je stanje potem spet najnižje v oktobru in vse do polovice novembra, ko spet narašča do božiča.
V kašni zvezi je stanje bolnikov s prostori bolnišnice? Na lo vprašanje nam je g. upravnik odgovoril, da je ob poletnih mesecih v bolnišnici sorazmerno dosti prostora, razumljivo pa je, da so ob času nenadnih obolenj nekateri oddelki prenapolnjeni. Zlasti prihaja pri tem v poštev kirurgični oddelek, poleg katerega se gradi nov paviljon in bo ta vase prevzel precej bolnikov, tako da se bo stanje kirurškega oddelka zelo razbremenilo. Vendar pa je prenatrpanost na nekaterih oddelkih samo začasna. Zdaj, ko je banovina prevzela v svoje roke vzpodbudo za razširitev bolnišnice, je upati, da bo tudi vprašanje bolnišnice dobilo realna tla .
Nepopisno dobro se boste zabavali pri veseli, zabavni opereti zdravega humorja, mladosti, muzike, petja in ljubavne romantike
Magda Schneider Paul Javor
Paul Kemp, Lucie Englisch, Tibor Halmay
Vse za ljubezen
Danes premiera! Predstave ob 16., 19*15 in 21*15
(Ihr Leibhusar)
KINO UNION Telefon 22-21
V senci paragrafa
Ljubljana, 4. februarja.
Ali sme biti šofer nepokoren svojemu gospodarju
Zanimiva je bila obravnava proti 27 letnemu Andreju Koželju, šoferju, rodom iz Milja, a pristojnemu v Šenčur pri Kranju, ki ga je državni tožilec dr. Pompe obtožil, da je lansko leto 7. julija vozil na cesti čez klanec Kozjak iz Videm-Krškega v smeri proti Kamniku s tovornim avtomobilom, ki je imel tako slabe zavore, da so sredi klanea odpovedale. Avto je zdrsnil po klancu navzdol in se prevrnil. Na avtomobilu je bilo več sodov in več potnikov, ki so še pravočasno poskakali doli razen Potočnika Janeza, ki je ostal v avtomobilu in je dobil tako hude poškodbe na glavi in po telesu, da je po nesreči podlegel poškodbam in umrl.
Koželj je svojo krivdo zanikal. Povedal je sicer, da je že večkrat opozoril svojega gospodarja, da so zavore slabe in da tudi avtomobil ni v dobrem stanju. Priznal pa je, da je prišlo do nezgode predvsem zaradi tega, ker on ni poti poznal naprej in ni mogel vedeti, ati bo tovorni avtomobil mogel zmagati tako velik klanec. Gospodar pa mu je naročil, naj z avtomobilom pelje, ker je bil avtomobil pred kratkim' v splošnem popravilu. Koželj se je torej samo pokoril svojemu gospodarju. Usodnega dne se je Koželj, kakor se je zagovarjal, upiral, da bi vozil s tem avtomobilom, toda moral je gospodarja ubogati. Izvedenec je dal svoje mnenje o nesreči, češ da mora vsak šofer dobro vedeti,* preden se poda na vožnjo, ali je njegov avtomobil v redu, ali so v redu zavore in stroj. Pri nesreči, ki se je pripetila, pa bi moral Koželj uporabiti ne samo zavoro, ampak zlasti strojno zavoro. Koželj je trdil, da je bila tudi ta strojna zavora vsa izrabljena in ni delovala.
Branilec dr. Cernej pa je branil obtoženca predvsem s stališča, da more gospodar nepokornega šoferja po obrtnem zakonu takoj odpustiti. Sodišče je spoznalo Koželja za krivega predvsem zato, ker je bila pri nesreči res kriva velika mera malomarnosti. Pri' izreku kazni pa je sodišče upoštevalo olajševalno priznanje. Koželj je bil obsojen na 4 mesece zapora pogojno za dve leti.
Nogo si je zlomil
Državni tožilec dr. Pompe je zastopal obtožnico proti 27 letnemu Rudolfu Zalokarju, rodom iz Škocijana pri Krškem, šoferju v Kranju, da je lani 26. oktobra vozil s svojim tovornim avtomobilom preko železniškega mostu v Tacnu tako neprevidno in malomarno, da je ogrozil življenje več oseb. Obtožen je bil, da ni dajal znakov s hupo, kakor je to predpisano in da je pri svoji vožnji čez most zadel Tomšič Marijo z blatnikom avtomobila tako močno v desno nogo, da ji jo je zlomil nad kolenom In je morala Tomšičeva v bolnišnico. Prav tako pa je spravil z nespretnim manevriranjem svojega avtomobila čez most v
Za zboljšanje zdravstvenih razmer v šmarskem okraju
Šmarje pri Jelšah, 3. febr.
Šmarski okraj je eden izmed onih okrajev v Sloveniji, kjer še ni dobrih zdravstvenih razmer, to pa zaradi pomanjkanja pripomočkov za splošni dvig.
Okraj nima niti enega zdravstvenega zavoda, bolnišnice, kamor bi sc lahko ljudje vseh slojev brez ovire zatekali j>o pomoč, To pomanjkanje se vedno znova kaže. Iz vseh naselij šmarskega okraja morajo bolniki v Celje. Celjska bolnišnica ,lu tudi vedno hudo toži o prenatrpanosti kot ljubljanska, mora prevzemali tudi ljudi iz našin krajev, kolikor jih je mogoče faradi tega nastaja od dneva v dan večja potreba po domačem bolniškem zavodu, ki bi bil opremljen z vsemi modernimi medicinskimi napravami. S tem pa ne bi bilo zadoščeno samo prebivalstvu tukajšnjega okraja. Razbremenjena tudi ni samo celjska bolnišnica. Poleg tega, da bi v zdravstvenem oziru bilo tukajšnje pre-bivastvo docela preskrbljeno. Imamo sicer doma nekaj zdravnikov, vendar jo bolnišnica v vsakem oziru neobliodno potrebna.
Mislimo, da nam ni treba iskati podatkov,
koliko ljudi je zaradi pomanjkanja zdravstvenih sredstev moralo trpeti in dotrpeti. Čeprav šmarski okraj nima industrijskega dolavistva zaradi pomanjkanja industrije, vendar je tudi kmečko prebivalstvo na tem v polni meri zainteresirano. Tudi za mladino je ureditev zdravstvenih razmer neprecenljive važnosti. Ker ima že skoro sleherni okraj vsaj v neki meri urejeno zdravstveno službo, bo treba sčasoma tudi tukajšnjemu dati primeren dom zdravja. Naj se vsi, ki so na tem zainteresirani, v bodoče ureditve zdravstvenega vprašanja bolj oklenejo. Pripomniti moramo, da je zdravilišče Rogaška Slatina za šmarski okraj velike važnosti, vendar pride v jx>štev le bolj za premožnejše ljudi ter tukajšnji mali človek z različnimi potrebami zdravstvenega zboljšanja ne zmore toliko denarja.
Razumjivo je, da ne bo mogoče vsega takoj doseči. S časom, ki bo gotovo v vse panoge javnega življenja prinesel več blagostanja, pa bo tega trebil Želimo, da bi naše vrstice našle po- . vsod jjolno razumevanje. Imamo upanje, da go- I tovo gre Šmarski okraj boljšim časom nasproti. »
nevarnost Slavka Goljata in Milana Novaka, ki sta se tovornemu avtomobilu umaknila samo zaradi svoje spretnosti na bližnji železni drog ograje, ter se tako obvarovala, da ju ni tovorni avtomobil zadel. Obtoženec se je zagovarjal, da je hotel Tomšičevo prehiteti, pri tem pa je z nasprotne strani prihajal osebni avto, kateremu se je hotel izogniti. Nesreča je hotela, da je zadel Tomšičevo v roko. Sodišče je spoznalo njegovo krivdo in ker je šofer s svojo malomarno vožnjo zakrivil nesrečo, pri kateri bi utegnilo priti v nevarnost življenje več ljudi, je obsodilo Zalokarja na 20 dni zapora.
Ančka odkriva svoje grehe
Ančka ima 25 let in je stopila pred sodnika v obleki kaznjenke. Ves čas je jokala, da jo je moral sodnik opozarjati, da bi morala jokati preje, ko je bil še čas. Poleg nje je stal visoki mož France, ki ni njen mož. Zagovornik Franceta je že takoj spočetka^ razprave predlagal, naj bi se javnost izključila, češ da gre za kočljive besede. Sodnik in državni tožilec nista bila tega mnenja in je bila obravnava proti Ančki in proti Francetu javna.
Zgodba Ančke bi utegnil biti roman služkinje. Služila je že mnogokje, pri imenitnih gospeh in imenitnih gospodih, toda nihče izmed njih še zdaleč ni slutil, da ima Ančka nagnjenje k tatvini. Morda je to Ančkino nagnjenje izviralo iz neke želje po gosposkem življenju, kajti v velikih hišah ostaneš samo služkinja za večne čase. Kvečjemu da dobiš fanta in se z njim poročiš in postaneš gospodinja, si je mislila Ančka. Ah, tako fino perilo je šumelo kdaj pa kdaj v njenih rokah, zavese, rjuhe, da bi utegnilo biti to kakor nalašč za balo. Sanje o bali so vstale v Ančkini glavi, o bali, ki bi šumela kakor v pravljici in tega blaga imajo gospe toliko in celo otroških obleke, da bi bilo tega vsega več kot preveč Po malem je mislila Ančka, kako bi te sanje uresničla. Imela je fanta. Včasih je Ančka shranila kako fino perilo, saj je bilo še povsem novo in ga ne bi nihče pogrešil. Polagoma se je večala niena bala '. „ , ... u. , —.	<» m .
»	i »* *- w. -e*. •>.*«.	,	•	A.t
k	k •	>v • ~ *	*
Ah, današnji moški, kako so pokvarjeni, je ob neki priliki premišljevala Ančka, ko jo je njen fant zapustil, nič drugega ti ne preostane, kakor da ostaneš vse večne čase služkinja. Kuhati moraš in prati. In kdaj, ko je brisala prah z omar in pospravljala miznice, se ji je zasvetilo nasproti kakor zlata verižica, uhani, zlata damska zapestna ura. To besedo »damska« zapestna ura, je Ančka tako lepo izgovorila., l*o je priznala, da jo je vzela, da si takoj spoznal, da je služkinja v svojih sanjali o dami še tako malo daleč. Ne, gospod sodnik, to ni bila damska zapestna ura, je vstala gospa s sedeža, saj niti ne pozna kaj je »damska« zapestna ura. To je moj zlati kolje, antik, z diamantom in verižico. Ah, tako. In čisto res, Ančka je priznala, da je la imenitni kolje prodala, prodala ga je zlatarju za drag denar. In tako dalje...
Ančka je služila nato v Medvodah. Gospa železničarjeva jo je seznanila s svojim soprogom. Gospa je pomagala Ančki pri kuhi, Ančka pa je soprogu jidaj pa kdaj dala v zahvalo ko6 novega perila.
^ Gosj>od sodnik nič ne verjame. Soprog Franc, ki šteje že 60 let, je moral biti z Ančko intimnejši. In Ančka, kaj vse mu je vrgla v obraz! Nedovoljeni odnosi .Celo k zdravnici jo je peljal. Sam je plačal zanjo. Postalo je že prehudo. Državni tožilec je izključil javnost. Pojavila se je v ozadju senca novega paragrafa. Da, celo neka zdravnica je vmes. Ančka je sanjala o bali. Bala, sanje, 60-letni starec, zdravnica in paragraf, kako čudno se je vse to zapletlo. Ančka in Franc sta morala v preiskovalni zapor. Obravnava je bila preložena. Kupi novih aktov se kupičijo...
V	gnezdo nemorale ie posvetila policija
Novi Sad, 4. februarja, m. Tukajšnja policija je odkrila novo gnezdo nemoralnosti v hiši glaso-vite Milke Ofnerjeve. Tod so se sestajali moški in ženske, povečini sami poročeni ljudje. Policija je skrbno pripravila zasedo, hišo obkolila od vseh strani, nato pa aretirala v njej več moških in žensk. V zvezi s tem odkritjem je policija aretirala še dvajset drugih sumljivih žensk, ki so navadno tudi zahajale v to hišo. Vse je zaprla in jih bo po prestani kazni izgnala iz Novega Sada.
Ali ste že poravnali naročnino ?
Morilec, ki ie dobil 18 let in pol
_	Celje, i. febr.
spletnemu l/laJS	Pr°"
Košnice pri Prevorit, N- » i ^rju’ d<JI,na ,z
časopisi poročali g ro/n e testi	■ega’ i90
(-inskem ronarck^m	,	,	12 Kozjega, o zlo-
zabil tako daleč, da jo™a	ki	S®	jC
umoril svojo gospodinjo.	° S"'lSen
tu sk
lepo nostrpp-li p,” l ?? -Je sIjrbna gospodinja
stal je Z r O lilT' S,-°,J<\ doIžnost. Na-
vZbSvprzadejal ?or
dila -P >J Gospa Je Padla na tla se zartl-J	nezavestna
mize dva ba./kov .	5?	]e vzel iz Pisa!ne
Pobegn.il prot; l f.v -za^en>l sobo ter
Ja rje vi gostilni r^T~*Vxu J*5	v	ivo-
nika, ki ga je	c?-	•	VU1?^	ln	naJeI	voz'
?a zasleju refo m Sllvmco: Ko ie opazi*. da ™ *a njim ^
šive n Za njimst« £Ti‘Vc.	P™«	Pie**
ni k Ilija Trim Prt™'	115 e,k Mlflu in °rož-
obdolženca doseči d S? Je ^malu jx>srečiIo kar pa ga	ga	J«	na	tla.	Zalomu prerezal dlanin	v levo reko *
Sele orožniku Trlinu se ll	^	e.v.?&a podlakfa.
obvladati in ga zvezati P°srociIo obdolženca Zalokar. Id }e Kil' precej miren, ie rmVnoi 'eku	i zasliševanja še
ga je omiliti. feš, da ie	oč'n’ skušal pa
storil v hipni zmedenosti	g’Jlmsi?° dejanje
je izgubU vsako razsodnost razb"rJenosti, ko
in pol leta rob i je" 'in ^na^t	fra,lca	na !8
državljanskih pravic. Pri sod£d	^T^ko
ah smrt ali dosmrtna ječa, se ie i lst i n no priznanje ter olaišiino	de.
navedel
Celjske novice
Pregled motornih vozil bo 10. t m
10 7«rah Spodnjem Lanovžu, in' sicer od Td«
11 do iq CJe Pfedst°iništva mestne policije od do 13 pa za območje celjskega okraja. ’
CpII,, ® lJU' V sred0 ob 11-55 je bil v samo	močen	potresni	sunek,	ki	je	trajal
bene škode °V no^fonfndf ki Pa ni Povzroiil noje bočila cin Poslopju starega okrožnega sodišča
tudf V idanffh n ,' ^rav, tak0 80 čutili potres je padal s Zpa^me” okrožnega sodišča, kjer
zgrabikdrSka^?^ -Na SveCnic0 * dolfa iz Polzele Cirkutaruf3	Dobnika	Ku'
ramo do kosti, močno^
Prepeljali so ga v celfsko bolnišnit ^11 ‘"h’ ’
neki gospodCLes'vVpe?raŠOv Sav^olini ^ T®381 točih češnjevih vejic, s prinombn LS°pek lahko prinese še več s cvetočega češniev081" hJp vesa. Sicer je to res nekaj izrednega, našega8 kmeta pa to prav nic ne veseli, posebno ker so 2e iuto precej mrzla in bo cvetje zmrznilo
Številne nesreče Na Svečnico ob 10 doonldne si je zlomil pri padcu v gozdu v Pečovniku levo nogo v gležnju 22 letni vojak Mazlanovič Mazha iz Prizrena V Vitanju so pri nala<nnin nLn j na roko 61 letnemu dninarju Pungartniku Mihaelu m mu zlomila jo zlomila v zanetili v Ll » padla 4 letna hčerka Cakš Amali i tl« x J da si je zlomila desno roko J k nesrecu0-
kino sloga s—
sdi«« J“inie»“ ».'SMS,;
nh mu K	8UŽn)ev	cogme vsled straš-
okrirn h	.	M4an]a,	krvavi	upor
žlovpftkih ??.rnar,ev ua '«<«> in v sredini tea ne-oveSkih Izlivov pa nema m cista ljubezen mi.M.
d0 8V°leSa moža.
»URNE* BMIE* VfflLLAGE BEERT ElISABETH IllRN
•Rezervirajte vstopnice I Plim v nemškem lezikn. PredBtave ob »6., 19-13 in 21*13 url.
Izpred obrtnega sodišča
Nadurno delo mora biti nagrajeno s 50% poviškom
Lovrenc jje bil dobro leto zaposlen kot ključavničar v industrijskem podjetju, kjer je bil dopusten samo 8 urni delovnik; zaslužil ie no 4 din na uro, torej 24 din dnevno, kar je £ ^čene-a ključavničarja pač zelo nizka mezda. Po izkopu iz sluzfoe je Lovrenc tožil podjetje za 1050 “n ki je trdil v toztoi, da je ves čas opravil 700 za katere je pač dobil normalno plačo po 3 din’ ne pa tudi 50% poviška, ki znese lOSO^in Pri razprav, je toženo podjetje priznalo, da je tožnik v resnic, opravil 700 nadur, branilo pa se je pa-
'ZUL ? 66 )<M0Žniku ^ ^ nekaterim SL ^	!’Vz,recil°	njihovo prošnjo do-
volilo, da so delal: tudi preko 8 ur na dan pri čemer so se zavezali, da ne bodo zahtevali za’take nadure n .kakega pov!ska. Pri razpravi se je do-? 60 oiie te navedbe resnične, vendar je sodišče tožniku priznalo 1050 din in poudarjalo, da mora biti po § 10. zak. o zaščiti delavcev vsako nadurno delo plačano s 50% poviškom. Po 8 123. istega zakona se lastnik podjetja kaznuje, Če prc-krsi predp.e § 10. tega zakona. Vsak dogovor, ki nasprotuje tem določilom, je ničev; delavec se ne more v naprej odpovedati povišku. Pri razr>ravi navzoči ravnatelj podjetja je bil silno ogorčen nad to sodbo in je naredil precej obširen priziv. Priziv pa m imel uspeha, ker je bil vložen en dan — prepozno. Prepričani pa smo, da tudi pravočasno vloženi priziv ne bi mogel le sodbe ovreči. Pripomniti pa je, da je to podjetje veleindustrijsko. ima , nastavljenih veliko ravnateljev, ki potegujejo po ve-liko tisočakov na mesec, pa se ne sramujejo izučenemu ključavničarju plačevait po 24 din na dan; še več: od njega zahtevajo nadurno delo, pa mu’ še tega ne plačajo, kar mu po zakonu pri6toja; ali ni to izkoriščanje delavcev? V katekizmu smo se celo učili, da je to vnebovpijoč greh! Dobro bi bilo, da bi se taki gospodje z imeni navedli v časopisih.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 4. febr. m. Na zadnji seji tukajšnjega vseučiliškega sveta je bil imenovan za izrednega profesorja dr. Franc Mecesnel za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti v Skoplju. 1)0-zdaj je bil docent na isli fakulteti.
Od tu in tam
Tudi t vasi Malošistu pri Nišu se zemeljska plast in z nje vred vsa vas pomika iz dosedanjega ležišča. Vidni znaki premikanja plasti zemlje so se pojavili sredi noči, ko so ljudje prav brezskrbno spali. Nad njihovimi glavami so se začeli trgati stropi in lomiti tramovje, kajti lam imajo vsi kmetje lesene hiše. Ljudje so pobegnili iz hiš in z grozo opazovali, kako se počasi lomijo njihove hiše. 40 hiš se je preklalo ali pa podrlo, ljudje pa morajo sredi zime prebivati v zasilnih stanovanjih in gospodarskih poslopjih. Zanimivo pa je, da je na drugi strani hriba zadel vas Perutina enak udarec. Tudi tam se je začela pomikati zemlja, vendar ne tako nenadoma in sunkoma kakor v bližnji vasi Malošistu.
Zagrebško apelacijsko sodišče je glede volilne pravice poslancev z liste dr. Mačka odločilo tako kakor splitsko. Apelacijsko sodišče je razveljavilo odločbo okrožnega sodišča iz razloga, češ da je prvotno odločitev izrekel sodnik poedinec, moral bi jo pa izreči veččlanski zbor sodnikov. Cim je apelacija sporočila ta svoj sklep okrožnemu sodišču, se je takoj izvršil vpis mačkovskih poslancev v volilni se-znamek tistih, ki imajo pravico voliti senatorje v nedeljo. V savski banovini je s teni odlokom dobilo volilno pravico 27 poslancev. Po razsodbah obeh sodišč, tako splitskega kakor zagrebškega velja poslej za polnopravnega poslanca tisti, kateremu je ljudstvo na volitvah izkazalo zaupanje, pa najsi je poslanec šel v skupščino po svojo legitimacijo ali ne. Tudi prisega ni prvenstvene važnosti.
Pevski zbor angleških časnikarjev bo danes zvečer nastopil v Zagrebu. Zbor, ki šteje 35 članov, je ustanovil šele pred devetimi leti. Takrat se je z?nj prijavilo okrog 500 kandidatov, sprejetih pa je bilo le 40. Zbor časnikarjev je edini svoje vrste, vendar to ni edina odlika zbora, pač pa tudi odlično Petje. Zbor bo prihodnje dni koncertiral se v bei-gradu.
Verižico je pogoltnil za liter vina postrešček Vinko Lebinac v Virovitici. S svojimi pntatelji je Popival in nazadnje sklenil čudno stavo: liter -ha, pa bo pogoltnil verižico. Brez vsakega oklevanja je Vinko to storil. Ko so ga vprašali, kako se kaj počuti z verižico v želodcu, je moz dejal, da je takoj pripravljen za večji denar pogoltniti če svojo žepno uro. Pri tej stavi pa se n, oglasil, kajti Vinko je zahetval za to produkcijo kar celega jurja.
23 in pol milijona dinarjev podpore dobiva iz državne blagajne naše civilno letalstvo. Prejšnja leta je bila podpora mnogo manjša, zato se nase letalstvo tudi ni moglo v taki men razviti kakor bi bilo to potrebno. Poslej se bo dalo kupiti nekaj novih letak katera bodo mogla vzdrževati novo vpeljane potniške proge v naši državi in zveze z inozemstvom. Obenem se proučuje možnost, da bi se nekatere proge vzdrževale tudi pozimi, če ne druga, pa vsaj proga Zagreb—Belgrad.
Na smrt obsojeni razbojnik Dušan Ostojič Roma ne bo prosil za pomilostitev, ker noče milosti, temveč samo pravico. Razbojnik nikakor ne more razumeti, kako da je bil on obsojen .na smrt, dočim tisti, ki so mučili in nazadnje ubili njegovo mater in brata, niso dobili do danes plačila in se svobodno gibljejo. On, Roma, je le maščeval smrt teh dveh, pa mora zato na vislice. Pisal bo pismo kralju, v katerem bo zahteval preiskavo za morilce, ki so na svobodi, zase pa bo zahteval samo pravico.
Dve največji naši družbi za rečno plovbo >Državna rečna plovidba« in »Srpsko parobrodar-sko društvo« se bosta združili. Obe družbi sta že do sedaj delali v medsebojnem sporazumu, odkar je bila ustanovljena delovna skupnost plovbnih družb Male zveze. Lani sta družbi zasluzili precej več kakor leto pred tem, vendar je narastel le blagovni promet, dočim je število potnikov močno padlo ( v enem letu za 120.000).
Proračun vrbaske banovine znaša 39 milijonov dinarjev. Proračun se je od lanskega leta povečal zaradi velikih izdatkov za zgraditev večjega števila bolnišnic in zaradi odplačila dolga, ki ga ima banovina pri bolnišnich v drugih banovinah.
Večje število slovenskih rudarjev bo spet odšlo v tujino »s trebuhom za kruhom«. Nekaj jih bo šlo v Francijo, večji del pa v Belgijo, kjer naše delavce radi sprejemajo, ker se lotijo vsakega dela, tudi najtežjih, ki Belgijcem smrde. Dogajajo se številni primeri, da Belgijec noče sprejeti ponujenega dela, ker je pretežko in rajši rdeče brezposelno podporo, ki je za dobro tretjino manjša od navadne mezde. Belgija ima danes Vsega okrog 100.000 brezposelnih industrijskih delavcev, pa mora vendar odpreti vrata za zaposlitev tujcev. Največ bo šlo slovenskih rudarjev iz Hrastnika in Trbovelj, vsega skupaj okrog 1000 ljudi.
F splitskem pristanišču se je včeraj italijanski Parnik »Anfora«■ zaletel v grški parnik »Neia Tyhi«. >Anfora« je plul v pristanišče, da bi se oskrbel s premogom, pa je z nesrečnim manevriranjem zadel s kljunom v trup grškega parnika, ki so iz njega izkrcavali premeg. Clrška ladja je precej poškodovana. Vendar ne toliko, da bi sploh bila nesposobna za plovbo. Škodo so ocenili za okroglo
100.000	dinarjev.
Deset manjših bolnišnic bodo začeli graditi v bosanskih mestih prihodnje dni. Bolnišnice bodo v Sanskem mostu, Prijedorju, Gračanici, Dubici, Gra-dišici, Grahovu, Petrovcu, Glamoču, Mrkoujičgradu in v Jajcu. Vsaka bolnišnica bo stala nekaj več kakor milijon dinarjev. Oblasti so bile mnenja, da bodo take majhne bolnišnice prebivalstvu več koristile kakor pa velika osrednja bolnišnica, kj bi jo zgradili v sedežu banovine.
F sredo proti, večeru se je nad Primorjem nenadoma spremenilo vreme. Najprej je padal dez, ki se je pa kmalu pretvoril v snežni melež. Vse gore so se pokrile z debelo snežno odejo, pa tudi na otokih je zapadel sneg, vendar se je tara kmalu stopil. Pač pa se je sneg ohranil že od višine 300 metrov naprej.
Prevejano sleparko so prijeli v Križevcih na Hrvaškem. Stara znanka jetnišnic Bara Ratkovič je hodila okrog po deželi in se ponujala kot nevesta z bogato doto. V Djurdjevcih je prišla k nekemu kmetu in se predstavila kot nevesta, ki ima nekaj Pod palcem, pa bi rada v tej vasi kupila majhno posestvo. Ker se je znala primerno vesti, ji je Sel kmet na limanico in ji takoj ponudil svojega sina za moža. Udarili so v roke in se dogovorili za Poroko. Preden pa so opravili vse formalnosti, je Bara natvezla bodoči tašči, naj ji posodi nekaj stotakov in novo obleko, da bo mogla iti v mesto, kjer bo dvignila denar iz hranilnice in si zanj kupila nekaj obleke in drugega potrebnega. Ženin *n »nevesta« sta jo potem mahnila v mesto, tu pa ie Bara izginila z denarjem in obleko vred. Na podoben način je opeharila še nekai drugih bogatih kmetov v bližnji okolici.
Kako f,Domovina" toži nad tem, da je bilo
Pragersko priključeno Spodnji Polskavi
V	»Domovini« z dne 27. januarja 1938 smo brali, kako strašno je prizadeta bivša občina Črešnjeveo s tem, da je Pragersko dodeljeno občini Spodnja Polskava.
Da je sedež občine prenešen na Črešnjevec je bila 75 odst. volja ljudstva bivših občin Črešnjevec, Vrhloga in Pretrež, torej ogromna večina, ne pa, kakor pravi dopisnik »Domovine« 20 do 30 oseb. Nadalje se dopisnik hvali, koliko so napravili v triletnem občinskem gospodarstvu. Tu je pač resničen pregovor, ki pravi »Lastna hvala, vrednost mala«.
Kar se tiče popravljanja cest, naj se dopisnik potrudi iti na te ceste same in videl bo, da so zdaj ravno takšne in še slabše, kakor so bile pred tremi leti. Prepričal se bo tudi, da so uporabljali ničvreden gramoz za posipanje blatnih cest. most na Pretrežu je pa menda za vzgled, kakšen ne sme biti.
„ Dopisnik se je tudi dotaknil Slomškovega doma. češ da bo najbrž v breme občanov. Vprašamo, v čigavo breme je tistih 10.000 din, ki jih je občina obljubila za zgradbo Sokolskega doma in pa zemljišče, ki je tudi vredno najmanj 10.000 din. Pa menda vendar ne v breme samo dopisnika?!
Dalje pravi dopisnik, da bi bili lahko tisti občani (saj tako se da brati med vrsticami), ki so tako požrtvovalno vozili gradivo za zgradbo Slomškovega doma, lahko tudi na cesto do cerkve navozili kakšnih 100 voz gramoza.
Tu pa svetujemo dopisniku, naj pove to tistim, ki niso vozili ne na cesto in ne za zgradbo, pač pa so se posmehovali in norčevali iz onih voznikov, ki so vozili gradivo za zgradbo društvenega doma.
Dopisnik tudi še pravi, kako žal mu je za pametne črešnjevčane, da ne morejo biti vsi v njihovi sredini (menda misli JNS) in apelira na odločujoča oblastva, naj vendar dajo sedež občine spet nazaj na Pragersko in vsaj nekaj tistih revnih vasi, kakor so Leskovee. Stari log in če mogoče še Vrhlogo, da se Pragersko izogne neizogibnemu gospodarskemu polomu. Tu pa dopisnika res ne razumemo: najprej govori o takšnem blagostanju, naenkrat pa Pragerskemu preti gospodarski polom.
Zato pa je res najbolje, da se sprijaznijo s pre-komasacijo, s katero so priključeni k občini Spodnja Polskava, ki jih bo gotovo rešila gospodarskega poloma.
Pri delu zasačeni vlomilci
Skušali so spet vdreti v Satlerfevo delavnico, pa jih je stražnik
prepodil
Maribor, 3. februarja.
Vremensko poročilo
»S|Ava*clta«a dama*
V	nocojšnji noči so drzni vlomilci zopet hoteli presenetiti Mariborčane z novim vlomom. Imeli pa so pri tem poslu smolo, da jih je zasačil stražnik ter jih je prepodil. Pozorišče vloma je bila delavnica krojaškega mojstra Srečka Satlerja v Tattenbaehovi ulici. V to delavnico je bilo pred nekaj meseci že vlomljeno ter je bilo takrat odnešenega blaga za 10.00 din. Čudno je, da so si vlomilci sedaj zopet izbrali to delavnico. Najbrže so bili obakrat pri delu eni in isti zlikovci. Dogodek v nocojšnji noči se je odigral takole: policijski stražnik je prišel na svojem obhodu po Tattenbaehovi ulici mimo dr. Kristanove hiše, v kateri se nahaja Satlerjeva delavnica. Opazil je v njeni bližini neko žensko, ki pa je izginila, čim je zagledala, da se bliža stražnik. Temu se je stvar zazdela sumljiva, ker je upravičeno slutil, da se ta ženska ni kar tako slučajno
tam mudila. Vrnil se je tedaj nazaj ter je preplezal plot, ki stoji med dvoriščem gostilne Senica in Kristanovo hišo. Cim je bil na sosednjem dvorišču, je opazil, da so imeli tukaj opravka vlomilci, ki pa so že popihali. Steklena vrata, ki vodijo v Satlerjevo delavnico so bila razbita, poleg njih pa je ležala na tleh sekira, s katero je vlomilec hotel vdreti v notranjost in pa prazen nahrbtnik. Vlomilec je skušal v trenutku, ko se jo pojavil stražnik, s sekiro izvili iz vrat železen drog, s katerim so bila zavarovana. Gotovo bi se mu bilo to posrečilo, če ne bi bil pravočasno opozorjen po dotični ženski, da se bliža nevarnost. Policija je takoj pričela z zasledovanjem ter je bila zjutraj dotična ženska, katero je stražnik videl na cesti, že aretirana. Tekom dneva so izsledili tudi še moškega, o katerem sumijo, da je vlom izvršil. Vendar doslej aretiranca krivde še . nista priznala, dasi ju obtežujejo zelo tehtne
I	okolnosli.
Zdravstveni dom za celjsko mladino
Že davno je Celju čutilo potrebo po počit-j njškem domu za mladino, ki naj bi v počitnicah ' iskala razvedrila v prosti naravi iu si krepila i duha in telo. Po prizadevanju uprave Zdravstve-| nega doma bo Celje dobilo nov Počitniški dom I za mladino, kakor jih že imata Maribor in Ljubljana. Uprava Zdravstvenega doma se je že lani j z velikim idealizmom in energijo sama lotila dela ter zgradila lično stavbo, ki je v surovem stanju i že gotova. Prostor je prav srečno izbran. Leži ca. 750 m nad morjem pod vrhom Tovsta, sredi gozdov, po katerih vodijo senčna pota, deloma po ravnem, deloma po grebenih, s katerih se odpira krasen pogled na vse strani. Stavbo je treba sedaj [ še dogotoviti, naročiti opremo ter izvršiti instalacijo in razna terenska dela za igrišče itd’. Uprava Zdravstvenega doma je žrtvovala do sedaj za zgradbo že preko 70.000 din, približno toliko pa
bo še treba, da se stavba dogotovi in opremi. Ta vsota se bo morala zbrali. Velik pomen Počitniškega doma je prva uvidela tukajšnja krajevna Protituberkulozna liga, ki je prispevala za dovršitev doma 10.000 din. Počitniški dom bo upravljal v skladu s kupno pogodbo med celjsko mestno občino in Zdravstvenim domom poseben kuratorij, ki bo tudi skrbel, da se zbero potrebna sredstva za dograditev.
Na svoji prvi seji, ki je bila v torek, 25. p. m., je kuratorij sklenil, da se bo obrnil na javnost s prošnjo, da čim izdatneje podpre započeto delo. Kuratorij bo poslal meseca februarja pismene prošnje s položnicami v nadi, da bo celjsko prebivalstvo razumelo to važno socialno akcijo, jo izdatno podprlo, tako da bo mogel Počitniški dom že v letošnjem poletju sprejeti pod svoj krov prve letoviščarje iz vrst potrebne šolske mladine.
Moralno-idravstveni tečaj
Današnja razrvana doba kliče po upostavitvi one nekdanje domačnosti in onih lepih zdravih odnosih brez vsake nemorale, po onem življenju ob naravi in Bogu.
Zaman 6e oziramo po naših prosvetnih društvih, zaman iščemo predavateljev, ki bi z drzno smelostjo vrgli luč v nemoralo današnjega časa, pokrito s plaščem laži. Vsa današnja mladina blodi v temi neznanja in črpa znanje in spoznanje o moralnem spolnem življenju iz raznih knjig sumljive vrednosti. Temu moramo končnoveljbvno napraviti konec.
Temu klicu se je odzvalo društvo »Razvoj« v Dobrčpoljah in bo priredilo pod okriljem Zdravstvenega doma v Ponikvah niz moralno zdravstvenih tečajev in kot prvi tečaj za dekleta in neveste. Ker vemo, da bi brez skupnosti bili tečaji brezuspešni, smo se odločili za trodnevne internatske tečaje. Moralno versko plat je prevzel naš odlični cerkveni govornik, pedagog in poznavalec dorašča-joče ženske mladine g. prof. dr. J. Kotnik. Zdravstveno plat pa je prevzel šel Zdravstvenega doma v Ponikvah dr. Joža Herfort. Tečaj se bo vršil od
14.	februarja in se bo zaključil z drugim tečajem, dne 19. februarja 1938. Oskrbnina s prvovrstno hrano in stanovanjem znaša 100 din.
Ker sta tečaja tridnevna, prvi se konča 16., drugi se prične 17 februarja, upamo, da se bodo dekleta, zlasti ona, ki mislijo na možitev, odzvala, saj bodo dobila v tem tečaju vso moralno in zdravstveno podlago in pouk za bodoče življenje. Ona dekleta pa, ki stopajo v življenje, pa še ne mislijo na zakon, bodo dobila v tem tečaju ono. česar jim mati ne more dati, česar jim ne zna povedati in ne 6me — moralno spolno razjasnjenje vseh ženskih problemov, saj sta se v tem tečaju združila duhovnik in zdravnik.
Da bo moglo društvo »Razvoj« pripraviti s sestrami reda sv. Križa v Ponikvah vse jratrebno glede stanovanja in hrane v Zdravstvenem domu v Ponikvah, prosimo takojšnjo prijavo udeleženk, najkasneje pa do 10. februarja na naslov: »Razvoj«, Videm, p. Videm-Dobrepolje, ali pa na Zdravstveni dom v Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje.
Ubijalec pred sodniki
Maribor, 4. februarja.
Pred malim senatom se zagovarja danes 23-letni kolarski pomočnik Ran Štern iz Loke zaradi uboja. Njegova zgodba je podobna stoterim takim žalostnim primerom, ki se skoraj vsak dan obravnavajo pred sodniki. Dne 2. novembra lanskega leta so se fantje v Loki sprli. Spopadla sta se Štern in Franc Pliberšek. Slednji je bil močnejši, ker je bil oborožen s kolom ter se je Štern spustil pred nasprotnikom v beg. Pliberšek pa ga je zasledoval. Med begom si je Štern odprl žepni nož ter se bliskovito obrnil in se vrgel z orožjem na preganjalca. Zadel ga- je v prsi ter ga je smrtnonevarno ranil. "Čez tri dni je Pli-_ beršek v bolnišnici umrl. Štern se zagovarja s
I	silobranom, kar obtožnica deloma upošteva, ugotavlja pa, da je silobran vendarle urekoračil. Raz-urava ob času poročila še traja.
Pagasnifo glede praktičnega učiteljskega izpita
Kakor znano, ee bodo 3. marca zopet pričeli pričeli praktični učiteljski izpiti pred novo ustanovljeno »državno komisijo za polaganje praktičnega učiteljskega izpita«. Na to komisijo prihajajo vprašanja, ali so se z drugačno sestavo izpitnega odbora kaj spremenili tudi pogoji za praktični učiteljski izpit, oz. zahteve, ki ee stavijo na kandidate. Zato objavljamo naslednje pojasnilo:
Vsa sprememba glede praktičnega učiteljskega izpita je samo zunanja in obstoja v tem, da se bodo v vsaki banovini ti izpiti vršili odslej samo pred eno komisijo, ki bo za dravsko banovino v Ljubljani , in da ta komisija ne bo več sestavljena samo iz profesorjev na učiteljišču, ampak bodo izpraševalci tudi profesorji ljubljanskih srednjih šol. Zahteve pa, ki se bodo stavile na kandidate, ostanejo povsem iste kakor doslej. Sprememba je samo zunanja in je postala neobhodno potrebna zaradi visokega števila kandidatov za praktični učiteljski izpit. Ker je začasno na učiteljiščih zelo malo razredov in torej tudi zelo malo učnih moči, so bila n. pr. lansko leto državna učiteljišča marsikje skoraj tretjino šolskega leta brez pouka tako vaznih predmetov kakor so narodni jezik, zemljepis, zgodovina in pedagogika s šolskim delom. Odslej bo pa z začasno okrnitvijo pouka, ki bo potrebna zaradi teh izpitov, prizadetih več šol, toda v razmeroma neznatni meri, ker bo s posameznih zavodov pritegnjen k njim samo po en učitelj ali dva. — »Državna komisija za polaganje praktičnega učiteljskega izpita.« Predsednik: Dolenec.
Med ameriškimi Slovenci
Po večletni mučni bolezni je v Lorain, O. umrl Anton Breščak, ki pipušča soprogo Frances, tri sinove in več sorodnikov. — Poškodbam, ki jih je zadobil pred nekaj tedni pri avtomobilski nesreči, je v Clevelandu podlegel na dan pred Božičem tukajšnji rojak Rudolf Bukovec. Zapušča ženo in tri male otroke^ — V Kansas City je po dolgi 28 mesecev trajajoči bolezni umrl rojak Frank Jančič v starosti 62 let. Doma je bil v Celju na Štajerskem in je prišel v Ameriko pred 36 leti. Tukaj zapušča ženo in štiri hčere. — V Fenelton, Pa. je pred kratkim umrl rojak Joseph Mule v starosti 62 let. Doma je bil iz vasi Pudob pri Ložu na Notranjskem in je bival v Ameriki okoli 33 let. Zapušča sina in hčer ter eno sestro v Clevelandu.
—	Na božični praznik je neki avtomobil ubil rojaka Jakoba Kotarja blizu Maidsvilla, West Virginia. Star je bil okoli 44 let in je bil doma nekje z Dolenjskega. — V Clevelandu je umrla rojakinja Mary Tomšič, rojena Kastelic, stara 63 let, doma iz vasi Zverče, fara Hinje na Dolenjskem. V Ameriki je živela 37 let.
Tudi v Ameriki se morajo stiskati bolniki v bolnišnicah. V Chicago, 111, je okrajna bolnišnica v teku leta 1937 vzela v svojo oskrbo okrog 72.500 bolnikov. Priglasilo pa se jih je skoraj 180.000, toda zaradi pomanjkanja prostora so se mogli sprejeti le najbolj težko bolni, dočim so drugim dali le zasilno pomoč in so jih poslali nato domov
	Kra>	Barometer H sko stanje |	Tempe- ratur;. r r<		§ ► it a - ti a a	1 i?*”	Veter tsmer, inkoKt)	Pada- vine	
			£ i c c	. * °s				m/m	vrsta
	Ljubljana	.761	-2 2	6-0	82	7	NE	_		
	Maribor	7762	-4-0	61	80	0	SW,	—	—
	Zagreb	767 1	2*0	74)	80	10	ESE,	—	—
	Belerad	766 8	o-o	2-0	90	10	NE,	—	—
	Saratevo	7659	8-0	2-0	«0	10	0	1-0	sneg
	Sušak	761 1	3-0	8-0	60	10	e8	14-0	dež
	Split	7591	2-0	8-0	80	10	se8	29-0	dež
	Kumbor	7607	4-0	I3‘(t	70	10	SEo	1-0	dež
	Rab	761T	30	8-0	60	10	E,	—	—
Vremenska napoved: Večinoma jasno in stanovitno vreme, ponoči mraz.
Včeraj je bilo iz noči do 8.15 oblačno, nakar se je naglo jasnilo, od 9.40 do 11.50 je bilo n el m dve tretjini jasno, ostali čas v noč pa popolnoma jasno. Danes proti jutru se je precej pooblačilo.
Ljubljana danes
KoMar
Danes, petek, 4. februarja: Andrej Kor.
Sobota, 5. februarja: Agata.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklošičeva e. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Skupina bojevnikov Ljubljana-Bežigrad se je spomnila prvega tajnika svoje skupine pokojnega Franceta Rifeljna s tem, da je poleg spominske sv. maše darovala za Colaričev sklad Zveze lrajevnikov 100 din, namesto venca na njegov grob ob obletnici smrti.
Bojevniki! Ne pozabite, da je v nedeljo občni zbor poživljene Zveze bojevnikov. Zato naj pridejo v dvorano Delavske zbornice v nedeljo, dne 6. t. m. ob 9 dopoldne vsi delegati, ostali zastopniki skupin ter tudi bojevniki, ki se ne pripadajo nobeni skupini. Na tem občnem zboru ee bo lahko sleherni bojevnik seznanil z načeli Zveze bojevnikov in zvedel, koliko nas še čaka dela, da bomo zadostili dolžnosti hvaležnosti in spoštovanja do velikih in težkih žrtev svetovne vojne. — Odbor.
Kdor ima rad zborovsko umetno in narodno pesem, naj ne zamudi lepega užitka, ki mu ga pripravlja drevi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani naš slovenski vokalni kvintet. Tihi slovenski glasbeni delavec, g. Ludevit Žepič, ki je umetniški vodja Slovenskega vokalnega kvinteta, je svoje fante zopet izvrstno pripravil tako, da jih bo veselje poslušati v umetni in narodni pesmi. Nastopita s samospevi tudi g. Milan Jug in Tone Petrovčič, katera spremlja na klavirju dr. Danilo Švara. Pevci zaslužijo, da bo velika Filharmonična dvorna drevi v resnici dobro zasedena. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
XVI. prosvetni večer, ki bo danes 4. februarja ob 8 v beli dvorani hotela Union, nam bo podal zelo zanimiv pogled na zdravstveno polje. G. predavatelj dr. Anton Brecelj bo predaval namreč o tvarini: Zdravstvo na razdobju. Kakor na drugih področjih je tudi na področju zdravstva prišla do izraza nova smer in nova razkritja v zadnjem času. Vse se razvija in napreduje, tako tudi zdravstvo, Brezdvoma bodo obiskovalci večera odnesli tudi iz tega predavanja novih pridobitev in spoznanj. P. t. občinstvo se vljudno vabi k obilni udeležbi.
Predavanje. Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi javno predavanje g. arh. R. Kregarja, profesorja na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, z naslovom: »Načrtno gospodarstvo in gospodarski položaj Nemčije«. Predavanje se bo vršilo v torek, dne 8. februarja t. 1. ob 8 zvečer v pritlični dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Vstop brezplačen.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20 uri.
Petek, 4. februarja: zaprto.
Sobota. 5. februarja, ob 15: »Šinikovk. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
Nedelja, 6. februarja, ob 15: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol.
—	Ob 20: Bela bolezen. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek. 7. februarja: zaprto.
Torek, 8. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Veronika Deseniška).
Opera. — Začetek ob 20 uri.
Petek, 4. februarja: »Heltea«. Red Četrtek.
Sobota, 5. februarja: »Gorenjski slavček. Red B. Gostuje g. J. Gostič.
Nedelja, 6. februarja, ob 15: »Pod to goro zeleno:'. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Gostu je gdčna Zupevčeva. — Ob 20: »Evgenij Onjegin«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 6. februarja: zaprto.
DRAMA
Ljudska predstava po izredno znižanih cenah se vrši v soboto ob 15 v Drami. Vprizori se zelo zabavna in vedra Kadelburgova veseloigra Šinikovk, ki občinstvo vedno prav dobro zabava in nudi mnogo prilike za smeh in dobro voljo. Vsebina nam pokaže premnoge težave varuha rodbine. Šimkovih, ki vsebujejo prisrčno situacijsko komiko in posrečene dialoge. Cene od 14 din navzdol.
Capkova drama »Bela bolezen« jromeni enega izmed največjih uspehov letošnje dramske sezone, ter se ponovi v nedeljo zvečer ob znižanih cenah od 20 din navzdol.
OPERA
V	»Gorenjskem slavčku«, ki se vprizori v soboto, dne 5. t. m., gostuje v tenorski vlogi Janka g. Jože Gostič. V tej vlogi je že minulo nedel jo gostoval in imel velik uspeh. Ostala zasedba je ista kakor pri dosedanjih uprizoritvah, z go Vidalijo kot Minko na čelu. Dirigira ravnatelj Polič. Predstava je za red B.
Prihodnja premiera v naši operi bo Mozartov »Don Juan«. Muzikalno vodstvo ima ravnatelj Polič.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča p. n. občinstvo, ki je kupilo vstopnice za gostovanje italijanskih liričnih pevcev, da tega gostovanja ne bo. Pri njegovem aranžmaju se je uprava posluževala gledaliških zastopnikov v Trstu in Milanu. Tem pa se ni posrečilo dobiti od centralnih oblasti v Rimu dovoljenja za nastop italijanskih pevcev izven države. To vsled tega, ker j so si strokovna društva do nadaljnega pridržala vse tozadevne aranžmaje v inozemstvu zase. Tako gostovanje italijanskih liričnih pevcev odpade. Prosimo, da se kupljene vstopnice vrnejo dnevni blagajni v operi, ki povrne zneske.
Mi****?**
iwufou.ua*
so se prikazovale in oglašale vsako jutro ob isti uri in ki so v sebi skrivale toliko skrivnosti.
Kakor da so se te pošasti zavedale svoje naloge in svoje velike moči, se njihov rezki glas ni takoj ustavil, kadar je hušknil v zrak. Šel je najmanj po vsem Pine-Lakeu, prihajal v tople sobe, ki so dišale po segretem mleku, kavi in še topli posteljnini. Kadar so se sirene oglasile, vselej je nekaj tisočev ljudi oživelo, kakor da se jim nekam silovito mudi. Povsod, po vseh delih mesta in v predmestju po malih delavskih hišicah se je ljudem res vselej ob tej priliki začelo nekam zelo muditi...
Vsemogočni gospodarji dvajsetega stoletja kličejo ...
Treba je bilo pripraviti in zaviti v papir nekaj hrane za opoldne. Treba je bilo hiteti na avtobus, na cestno železnico, ali pa izvleči svoj starokopitni Ford iz garaže in hiteti tja, odkoder je klical in opominjal silni glas siren. Začel se je delovni dan.
Poslednji poljub na čelo, ali blag sunek z roko pod rebra sinku, ki se še premetava po topli postelji, in Tom, Fred, Ed, Mike in še tisoče drugih je odšlo iz svojih stanovanj na vseh straneh nemirnega mesta in hitelo, kakor da bi jih bil kdo omamil, proti kraju, kjer so štrleli v zrak visoki dimniki, kjer so stale v tla zakovane tovarniške zgradbe, nad katerimi so se tresle po uri navite in ko ure točne sirene in kjer so v prostorih iz železnega betona in stekla gospodarila njihova veličanstva gospodarji dvajsetega stoletja — stroji!
Na mestnih ulicah je postajalo vse bolj živahno. Prometniki na križiščih so imeli vedno več opravka. S pravim poklicnim mirom so uravnavali ves promet. Mimo njih je hitelo na tisoče in tisoče malih avtomobilov. Večina jih je dirjala proti tovarnam. Tovorni avtomobili Mlekarske zadruge so razvažali mleko. Na avtobusnih postajah je bila gnječa. Po vrsti so se tudi že odpirale trgovine ob glavnih ulicah. Mačka se je vsa preplašena vrgla skozi kletno okno, ker je pri sosednji hiši zagledala velikega ovčjaka ..,
Kolo ameriškega industrijskega mesta se je začelo vrteti.
Pine-Lake ni hotel zaostati za drugimi mesti niti za korak ... Hotel je živeti prav tako udobno, kakor žive drugod, in sicer je to hotel za vsako ceno...
Sirene so utihnile. Končale so svojo nalogo. Odprla so se
velika vrata na dve krili v ograji tovarne »Hendon-Works«. v kateri so izdelovali lokomotive, železne mostove, vse mO" goče gospodarske stroje, vlivali tračnice in podobno. V tovarni je bilo zaposlenih okoli tri tisoč delavcev, njene dividende so bile 30 od sto. Skozi ta velika vrata se je gnetlo na tisoče delavcev, samih močnih, zdravih, mladih ljudi. Skoraj šaljiva zbirka »nečesa« je bila tam v desnem dvorišču tovarne. To »nekaj« so bili najraznovrstnejši avtomobili, s katerimi so se delavci in uradniki od daleč pripeljali na delo. Pa če bi se bil kdo predrznil pošaliti in vprašati, recimo kakega Billija, kaj je to, in pokazati pri tem na njegov avtomobil, bi se najbrž takoj znašel pred trdo stisnjeno pestjo, ki je pripravljena in tudi sposobna, da se zalerti v knock-aut! Pa naj bo, recimo, da so bili to res avtomobili. Kdo bi mogel to tajiti, saj so vozili naprej, če si jih pognal, in to je le glavna stvar. Saj ven-dar ne more imeti vsak delavec razkošnega avtomobila, ki mu pravijo tudi limuzina, kakršnega ima na primer Crysler ali pa Ford. Nič ne de, če kolesa med potjo pišejo osmico po cesti, če vrata malo zaškripljejo in če motor sem pa tja nekoliko pokaslja... Glavno je to, da z njim, z lastnim avtomobilom< prideš mnogo hitreje od doma do tovarne ali pa narobe (še hitreje...!). Ta »luksus« pa stane samo nekaj dolarjev na mesec.
V	tovarniških prostorih podjetja »Hendon-Works« je bilo vse živo. Jutranje sonce je že lilo svojo rdečo luč in toploto skozi visoka tovarniška okna. Samo pozdravljanje in prijateljski vzkliki! Vsak delavec je moral najprej iti mimo avtomata, ki je zapisoval čas njegovega prihoda v tovarno. Nato je moral vsakdo v veliko dvorano, kjer je lahko odložil stvari, ki jih je prinesel s seboj, v posebno omarico. V omarici je imel delavec spravljeno čež noč tudi delovno obleko. Tu so se tudi preoblačili. Obleka iz debelega sivega platna je v hipu zena-čila te tisoče. Samo posamezna imena, ki so bila vpletena zgoraj pri prsnem žepu s črno nitjo, so govorila, da je ta Hary. oni Billi in da je oni tretji, ki je sicer podoben prejšnji dvojici, v resnici Joe... Vsi so bili podaniki gospodarjev dvajsetega stoletja — strojev, ki so v velikanskih prostorih nestrpno čakali, da jih te sive dvokrake postave poženejo ... Ti sivi dvo-nožni črvi so bili v resnici gospodarji svojih gospodarjev. BiH so njihovi možgani. , ,
Apotekar povzdignil kmetijstvo
Začelo se je pravcato
tekmovan e v roistvih
Madžarska grofica Apponvi, ki bo v kratkem postala albanska kraljica.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Petek, 4. febr.: 10 Šolska ura: Strossmayerjeva proslava (brezposelni nčit. abitur., vodi g. S. Mehora)
— 12 Obiski pri naših bratih (plošče) — 12.45 Poročil®
— 13 Napovedi — 13.20 Po naših krajih in gajih (pl-)
— 14 Poročila — 18 2euska ura: Breda Šček v naši glasbi (gdč. Vida Rudolfova) - 18.20 Delibes: Balet «Sylvia« (plošče) — 18.40 Francoščina (g dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 13.30 Nac. ura -19.50 10 minut za planince: Triglav pozimi (g. Pavel Kunaver) — 20 Slovenske narodne Sodelujeta g. M* Premelč in Kmečki trio — 20.50 M. Ravel: Koncert z® klavir in orkester (plošče) —	21.15 Pevski koncert gdč. Milice Polajnarieve, pri klavirju g. prof M L'” povšek — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške pl*
Drugi programi
Petek. 4. febr.: Belgrad-Zagreb: 20 Božična kan-tata — Dunaj: 19.3(1 Švedske mornarske pesmi (prenos iz Stockholma), 20 Veseloigra *2ena v hiši«, 22.20 Orlf* konc. — Hudim pesta: 19.30 Opera — Budimpešta: 19.S® Opera 22.25 Jazz, 23 05 Cig. ork. — Rim-Bari: 16 Vio* linski konc. Vase Prihode 21 Goldonijeva igra «Zvitfl vdova* — Varšava: 20 Filh. konc. — Lipsko: 20 Glasba pred 150 leti — Monakovo: 19.10 Solistični koncert — Beromiinster: 19.55 Romantična glasba. 20.25 Pravljice# 21.20 Ork. konc., 22.05 Operetni konc. —Strasbourg: 21.30 Lassusova komična opera «Frine« — Sofija: 20 Klavir, 20.45 Vok. konc., 22 Romance.
Čuden svet
Mačke dobe dediščino. Neki anglikanski duhovnik* je zapusiil 9800 šterlingov in v svoji oporoki postavil kot prve dediče — mačke.
Mark Tvvain:
ffraifevič m siromak
Mesto Pine-Lake se še ni čisto prebudilo iz nočnega sna. Komaj so se postavili prometniki na ulična križišča, kjer še ni bilo žive duše, že se je oglasila tudi tovarniška sirena, kakor da bi se bila razjezila. Daleč naokrog se je tresel zrak od nje. Za njo pa se je že oglasila druga, za njo tretja... Začela se je prava simfonija, ki je bila vse prej kakor pa blagozvočje...
Kakor da so se gospodarji dvajsetega stoletja raztogotili nad tem, da so se njihovi služabniki — ljudje— malo oddahnili od dela in da ne strežejo neprenehoma mrtvim strojem... Visoki dimniki tovarne za stroje, železna livarna, ki je ležala severno od mesta Pine-Lakea, vse to mrtvo zidovje se je ponosno dvigalo v zamegljeno jutro. Okoli dimnikov se je podila bela para, ki se je pod pritiskom dvajsetih atmosfer vrtinčila najprej okoli ozkih grl kovinastih siren, nato pa se počasi redčila in izgubljala. Z globokim basom so se oglašale druga za drugo, cvileče zavijale vedno višje, nazadnje pa je glas spet kakor v dolgem, lepo zaokroženem loku padal. Kadarkoli se je katera sirena oglasila, vselej so se močno stresale šipe na tovarniških oknih. Bile so to svojevrstne jutranje pošasti, ki
200 milijonov za uboine
Po vsem svetu se danes opaža, kako kmetsko prebivalstvo zapušča zemljo, se seli v tovarne in rudnike, kjer je »manj dela in več zaslužka«.
V	Franciji so že cele pokrajine, koder naseljujejo tuje obdelovalce zemlje. V Angliji je že več tisoč hektarov zemlje neobdelane, kjer so pred desetletji bila rodovitna polja; v Ameriki skušajo ljudi prepričati, da bi se povrnili k obdelovanju zemlje in celo pri nas je revščina že mnoge prisilila, da so prodali zemljo, tisto zemljo, za katero so se naši dedje tako silovito borili, jo ljubili in z ljubeznijo obdelovali; sinovi pa jo pod težo razmer prodajajo za ničvreden denar ter 6e selijo v tujino, v upanju, da postanejo iz zaničevanih »kmetov« upoštevani gospodje s stalno plačo, ne zavedajoč se, da iz svobodnjakov, preprostih 6icer in morda ubožnih, toda svobodnih, postajajo zopet sužnji kapitala.
Vse to je opažal z veliko žalostjo tudi neki apotekar iz Charentea, vinorodnega kraja v Franciji. Bil je čudak, mrzil je ljudi, toda pri srcu mu je bil blagor njegovih nesrečnih rojakov, katerim je neka bolezen vinske trte prizadela ogromno škodo, jih gonila od nehvaležnega dela proti boljšemu zaslužku v tovarne, rudnike in drugam.
Fougerat (Furžrat), kakor se je apotekar imenoval, je bil zadnji potomec srednje premožne meščanske rodbine. Že v zgodnji mladosti je izgubil starše ter se z malo zapuščino izučil za apotekarja. Samotar, kakršen je bil, je iskal razvedrila samo v naravi, na lovu. S tem se mu je zemlja tako priljubila, da je sklenil storiti vse, da bi ji ohranil njene ljudi, svoje kmečke rojake. Imeti bi moral samo več denarja, da bi lahko podpiral revne kmete, katere je največ uboštvo gonilo v svet.
Naključje ga je privedlo do denarja
Nekoč mu je zbolela njegova lovska psica Mira. Zdravil jo je z vso ljubeznijo, ji pripravil neko novo zdravilo in jo ozdravil. Potem mu je pa prišlo na misel, da bi bilo to novo zdravilo morda uspešno tudi za človeške bolezni. Začel ga je izdelovati, ga poslal nekaterim zdravnikom in mu dal ime sirup »Arim« (narobe od Mira). Sirup je žel ogromne uspehe in v dveh letih ga je napravil iz iznajditelja milijonarja.
Denar je torej že imel. Še pravilno ga je bilo treba porabiti. Nakupil je vso zapuščeno zemljo, naselil na njej ljudi, začel smotreno gojiti vinsko trto in izdelovati najboljši šampanjec. V desetih letih mu je 350 ha zemlje donašalo 25 mi lij. fr.
Razvajen otrok je gotovo ona 22-letna žena iz Vera Cruz, ki se je ustrelila, ker ji inož ni dovolil iti v kino.
*
Olika za kazen. Ameriško sodišče je obsodilo nekega pretepača, ki je policaju strgal suknjič, da mora tri mesece pred vsakim policajem sneli klobuk z glave in ga vljudno pozdraviti.
Japonci so pri dosedanjih spopadih na kitajskih bojiščih sestrelili že precej letal, ki so jih za
Kitajsko izdelali Kusi.
Iz ljubezni do svojih otrok je postala neka ločena Američanka kuharica svojega prvega moža, da bi tako lahko bila vedno pri svojih otrocih, da materinsko zanje skrbi in jih skrbeče vzgaja.
12.
Tom 6e ni mogel načuditi temu. da so lordi vsako jutro prihajali v njegovo sobo ter mu pomagali pri ooiačenju. Moral je tudi podpisovali važne državne listine. Hertford se je vseiej razjezil, kadar T oin ni hotel česa podpisati, lordi pa 60 se smejali »zmešanemu kralju«.
Pod črno krinko
kmete s številnimi otroki
Ko je leta 1932 umrl v Parizu in so prebrali njegovo oporoko so se zelo začudili: vse svoje premoženje, okoli 200 milijonov din, je zapustil dobrodelnemu uradu v svojem okraju, ki naj gleda za čim boljše pospeševanje poljedelstva in vinogradništva v tem okraju. Najzanimivejša pa je točka, v kateri pravi, naj se izplačuje mesečna podpora vsem materam, ki imajo več kot 4 otroke, za vsakega otroka izpod 14 let po 200 frankov na mesec. »Žena mora biti kmečkega rodu, rojena v enem teh dveh okrajev (Chateauneur-sur-Charente in Hiersac) in nikdar zapustiti svoje domačije, ki ne sme presegati 4 ha«. Denar se mora izročiti v roke materam in gledati, da se pravilno porabi.
V	zadnjih dveh letih je v 116 družinah naraslo prebivalstvo za 109 otrok; vse je veselo, živo, zadovoljno. Kdor pozna kmečko življenje, si lahko misli, kaj pomeni stalni mesečni dotok denarja, ne da bi bilo treba to ali ono prodajati, imeti skrbi, kje in kako bi najbolje prodal itd. Največja mora kmečkega prebivalstva je odstranjena, s podporo si kupujejo pripravno orodje, izdatna gnojila in drugo, kar je potrebno za uspešno in koristno kmetovanje. Ljubezen do grude, do preprostega, svobodnega kmečkega življenja, je oživela, strah pred številnimi družinami izginil, pro-cvit naroda se pospešil. — V vsaki državi nekaj podobnih res človekoljubnih ustanov oziroma ljudi, pa bi ne bilo brezposelnosti, ne umiranja grude, ne bele kuge.
Robert
Lord:
,,Bela kapica, čarovnik, divjak"
V	Piazzo, majhno vas s 400 ljudmi v Italiji, je prišel pred 30 leti za občinskega zdravnika dr. Rinaldi. Bil Je majhen, suh, črn, z ostrimi brazdami na obrazu in bodečimi očmi pod košatimi obrvmi. Dasi je bil potomec in dedič bogate družine, je nastopil svojo prvo službo kot preprost podeželski zdravnik. Najel je samotno vilo, živel v njej sam z mogočnoraslo služkinjo in rjavim mačkom. Govoril ni z nikomur, bolnike je nagovarjal surovo in kratko, tako da so se ga začeli ljudje vedno bolj ogibati in bati. Stare ženice so se v strahu pred njim kar križale in ga imenovale divjaka. Ker je vedno, tudi na sprehodih, nosil belo kirurgično kapico, se ga je prijelo ime »Bela kapica«.
Nekega dne je nenadoma izjavil, da bo zdravil samo revmatične bolezni; drugačni bolniki naj ne hodijo k njemu. Kaj so hoteli?! Dobiti so morali drugega zdravnika, stari pa je ostal še nadalje v svoji vili in bo še bolj osamljen, ljudo-mržen in »divjaški«.
Čud:ž!
Čez nekaj let so pa ljudje nenadoma zopet začeli mnogo govoriti o njem. Ozdravil je neko starko, ki že leto dni ni mogla zapustiti postelje in stopiti na noge. Zaradi revmatizma so ji popolnoma odreveneli sklepi na nogah. Prinesli 60 jo k Rinaldiju, čez nekaj tednov pa je zapustila njegovo vilo kot srna čvrstih nog Prav tako se je zgodilo nekemu starcu, ki že več let ni mogel hoditi.
Glas o »čudežih in čarovniku c se je širil vedno bolj. Začeli so prihajati bolniki iz bližnjih in daljnjih mest, iz sosedne Francije in celo iz
Londona. »Divjak« se ni oziral na položaj in bogastvo svojih bolnikov: kdor je prej prišel, tega je prej zdravil. Zgodilo se je, da so morali nekateri čakati po več tednov in mesecev, da so prišli na vrsto. Vsakemu je čemerno in robato odgovoril, naj počaka, dokler ga ne pokliče. In ljudje so radi čakali, saj so vedeli, da se bodo le pri tem »divjaku« za vedno iznebili svoje nadloge.
Piazze pa je bil tako majhen kraj, da še gostilne ni imel. Zato so moraii bogati Londončani čakati in stanovati pri ondotnih kmetih, ki so kaj kmalu spoznali veliko vrednost dobre postrežbe. Začeli so prezidavati hiše, jih lepo opremljati in pripravljati za stanovanje razvajenim a petičnim gostom. »Čarovnik« je postal največji dobrotnik samotne vasice. Ko pa so hoteli zidati še poseben hotel in zdravilišče, je zagrozil, da bo kraj takoj zapustil in šel rajši drugam. Tako je ostalo vse pri starem.
Čudodelni zdravnik je vse delo zdravljenja opravljal popolnoma sam, brez vsakih bolničark ali zdravnikov-pomagačev. Do tako zvane »uradne znanosti« je gojil neizmerno zaničevanje, njej na čast je dal izdelati kip oslovske glave, ki je 6tala v njegovi sobi in nosila napis: Uradna znanost. Svoje bolnike je znal dobro preceniti in jim je računal od 1 do 5 lir na dan za vsak kilogram njihove teže. Če se je kdo protivil, ga je poslal k »uradni znanosti«.
Jasno je, da je njegovo delovanje zbudilo mnogo zanimanja tudi pri učenjakih, še več pa zavisti pri njegovih tovariših zdravnikih. Saj si je nagrabil že cele milijone. Skušali so na vse načine izvabiti iz njega skrivnost njegovega zdravljenja, on pa oziroma njegova služkinja, gorostas-na Banareza, sta znala tako vsiljivce po svoje robato odsloviti.
Nekega jutra leta 1934 so čudodelnika našli pred njegovo vilo z razbito glavo. Ker je posojal tudi denar okoliškim kmetom, so najprej obdolžili umora nekega njegovega dolžnika, ki je bil obsojen na 17 let ječe. Sedaj pa, ko so vsaj deloma prišli na sled njegovim skrivnostim, katere mislijo vpeljati v bolnišnice in v splošno zdravilstvo, mislijo, da je slavni Rinaldi postal žrtev zavistnežev ter hočejo vso obravnavo zoper zaprtega kmeta obnoviti, da bi dokazali njegovo nedolžnost.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za lno7emstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulice A/ITI Telefon 1001 do 4003. Uprava; Kopitarjeva nliea 6.
Za jugoslovansko tiskarno i Ljubljani; & čet Izdajatelj; Ivan Kakovec. Uredniki Jož« Koiiček.