|HMM||MBgHHBH|
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA  LJUDSTVA LITIJA
24. 12. 1941
OBCA
SINDIKATI SE PRIPRAVLJAJO NA KONGRES
POLEG OBRAVNAVE KONGRESNIH DOKUMENTOV PRIPRAVLJA OBČINSKI SINDIKALNI SVET TUDI TRI TEMATSKE RAZPRAVE.
Že na junijskem seminarju za predsednike osnovnih organizacij sindikata so posvetili posebno pozornost 10. kongresu ZSS, ki bo oktobra letos v Ljubljani. V vseh litijskih sindikalnih organizacijah je stekla javna razprava o treh kongresnih dokumentih (objavljeni so bili kot priloga Delavske enotnosti). Predsedstvo je že pred dopusti na svoji 3. seji sprejelo program aktivnosti v pripravah na kongres, usmeri-
tve za vodenje razprav v osnovnih organizacijah, ter zadolžilo člane predsedstva, da neposredno sodelujejo na sindikalnih sestankih v delovnih organizacijah.
Razveseljivo je, da so bile razprave v organizacijah združenega dela konkretne, saj je že dostikrat povedano, da samo besedičenje ne prinaša uspeha. Temeljile so na ocenah stanja v posameznih delovnih organizaci-
SESTALI SO SE ČLANI OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Večjo pozornost krepitvi delegatskega sistema
Akcijska sposobnost socialistične zveze delovnega ljudstva v krajevnih skupnostih kljub prizadevanjem še ni takšna, kot si je želimo.
Sredi poletja so se sestali člani OK SZDL na svoji 7. seji . Osrednja točka — obravnava poročila o realizaciji programskih izhodišč in nalogah SZDL v sedanjih ekonomskih razmerah je zahtevala največ pozornosti..Tudi stališča, ki so jih sprejeli po končani razpravi, so bila akcijsko usmerjena. Člani vztrajajo na zaostritvi odgovornosti za izvajanje družbenopolitičnih in samoupravnih dogovorov ter krepitvi delegatskega sistema. Predlagajo ponovno proučitev zaposlovanja mladih, ki so končali šolanje ter dosledno izvajanje dolgoročne kadrovske in štipendijske politike.
Nezaposlene je treba začasno usmerjati tudi k opravljanju del, ki ne zahtevajo posebnih znanj, so pa rešitev pred nezaposlenostjo. Dosti sklepov se je nanašalo na izvozne možnosti naših organizacij združenega dela. Zaradi možnih zastojev v proizvodnji bo treba tudi organizirano pristopiti k zagotavljanju dela delavcem in jim zagotoviti socialno varnost.
V predsedstvu občinske konference so nekatere spremembe. Novi člani so Ivan Belec, Tončka Berčon, Franc Kajba, Jani Je-rant, Jože Mirtič, Janez Železnik in Stane Hrovat.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL LITIJA
razpisuje
OBČINSKA PRIZNANJA ZA LETO 1982
Priznanje podeljuje Občinska skupščina Litija za dolgoletno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine na področju:
— kulture in prosvete
— vzgoje in izobraževanja
— zdravstva in socialnega varstva
— gospodarstva
— turizma
— kmetijstva
— narodne obrambe
— telesne kulture
— delavskega in družbenega samoupravljanja.
Predloge za podelitev priznanja lahko posredujejo vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva, SIS, OZD, KS in združenja občanov.
Predloge je treba posredovati Občinski konferenci SZDL Litija do 15. novembra 1982
I
jah, kar bo prispevalo k odpravi slabosti in k boljšemu gospodarjenju.
Prvo širšo razpravo o poteku priprav na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije je predsedstvo obravnavalo že avgusta. Predvidene so tudi tri tematske razprave: o razvoju samoupravljanja, reševanju stanovanjskega vprašanja delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih na območju naše občine in pridobi-
vanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Podobne tematske razprave so načrtovane tudi v mnogih OOS. Zaključna poročila bo OOS obravnaval septembra, tako da delavci dobro pripravljeni in z zaupanjem pričakujejo bližajoči se kongres.
Se to, naši delegati so tokrat Mija Boltin — za področje vzgoje in izobraževanja, Marica Klopčič — za področje gradbe-
ništva, Janez Kres za gozdarstvo in lesarstvo ter Martina Kralj za usnjarsko in tekstilno industrijo.
Za delegata na bližnjem zveznem sindikalnem kongresu pa je predviden Anton Savšek iz Us-njarne Šmartno.
O kongresih bomo v našem časopisu še poročali,nameravamo pa se pogovoriti tudi s katerim od udeležencev kongresa.
BLIŽA SE XI. KONGRES ZSMS, KI BO OD 22. DO 24. OKTOBRA V NOVEM MESTU.
Predkongresna aktivnost mladincev
Sestavni in temeljni del predkongresnih aktivnosti vseh mladih v naši občini je bila javna razprava o osnutkih dokumentov za XI. kongres ZSMS. Ta je bila izvedena v 41 osnovnih organizacijah ZSMS. V njej je bilo omogočeno neposredno izražanje interesov mladih, soočanje in usklajevanje predlogov in stališč.
Za spremljanje javne razprave v OK ZSMS je bilo neposredno odgovorno predsedstvo OK ZSMS, delegati za XI. kongres in člani odbora za pripravo javne razprave o kongresnih dokumentih.
Razprava o predlogu kongresnih dokumentov bo potekala od 20. septembra do začetka kongresa, v tej fazi bodo dali več poudarka osnovnim organizacijam ZSMS, v katerih ni bilo pravega odziva v prvi fazi razprave.
Iz naše občine se bodo udeležili XI. kongresa ZSMS: Marjeta Mlakar—Agrež,   Veno Pajer,
Bojan Cimerman, Zvone Zupan in Jani Jerant.
OK ZSMS LITIJA
NOVO MI55TO
SREČNO, PRVOŠOLCI
Dan, ki so ga prvošolčki pričakovali z veseljem pa tudi s tesnobo, je že mimo. Takole svečano je izgledal sprejem novih šolarjev v šoli na Graški Dobravi. Vsem učencem v naši občini, predvsem pa najmlajšim, želimo tudi letos veliko uspehov in dobrih ocen.
ŠTEVILKA 9
SEPTEMBER 1982
urednikov stolpec
Da je manj pisanja, pogosto pišemo namesto tretji občinski samoprispevek kar Š3, ki je letos že skozi vse leto predmet različnih mnenj, predlogov in razmišljanj.
Že nekaj časa je popolnoma jasno, da vseh tistih objektov, za katere smo glasovali' leta 1979, ko smo se odločili za samopri? spevek, ne bo motno zgraditi v predvidenem roku, to je do konca leta 1985. Zakaj ne? Predvsem dva vzroka sta za to. Prvi je prav gotovo v cenah gradbenih materialov in storitev, ki vrtoglavo rastejo in jih je za daljši rok tudi sila tvegano predvidevati. Rast osebnih dohodkov, od katerih dajemo 2% samoprispevek, namreč ne', dohiteva rasti cen oziroma inflacije na splošno.
Drugi vzrok pa tiči v prispevni stopnji iz bruto osebnih dohodkov. Delavci naših orga: nizacij združenega dela so se namreč v letu 1979 opredelili, da bodo za realizacijo programa S 1 PRISPEVALI 2,5% od bruto osebnega dohodka. To je močan vir sredstev. Ne samo močan, ampak tudi najmočnejši. Vendar pa je ta prispevna stopnja kar naprej hirala in v tem trenutku ni' več 2,5% ampak samo še 1,14%.
Seveda je vsakomur znana naša gospodarsku- situacija.,,in' politika, s katero premagujemo težave, v katerih se je znašla naša celotna skupnost. Ta politika ni naklonjena investicijam v družbenih dejavnostih, ki ne prinašajo novih materialnih vrednosti, temveč povzročajo le nove stroške in angažiranje dodatnih družbenih sredstev. Predvsem te, nove gospodarske razmere, so vodile v zmanjševanje prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka, nenazadnje pa je zbiranje in uporaba teh sredstev opredeljeno tudi v republiški resoluciji za leto 1982.
Prispevna stopnja naj bi na osnovi stališč nekaterih organov" v ntiši občini veljala samo še do konca tega teta, potem pa bi program S 3 izvajali le še s sredstvi 2% samoprispevka od neto osebnih dohodkov in združenih, sredstev amortizacije. To bi pomenilo, da bi do 30.6. 1985
— takrat samoprispevek poteče
— imeli le okrog 65 milijonov din sredstev.
O tem vprašanju je razpravljalo tudi Predsedstvo O K SZDL Liti/a in menilo, da je potrebno program S 3 vsekakor realizira-, ti, če ne do leta 1985. pa kasneje Program namreč izraža vsakodnevne potrebe občanov in delovnih ljudi. Objekte, ki smo jih potrebovali pred dvema letoma, potrebujemo tudi danes in jih bomo v prihodu je še bolj. Zelo 'vprašljiva je tudi 'pristoj* nosi odločanja o prispevni stop-, .. nji iz bruto osebnega dohodka. Glede na to, da so se zanjo v«-tnoupravno: in demokratično opredelili delavci naših OZD, bi potemtakem lah k o le oni satni odločali o tem, kolikšna naj bo ta stopnja in do kdaj.
Popolnoma na dlani je namreč, da brez sredstev iz: prispevne stopnje ne bo možno realizirati niti polovice programa, za katerega smo glasoviti).
Predsedstvo OK SZDL se je torej opredelilo v bistvu »j tisto, o čemer so se občani in delavci odločili že teta 1979, le da gre za časovni odmik pri reatizjiciji programov.
Življenje se torej ne sme ustaviti. Ne, smemo ostati brez perspektive in ciljev. Da pa je treba ravnati razumno in v skladu z razvojno politiko občine, pa je tudi jasno. Že ugotovitev, da bo del programa S, 3 podaljšan v obdobje po letu 1985, kaie mi realnost.
V prihihlnji številki našega časopisa homo tudi: obširneje poročali o S 3.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH OZD
Zdravstveni dom Domžale — TOZD Zdravstveno varstvo Litija
Da je zdravstvo v naši družbi ena najpomembnejših, zato pa tudi ena najbolj izpostavljenih dejavnosti, je vsakomur jasno. Še posebej bolniku. Pravijo, da je bolnik najbolj občutljiva »stranka«.
V to, koliko truda je vloženega v organizacijo in tekoče delovanje litijskega zdravstvenega doma, so me prepričali sogovorniki: dr. Pavle Lebinger — vodja TOZD, glavna sestra Mila Groš-ljeva in sekretarka Slavka Moto-zova.
Iz razgovora se je dalo razbrati, da organiziranost v okviru ZD Domžale ni preveč posrečena, saj je stik zaradi precejšnje oddaljenosti pogostokrat onemogočen. Povezani so v glavnem le prek delovne skupnosti skupnih služb (letos so zanje oddvojili 172 starih milijonov). TOZD ZV Litija vključuje še zdrav-, stveno postajo v Gabrovki in tisto na Dolah, kjer so pregledi le dvakrat tedensko.
Normativi in standardi iz sam. sporazuma jim narekujejo določeno število zaposlenih, glede na število občanov. Teh normativov seveda ne presegajo in imajo le najnujnejše ekipe. Zagotavljajo storitve iz osnovne zdravstvene dejavnosti: zdravstveno varstvo delavcev in nadzor nad delovnim okoljem, zdravstveno varstvo šolarjev, mladine in žensk, zobozdravstveno varstvo odraslega prebivalstva in mladine — navedenih je seveda le nekaj.
Redno zaposlenih delavcev je 108. Izobrazbena struktura je primerno zahtevnosti takega dela, zelo visoka. Kar 24 delavcev, od tega precej tudi s 4—letnim specialističnim študijem, ima visoko izobrazbo, z višjo (višje med. sestre, rentgenski tehnik, fizioterapevti) jih je 11, srednjo pa ima- 42 delavcev (predvsem medicinskih sester). Osem je visokokvalificiranih in osem kvalificiranih delavcev ter llčistilk.
Prednosti novega zdravstvenega doma
Vsi, ki smo leta in leta zahajali v stari zdravstveni dom, vemo, kakšna utesnjenost je vladala v njem. Spomnimo se samo »prijetnega« odhoda iz laboratorija v sanitarije mimo vrste čakajočih pred zobozdravstveno ambulanto. Prostori v novem zdravstvenem domu zgrajenim s samoprispevkom, so trikrat večji kot prejšnji.
Nekateri menijo celo, da je prevelik. Ne pozabimo pa, da ga ne gradimo vsakih pet let, Še celo vsakih 50 let ne. Bolnikom je poleg osnovnega zdr. varstva, na voljo še cela kopica specialističnih uslug, za katere je bilo treba prej v Ljubljano, to pa je bila izguba časa in denarja, pa tudi velik napor za pacienta. Specialistično službo opravljajo večinoma zunanji sodelavci nekaj-
krat tedensko, pravzaprav odvisno od potreb. Tako imajo: internista, rentgenologa, okulista, ginekologa, otorinolaringologa, ortopeda, če jih naštejem le nekaj.
Najvažnejše je osnovno varstvo
Za osnovno varstvo je dobro poskrbljeno. Vsak dan sta dve do tri splošne ordinaciji dopoldne in popoldne,* zdravstvena ekipa za
izmero pljučnih funkcij), avdio-meter (za preiskavo sluha), ki bi ga radi kombinirali še s komoro za ublažitev hrupa, multivac za zobno protetiko, zelo pa si želijo kompletno odelco, za sedaj je imajo le en del. Ta stane okrog 200.000 mark. Morda bosta posodili del deviz Predilnica in Lesna industrija, vendar je dandanes povsod težko za devize. Pri nakupu vsega tega je seveda moč
Ortodonta otroci čedalje pogosteje obiskujejo. (Foto: GO)
šolske in predšolske otroke ter seveda zobozdravstvena služba, kjer imajo 10 stomatologov in ortodonta. Bojazen, da bi kdo ne prišel na vrsto, je torej odveč, malo pa je seveda treba počakati. Iz pogovora s pacienti je bilo izluščiti, da se je čakanje občutno skrajšalo. Ordinacijski čas je od 7. — 13. ure dopoldne in od 13. — 19. ure popoldne, dežurstvo pa je seveda neprekinjeno, dan in noč.
Naša občina je po površini kar velika. Tudi teren za obiske je ponekod zelo težak (Hude Ravne, Kostanjevica), zato ne vznemirjajmo dežurnih zdravnikov za vsako malerikost. Le tako bodo lahko hitro in učinkovito pomagali najtežjim bolnikom. Klici na dom so sezonskega značaja, največ jih je spomladi in pozimi. V primeru nesreče pa je, kot pravijo, moč v najkrajšem možnem času poklicati dovolj medicinskega osebja.
Kvalitetno zdravljenje ni poceni
Specialisti, ki prihajajo k nam, želijo kar najbolje opravljati svoje delo; To pa v današnjem času ne gre brez številnih aparatur, ki so zelo drage, tiste uvožene, pa sedaj komaj dosegljive. Našteli so nekaj nujno potrebnih aparatur, ki omogočajo hitrejše in natančnejše preiskave, za katere je bilo prej treba v Ljubljano. Naj omenim pravkar kupljeni coulter (za natančnejšo preiskavo krvi), vitalograf (za
varčevati, najenostavneje tako, da aparatur ne kupijo, vendar gre vse to edinole v škodo bolnikov.
Zobozdravniki imajo svoje ordinacije zelo moderno opremljene. Nekateri pravijo, da sedaj bolečin skorajda ne čutiš več. Veselje je pogledati tudi oddelek fizioterapije, za katerega trdijo, da je med najbolje opremljenimi sploh in je velika pridobitev za bolnike.
Preveč prostora bj porabila, če bi hotela našteti, kaj vse je še novega v zdravstvenem domu, ne morem pa mimo organizacije zdravs£jfgfl|!ga varstva otrok. Starši bi bili seveda najbolj veseli, da ne bi bilo treba z bolnim otrokom nikoli prestopiti praga otroške ambulante. Ko pa pripeljemo otroka k zdravniku, lahko rečemo, da je za najmlajše občane res dobro poskrbljeno. Od ekipe, ki dela z otroki, pričakujemo poleg strokovnosti tudi ljubezniv pristop, tega pa tukaj ne manjka.
O zdravstvenem varstvu bomo pisali še v naslednji številki glasila. Objavili bomo tudi pogovore s pacienti in nekatere njihove pripombe. Za konec le še to:
Tako lepo zastavljenemu zdravstvu se bomo težko odrekli, "seveda pa bo treba tudi na tem področju poiskati vse skrite rezerve, ki bodo pomagale k boljšemu gospodarjenju.
Razvojni štabi tekoče delajo
Da bi učinkoviteje spremljal poslovanje delovnih organizacij naše občine v težjih pogojih gospodarjenja, je izvršni svet občinske skupščine Litija ustanovil 9—članski krizni štab, ki se je kasneje preimenoval v razvojni štab. Da bi bil občinski razvojni štab kos zahtevni in obsežni nalogi, je zahteval od vseh OZD na območju litijske občine, da formirajo tudi same svoje razvojne štabe. Tako so vse delovne organizacije z našega območja pristopile k tedenskemu spremljanju svojega gospodarjenja {in tudi k sprot-
nem poročanju občinskemu razvojnemu štabu).
Približno polovica delovnih organizacij je že pripravila operativne plane, ki pa jih sproti dopolnjujejo. Razvojni štab pri izvršnem svetu Litija razumljivo ne more podrobno ocenjevati tedenskih poročil posameznih delovnih organizacij, lahko pa jih spremlja in ugotavlja, kje se programi izvajajo in kje ne. Sprejel je sklep, da bo reševal vse tiste probleme, ki jih je možno reševati na ravni občine, predvsem pa: delno
likvidnost, prezaposlitve, morebitne odložitve anuitet pri skladu za gospodarski razvoj itd.
V razvojne štabe OZD so bili imenovani najodgovornejši delavci, od poslovodnih organov do predstavnikov delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij v OZD. Takšni ljudje pa bodo vsekakor sposobni pripraviti konkretne ukrepe za odpravljanje problemov, ki jih program nakazuje. Samo načelna stališča bodo odločno premalo.
3
OB POLLETNIH REZULTATIH GOSPODARJEM
Podatki kažejo na dobro gospodarjenje
Gospodarska gibanja v prvem polletju letošnjega leta lahko kljub določenim odstopanjem ocenimo ugodno.
Celotni prihodek je porastel za 24 odstotkov glede na isto lansko obdobje. Največ so ustvarile največje delovne organizacije v občini — Usnjarna Šmartno 27 odstotkov, Predilnica 25 odstotkov in Lesna industrija Litija 13,5 odstotkov.
Dohodek 24 odstotkov višji kot v istem času lani
Organizacije združenega dela v gospodarstvu so dosegle 748 073 tisoč din dohodka, dohodek na delavca pa je znašal 213 613 din in je bil večji za 25 odstotkov. Za akumulacijo so razporedile organizacije združenega dela 22 odstotkov, za reprodukcijo (akumulacija in amortizacija) pa 36%. Kljub težavam s pomanjkanjem surovin in reprodukcijskega materiala v prvem polletju nobena delovna organizacija v občini ni poslovala z izgubo. Res pa je tudi, da nekatere del. organizacije poslujejo na robu rentabilnosti, zato pričakujejo v drugem polletju slabše poslovne rezultate.
Izvoz je porasel
Izvozni rezultati so bili kljub težjim pogojem gospodarjenja ugodnejši kot lani. Izvoz je porasel za 46%, uvoz pa le za 15%, pokritje uvoza z izvozom se je torej od lanskega leta povečalo. Upoštevati je treba tudi, da sta dve največji litijski OZD v veliki meri odvisni od uvoza surovin. Težave, ki bodo nastale zaradi razpolaganja z manjšim odstotkom deviz kot doslej, pa bodo nastopile v večji meri že jeseni.
Osebni dohodki v gospodarstvu in negospodarstvu.
Gospodarstvo je razporedilo iz čistega dohodka za osebne dohodke 29 odstotkov več sredstev kot lani, kar je za spoznanje manj, kot bi po dogovoru lahko. Organizacije s področja družbenih dejavnosti pa so razporedile v ta namen 30 odstotkov več kot lani.
Poprečni osebni dohodki v gospodatvu so bili v tem obdobju 12 628, v negospodarstvu pa 13878. Najvišje osebne dohodke so imeli v TOZD Zdravstveno varstvo, (kar je razumljivo glede na izobrazbeno strukturo zaposlenih), sledijo SIS družbenih dejavnosti in strokovne službe SKIS.
Zaposlovanje le malenkostno narašča
V gospodarstvu je bilo zaposlenih v prvem polletju 3630 delavcev, kar je za 8 delavcev manj kot v enakem obdobju lani, v družbenih dejavnostih pa se je število delavcev povečalo za 20 delavcev, od tega največ v VVZ Litija.
Vse delovne organizacije, za katere je nesporno ugotovljeno, da so izplačale več sredstev za osebne dohodke, kot bi jih po dogovoru lahko, pa bodo morale gibanje osebnih dohodkov uskladiti z dogovorom najkasneje do konca letošnjega leta.
• LETOS V PRVEM POLLETJU
Zazidanih že 2,8 ha kmetijskih zemljišč in gozda
V Kmetijsko zemljiški skupnosti posvečajo veliko skrbi pridobivanju in izboljševanju kmetijskih zemljišč. Agromelioracijska dela predstavlja v glavnem krčenje grmovja, planiranje vzboklin, tako je bilo lani izboljšanih okrog 3 ha kmetijskih zemljišč, obnovljenih pa 2 ha vinogradov. Izdajajo tudi mnenja o statusu kmeta ter o zaščitenih kmetijah.
Komisija za pripravo in spremljanje prostorskega plana pri kmetijsko zemljiški skupnosti Litija graditelje stalno usmerja na slabša kmetijska zemljišča. Boljša zemljišča so bila zazidana v letu 1981 le v Litiji in Kresnicah. Letos je takšnih zahtevkov nekoliko manj, dovoljujejo pa le gradnjo na slabših zemljiščih. Do 31.7.1982 je bilo izdanih 48 odločb. lani pa v celem letu 122. Odškodnina, ki ostane kmetijsko zemljiški skupnosti, je sorazmerno majhna, saj odvedejo od vsakega primera 1500 din vodni skupnosti.
Pri referentu za gradbene zadeve občinske skupščine pa smo izvedeli, da je bilo letos zaračunane odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ob izdaji lokacijskega dovoljenja 1.181.880,00 din. Ta odškodnina pa je zaenkrat le še delno plačana, saj marsikateri graditelj še nima gradbenega dovoljenja in torej še ni vplačal denarja.
Kaže, da počasi le prihajamo do spoznanja, da so njive in polja namenjene za proizvodnjo hrane, ne pa za zazidanje z betonom.
C
KZ LITIJA IN KZ GABROVKA — DOLE
Načrtno razvijati kmetijstvo
j
Odkup pšenice in jesenska setev v obeh zadrugah potekata po načrtih. KZ Litija je sklenila s kmeti pogodbo za odkup 60 ton pšenice, odkupila pa je 61 ton, KZ Gabrovka — Dole pa je načrtovala odkup 20 ton in je plan presegla za 30%, saj je odkupila 26 ton pšenice.
Za letos planirajo skleniti pogodbe za setev pšenice v Litiji na 35 h in
Gabrovki na 15 h, odkupiti pa 70 oziroma 30 ton pšenice. Lastna proizvodnja letošnje pšenice pa je znašala v Litiji okoli 60 ton.
Zbori kmetov, na katerih sklepajo tudi pogodbe o setvi, potekajo prav v teh tednih. Kmetje, člani zadruge, se v to/načrtovanje lepo vključujejo, zelo težko pa bo prepričati v načrtno   setev (in kasnejši odkup).
mmmmmmmtim Vrste čakajočih so že manjše. (Foto: GO)
Ugodnosti za člane zadruge
Člani zadruge so tudi v letošnjem letu upravičeni do raznih ugodnosti. Naj jih naštejemo le nekaj: premije za povečanje staleža krav (od 8.000 —-10.000 din na kravo); premije za plemenske telice (okoli 4.000 din); premije za pitana goveda (tudi okoli 4.000 din); regres za nakup semenske pšenice in umetnih gnojil ter zavarovanje krav.
druge, predvsem manjše kmete. Stvar je v tem, da so kmetje — člani zadruge predvseip živinorejsko usmerjeni in imajo obdelovalne površine zasejane predvsem s krmnimi rastlinami. Prenekateri od njih ima zato zelo malo prostora, da bi zasejal tudi krmna žita. Ostali kmetje, ki niso le živinorejsko usmerjeni, pa imajo dosti prostih površin za setev žita. Žal pa je uspeh KZ. da bi prepričala v načrtno setev in odkup tudi te kmete, kljub vsemu trudu zelo majhen. Stimulacije za tak odkup so raznovrstne: regres za seme, zamenjava pšenice za koruzo, kjer dobi kmet pri kg koruze še 258 din. če jo vzame v vrečah; poleg koruze pa so kmetje upravičeni še do 10% pšeničnih otrobov. Na zborih kmetov so člani zadruge predlagali, naj bi pomagale pridobivati kmete tudi tiste krajevne skupnosti, ki so kmetijsko usmerjene. Upajmo, da bo ta akcija uspela.
C
PRISPEVEK PO 200 DIN
J
Kmalu program TV Koper
Litija bo ena redkih občin, ki bodo lahko gledale štiri TV programe.
Sveti in skupščine krajevnih skupnosti Litija — levi breg, dest#breg in Šmartno so se odločile, da kupijo nov pretvornik za sprejem programa TV Koper. Druge možnosti trenutno ni. Avstrijski program bi dobile le, če pride do meddržavnega dogovora, seveda pa bi bilo potrebno dokupiti še nekaj aparatur.
Novi sitarjevški pretvornik je že naročen in tudi plačan. Stane nekaj več kot 57 starih milijonov. Sredstva za nakupso prispevale prej omenjene krajevne skupnosti, manjkajoča sredstva pa je založila Kulturna skupnost Litija. Ker pa je teh sredstev še vedno premalo, so se sveti krajevnih skupnosti odločili predlagati občanom, naj prispevajo tudi sami denar v enkratnem znesku 200,00 dinarjev. Ta način zbiranja denarja je seveda neprimerno priročnejši kot samoprispevek. Velika večina občanov se strinja s tem plačilom, žal pa je še vedno nekaj takšnih, ki so proti.
Pretvornik bo izdelan v dveh mesecih in ga bodo tudi takoj po končani montaži preizkusili. Redno pa bo začel oddajati šele, ko bo gotov novi TV pretvornik na Gorišci (med Miklavžem in kamnolomom Za-podje), ki bo posrednik med oddajnikom in sprejemnikom TV programa. Tega financirajo kar. tri občine: Litija, Domžale in Moste —Polje. Podpisan je poseben družbeni dogovor o zagotovitvi sredstev: RTV Ljubljana bo financirala stolp in aparature za sprejem I. TV programa, ki ga v okolici Jevnice zelo slabo sprejemajo. Obveznost občin je 360 milijonov, od tega pride na Litijo 150 milijonov, ki jih bomo prispevali delno v denarju, več pa s prostovoljnim delom. Pri teh akcijah bodo sodelovali seveda tudi krajani Kresnic, Jevnice, Ribč in Hotiča, ki bodo tudi lahko sprejemali koprski program.
Zelo verjetno je, da bo TV pretvornik na Gorišci začel obratovati spomladi 1983. Za sprejem ne bo potrebnih nikakršnih novih anten, na sprejemniku bo treba poiskati le novo frekvenco.
Predvideva se, da bodo tudi tisti predeli, ki do sedaj niso dobivali dobrega programa s pretvornika Sitarjevec, sprejemali vse programe direktno z Gorišce. Stoodstotno dober program pa bo seveda dobil vsak, ki vidi ta hrib.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje sta že izdani, in to od SO Domžale, saj bo pretvornik na njenem območju. Lep sprejem pa se tako obeta tudi Dolskemu, Senožetim, Moravčam, Pečam in okoliškim krajem.
PISMA BRALCEV
pošiljajte na naslov: Glasilo občanov Litija, Parmova 9
Objavljamo samo pisma, ki so podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom. Na željo' avtorja teh podatkov v glasilu ne objavimo. Pisma bralcev tudi honoriramo.
VELIKE TEŽAVE S PROSTOROM V LITIJSKI ŠOLI
KOMAJ PREMAGUJEJO PROSTORSKO STISKO
Novo šolsko leto so na matični šoli v Litiji pričeli z velikimi prostorskimi težavami. Število učencev narašča, najbolj občutno je to v stari šoli na Rozmanovem trgu. Tudi 1. in 2. razredi so pričeli z izmenskim poukom — dopoldne in popoldne.
Stara litijska šola, o kateri je bilo že dosti napisanega, najbolje pa jo poznajo tisti, ki vanjo dan za dnem zahajajo, ima letos 16 oddelkov, v katerih je 434 učencev ter 5 oddelkov Enote s prilagojenim programom s 36 učenci. Pri tolikšnem številu otrok je bilo treba organizirati pouk v turtlu-sih za učence 1. in 2. razredov, kar je povzročilo nove težave pri organizaciji varstva teh otrok. Ker je večina staršev zaposlenih dopoldne in bi bili šolarji tako vse dopoldne sami doma, se je močno povečal vpis v podaljšano bivanje. To pa pomeni spet več oddelkov in dodatno obremenitev prostorov.
Poleg prostorskih problemov pa ne morejo mimo neurejenih sanitarnih razmer na tej šoli, ki ne ustrezajo niti minimalnim higienskim zahtevam, kot so voda v učilnicah, primerna osvetljenost, neprimerna stranišča ter kletne učilnice. To pa so zahteve, ki bi povzročile večje adaptacijske posege. Veliko težavo, ki je trenutno še ne čutijo, predstavlja ogrevanje šole. Stare peči za centralno ogrevanje in ves sistem ogrevanja na stari šoli je že tako iztrošen, da kljub vsem prizadevanjem ni moč ogreti prostorov nad 15" C. To pa je za sedenje v klopeh odločno premalo.
Na novi šoli, ki je bila grajena
za 16 oddelkov, imajo 23 oddelkov, poleg tega pa še 2 oddelka podaljšanega bivanja, torej, kar 9 oddelkov več, kot jih prostorsko normalno zmore šola. Problem rešujejo tako, da ima 8 • oddelkov od 1. do 4. razreda pouk v turnusu. Na višji stopnji si pomagajo z zasilnim prostorom nad knjižnico, kjer je učilnica za pouk tehnične vzgoje. Odprt pa ostaja problem dveh oddelkov podaljšanega bivanja, ki gostujeta v jedilnici, kar pa ne ustreza minimalnim delovnim pogojem. Problem je tudi telovadnica, ki je tako zasedena, da učenci nižje stopnje od 1. do 4. razreda lahko pridejo vanjo le takrat, ko imajo popoldanski pouk. Kljub hudim prostorskim težavam so si pri organizaciji pouka prizadevali, da bi čim bolje ustregli željam staršev, posebno pa jih je pri tem vodila težnja, da bi učenci lahko preživeli čim več časa skupaj s starši. Pričakujejo1 pa, da bodo težave v prihodnjih letih še večje, če ne bodo uspeli pridobiti potrebnih dodatnih prostorov.
Morda vse to zveni kot alarm, kot izsiljevanje, toda zavedati se moramo, da to šolo obiskujejo naši otroci in da smo jim vsi skupaj dolžni zagotoviti ustrezne in predvsem zdrave pogoje za normalno delo. Kdaj bo torej zrasla nova šola na Ježi?
OSKRBA Z DRVMI
V skladišču Gozdnega obrata v Litiji imajo zadosti velike in stalne zaloge drv za kurjavo. (Foto: GO)
Zima je pred vrati in marsikateri pogovor steče o oskrbi s kurjavo. Kako bomo kurili, kaj bi bilo ceneje, in seveda, kakšno kurjavo je sploh moč dobiti.
O kurilnem olju smo pisali že v eni prejšnjih številk. Upamo, da obljube Istra Benza niso bile prenagljene. Kako je s premogom, tudi vemo. Prav zdaj je v teku akcija izvršnega sveta občinske skupščine Litija, ki skuša navezati stike z REK Trbovlje in tako zagotoviti nekaj več premoga (o rezultatih teh dogovarjanj bomp še pisali).
Kot kaže, se bomo edinole z drvmi v tej sezoni lahko dobro oskrbeli. Delavci Lesne industrije Litija lahko kupujejo po dokaj ugodnih cenah
odpadke, ki nastanejo pri obdelavi lesa. V Gozdnem obratu Litija pa so se za zimo dobro založili z drvmi. Na zalogi imajo mešana drva trdih listavcev. Občani, ki se želijo oskrbeti z drvmi, naj prijavijo svoje potrebe na sedežu Gozdnega obrata (Ustje 39) ali pa na skladišču ob železnici pod starim zdravstvenim domom. Manjše količine dobijo lahko takoj na skladišču, večjo količino drv pa pripeljejo na dom gozdarji sami in zaračunajo le malenkostne prevozne stroške.
Cena je 1570,00 din za 1 m3 oziroma 1020,50 din za en prostorni meter. Pohitite s prijavami.
Zanimanje za letovanje otrok
V Mladinskem zdravilišču in leto-vališču na Debelem rtiču pri Kopru je preživljalo letošnje počitnice 110 šolarjev naše občine, in sicer od 17. do 31. julija. Za njihovo varnost je skrbelo 8 vzgojiteljev ter 2 učitelja plavanja. Ker so prevladovali učenci nižjih razredov, jih večina ob prihodu na morje ni znala plavati. Lepo vreme, ki nam je bilo naklonjeno prvi teden in prizadevnost vodičev sta pripomogla, da so skoraj vsi osvojili osnovne plavalne veščine. V prostem času smo prirejali družabne igre, športna srečanja ter organizirali krajše izlete. Skupnost otroškega varstva, ki je že vsa leta organizator letovanja, nam je omogočila brezplačen avtobusni izlet ob slovenski obali, kjer so učenci spoznali znamenitosti Pirana in Portoroža.
Omeniti moram še zanimiva dogodka. Z nami je letovalo tudi 9 mladih Makedoncev iz Prilepa, ki so bili gostje Rdečega križa Slovenije; jezik ni bil ovira za sporazumevanje in otroci so se hitro spoprijateljili ter odigrali več športnih srečanj. Med makedonskimi člani RK je bila tudi osnovnošolka Tatjana Atanasovska, ki je iz Prilepa prva ponesla letošnjo štafeto mladosti. Litijani smo v sodelovanju z Makedonci, Velenjčani in Trboveljčani pripravili kulturni pro-grarn ža ves Debeli rtič na predvečer dneva vstaje.
V soboto, 24. julija, je obiskala zdravilišče članica predsedstva SR Slovenije tov. Vida Tomšičeva. Visoko gostjo, ki jo je spremljala Ivica Žnidaršič, predsednica Rdečega križa Slovenije, sta pozdravila s šopkom cvetja Spela in Jernej Kovic iz Litije; po sprejemu si je tov. Tomšičeva ogledala naš paviljon ter pohvalila njegovo urejenost.
Letos je že drugič zapored organizator letovanja rezerviral za šolarje 120 mest. Prejšnja leta smo jih imeli 150, a je vedno ostalo nekaj praznih. Letos je bilo drugače; zanimanje za letovanje narašča in nekaj otrok nismo mogli več sprejeti. Že prihodnje leto se bo najbrž morala Skupnost otroškega varstva odločiti za nekdanje število. u.ž.
INFORMACIJA O MOŽNOSTI PRIDOBITVE TELEFONSKEGA PRIKLJUČKA
Kako do telefona?
Podjetje za PIT promet Ljubljana je v letošnjem letu dokončalo investicijo krajevne PTT kabelske mreže za mesto Litija in Šmartno, s čimer so dani pogoji za vključitev novih telefonskih naročnikov. V pošti Litija je 600 prostih številk in bodo razdeljene med krajevne skupnosti: Litija — levi breg, Litija — desni breg, Šmartno, Kostrevnica, Vintarjevec, Štangarske' Poljane. Štanga in Jablaniška dolina.
Glede na to, da do krajevnih skupnosti Kostrevnica, Vintarjevec, Štangarske Poljane, Štanga in Jablaniška dolina niso zgrajene ustrezne PTT linije niti ni izgradnja teh v srednjeročnem planu območne SIS za PTT Ljubljana, morajo po sprejetih dogovorih te linije zgraditi interesenti s posamezne pošte oziroma krajevne skupnosti sami. Stroški izgradnje teh linij so preveliki, da bi jih zmogli sami novi naročniki po teh krajevnih skupnostih. Zaradi tega poteka v občini akcija, da bi vse naštete krajevne skupnosti vključno z Litijo in Šmartnim solidarno financirale potrebne nove PTT vode.
Predlog višine prispevka pripravlja Sekcija za PTT pri OK SZDL Litija. Koncem meseca septembra bo posredovala predloge sklepov krajevnim skupnostim, ki jih bodo morđle,obravnavati in o njih odločati na skupščinah krajevnih skupnosti. Na podlagi teh odločitev bo možno takoj priključevati nove naročnike v Litiji in Šmartnem, v zunanjih krajevnih skupnostih pa šele po dograditvi novih PTT linij. Če bo odločitev o predlagani solidarnosti sprejeta, bodo KS izdajale soglasja za priključitev (na podlagi plačanih prispevkov) že letos.
C
BOLJŠA     ORGANIZIRANOST     LITIJSKIH OBRTNIKOV
Močno obrtno združenje v Litiji
Obrtao združenje deluje kot zbornični sistem združevanja obrtnikov od začetka 1974. leta dalje. Prizadeva si za napredek tehnologije in boljše izkoriščanje zmogljivosti, za razvoj vseh oblik poslovno—tehničnega sodelovanja, skupno proučevanje trga, članom pa nudi tudi pravne in druge nasvete.
Najvišja organa združenja sta 30-članska skupščina in 13-članski izvršilni odbor. Funkcijo predsednika so obrtniki v novi organiziranosti zaupali Zlatu Mantlu. V okviru združenja deluje še sekcija za gostinstvo in sekcija avtoprevoznikov, kreditni odbor, nadzorni odbor in odbor za Šport in rekreacijo. Obrtno združenje Litija sodi po številu obrtnikov med manjša združenja v Sloveniji. Od skupnega števila 8353 aktivnih
prebivalcev v občini (po podatkih zadnjega popisa prebivalstva) dela danes v obrtništvu 455 občanov, od tega je 217 rednih obrtnikov, 168 delavcev in učencev pri obrtnikih in 70 občanov, ki opravljajo obrt kot postransko dejavnost. Imamo 47 avtoprevoznikov, ki skupaj predstavljajo kar močan prevozni park. 55 obrtnikov se ukvarja s storitveno dejavnostjo. Zanimivo bi bilo morda še to, da je v naši občini 23 privatnih go-
stiln^ bifejev ter 1 disko. Razpolagajo pa s 1468 sedeži ter 11 ležišči.
Obrtniki imajo svojo delegatsko bazo v Zboru združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih, so pa tudi člani skupne delegacije za ljubljansko regijo v republiški skupščini. Njihov predstavnik v izvršnem svetu je Tone Breskvar.
Kljub majhnemu številu obrtnikov so v njihovih vrstah zelo sposobni strokovnjaki, ki uspešno sledijo napredku in dosegajo dobre poslovne rezultate. Z vključevanjem svojih izdelkov v proizvodne procese organizacij združenega dela pa prispevajo tudi svoj delež k zmanjšanju uvoza.
PAPRIKA ZA OZIMNICO
Vezir BEGAJ z nečakoma Fatmirom in Jahirom ter Mehdi Begaj z bratom Salpom skrbijo za dobra založenost z zelenjavo in sadjem v Litiji in Šmartnem. V Litiji žal nimajo hladilnice, zato zelenjavo vozijo nekajkrat tedensko iz Zagreba. Skoraj vedno imajo tudi južno sadje, čeprav ga nikjer drugje ni dobiti. Za ozimnico so preskrbeli velike količine vseh vrst paprike in čebule. Oboje bodo prodajali po 30 din. (Foto: GO).
			STRAN 3
Na Debelem rtiču je letovalo 53 predšolskih otrok. Zanje je skrbelo šest vzgojiteljic, ki so se zelo potrudile, da so malčki preživeli deset res prijetnih dni ob morju. Vreme je bilo sončno, otroci zdravi, domotožje jih ni mučilo, tudi s hrano so se pohvalili. Večji del dneva so otroci preživeli ob morju. Spoznavali so bližnjo okolico, podali pa so se tudi do Pirana, kjer so si ogledali akvarij. Škoda, da poletje tako hitro mine.
NOVA IMENA ULIC V LITIJI
Geodetska uprava Litija ugotavlja, da je potrebno določiti imena novo zgrajenim cestam, nekatere pa je potrebno spremeniti na osnovi zakona o imenovanju ulic, naselij in stavb.
Nekaj predlogov novih imen je že zbranih, vendar zaenkrat še liso dokončni. V krajevni skupnosti Litija — levi breg bo treba imenovati cesto, ki poteka od Kidričeve ceste ob starih blokih in novem naselju na Graški Dobravi proti Praproščam in Svib-nu. Ptedlog: Na Dobravo.
Predvideno ime za cesto, ki bo zgrajena na osnovi zazidalnega načrta GS 4/1 in bo povezovala Prisojno ulico in prej omenjeno ;esto, bi bilo: Prečna ulica
Spremenijo pa se: Badjurova rlica, Bevkova ulica, Prisojna
ulica, Ponoviška cesta in Cankarjeva ulica
— Badjurova ulica se spremeni tako, da še naprej ostanejo pod istim imenom hišne številke od 1—9 in od 2—10. Na osnovi veljavnih predpisov Badjurova ulica ne more biti krožna, zato je cesto, ki zajema hišne številke od 11-21 in od 12—22, potrebno preimenovati.
Predlog: Rožna ulica
— Bevkova ulica se podaljša od Marokove poti do Graške ceste.
Tudi v vrtcu se je pričelo šolsko leto
V vrtcu otroški živ-žav nikoli ne preneha, vendar se pravo organizirano vzgojno delo prične v mesecu septembru. To je čas, ko se novinci, ki prvič stopijo v vrtec, privajajo na nov način življenja. Letos je bilo v WO Litija sprejetih 92 novincev, od tega največ (48) v vrtec Medvedek na Graški Dobravi.
Seveda pa vseh otrok ni bilo mogoče sprejeti v organizirano predšolsko varstvo. Najtežja je situacija v KS Šmartno, kjer je zrna-vjkalo prostora za 16 otrok. Vsega skupaj je bilo odklonjenih 36 otrok, kljub temu, da so oddelki prenatrpani in presegajo dovoljene normative, prošnje za sprejem pa še vedno prihajajo. Potreba po širjenju prostorskih kapacitet je nujna. S sredstvi samoprispevka III /smo pričeli graditi vrtec v Jevnici. Predvidevamo, da bomo z organizirano dejavnostjo pričeli v prihodnjem šolskem letu. Prav tako bomo razširili vrtec „Najdihojca" v Litiji ter „Ciciban" v Šmartnem, kjer so potrebe največje. V nekaj letih, bo nujno preiti na postopen prehod na celoletno malo šolo, saj smo ena redkih občin v SRS, ki izvaja le 120-urni program.
V šolskem letu 1982/83 sta vzgoja in varstvo organizirana v 19 oddelkih ter petih enotah. V VVE ..Medvedek", sta organizirana Iva oddelka jasli, v WE „Najdihojca" pa je razvojni oddelek za lotene otroke. Varstvo obiskuje 386 otrok.
Število otrok po enotah v letu 1982/83 ,.Najdihojca"- Litija	
	141 otrok
..Medvedek" - Litija	112 otrok
„Jasli" - Litija	28 otrok
„Ciciban" - Šmartno	68 otrok
„Sava" - Sava	17 otrok
..Kresnička" - Kresnice L	20 otrok 386 otrok
— Prisojna ulica se podaljša do Prečne ulice.
— Ponoviška cesta poteka od mostu do ponoviške zapornice.
— Cankarjeva ulica se podaljša do mostu.
V krajevni skupnosti Litija — desni breg bo potrebno imenovati: •
— cesto, ki poteka od mostu proti Zasavju. Predlog: Zasavska cesta
— cesto, ki poteka od Zasavske ceste do Grbinske ceste.
Predlog. Župančičeva ulica
— cesto, ki poteka od Partizanske poti v obliki podkve in se vrača nazaj na Partizansko pot v novem naselju na Grbinu oziroma Litijski Dobravi. Predlog: Ulica bratov Poglajen
■
Spremeni pa se: Brodarska cesta, in sicer tako, da le—ta po novem poteka od Zasavske ceste pred bencinsko črpalko do Župančičeve, ulice pri avtopralnici, preostali del pa se ukine.
Zamenjava osebnih izkaznic
Mnenja in pripombe o novih imenih lahko dajo občani na Geodetsko upravo Litija ali neposredno na sveta KS Litija levi in desni breg. Na osnovi stališč svetov obeh krajevnih skupnosti bo geodetska uprava pripravila ustrezen osnutek odloka, ki bo nadomestil predlog teh pobud.
Oddelek za notranje zadeve obvešča občane, da bo nadaljeval zamenjavo osebnih izkaznic po krajevnih skupnostih, in sicer:
V SOBOTO, 2. OKTOBRA, OD 8. ure DALJE V MORAVČAH PRI GABROVKI (pri Mantel) za naselja: Moravče, Hohovica, Gobnik, Kamni vrh, Gabrska gora, Okrog, Javorje, Nova Gora, Laze pri Gobniku, Podpeč pod Skalo in Križišče pri Čatežu.
V NEDELJO, 3. OKTOBRA, OD 7. ure DALJE V GABROVKI (Krajevni urad) za ostala naselja KS Gabrovka.
V SOBOTO, 9. OKTOBRA, od 8. ure DALJE V KS DOI L V GRADIŠČU (Osnovna šola) za naselja: Gradišče, Prelesje, Ježevec, Ravne, Strmec iri Kostanjevica.
V NEDELJO, 10. OKTOBRA, od 7. ure DALJE V DOL AH (Krajevni urad) za vsa ostala naselja KS Dole.
V SOBOTO, 16. OKTOBRA, OD 8. ure DALJE na VAČAH (Krajevni urad) za vsa naselja KS Vače.
V NEDELJO, 17. OKTOBRA, od 8. ure DALJE V KS POLŠNIK (Osnovna šola) za vsa naselja KS Polšnik.
Prosimo vse občane omenjenih krajevnih skupnosti, da prinesejo s seboj:
1. rojstni list
2. potrdilo o državljanstvu
3. obrazec DEMŠO 4
4. dve fotografiji velikosti 3X3,5 cm
Če občani omenjenih dokumentov nimajo doma, naj pridejo vseeno, da bodo dali prstni odtis in bodo osebne izkaznice prejeli po pošti.
Ponovno obveščamo občane vseh krajevnih skupnosti, da na oddelku za notranje zadeve lahko zamenjajo osebne izkaznice vsak dan, ko so uradne ure.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Organizacija pouka v novem šolskem letu
Novo šolsko leto se je začelo in s tem vsakoletne organizacijske težave, kijih je bilo treba reševati z dobro mero natančnosti, odgovornosti in strokovnosti.
Skupno število oddelkov v občini	96,5	2175 učencev
- od tega je kombiniranih odd.	24,5	453 učencev
- čistih oddelkov pa je	72	1722
podaljšano bivanje	9 odd.	221 učencev
varstvo vozačev	12 odd.	394 učencev
Osnovna šola Dušan Kveder Tomaž bo imela 52 oddelkov, pet oddelkov pa še Enota s prilagojenim programom, v osnovni šoli Franc Rozman Stane so organizirali 26,5 oddelkov,
pouk v šoli Lojze Hostnik - Jovo pa poteka v 13 oddelkih. Želja vseh vodstev šol je, da bi bilo čim manj oddelkov s kombiniranim poukom (učence različnih razredov hkrati poučuje isti učitelj), žal pa se temu zaradi premajhnega števila učencev na nekaterih podružničnih šolah in seveda premajhnih sredstev ne da izogniti.
Edina celodnevna osnovna šola v naši občini, Gabrovška, je želela preiti na nov način dela tudi v 5. razredih (do sedaj samo na nižji stopnji), vendar je to neizvedljivo zaradi gospodarskih težav. Imamo pa na naših šolah precej več podaljšanega bivanja in varstva vozačev, kar je pravzaprav tudi v dobro naših otrok.
PRODAJA ŠOLSKIH KNJIG TUDI V ŠOLAH
Knjigama Državne založbe Slovenije v Litiji je bila letos že od začetka julija dobro založena z vsem, kar potrebujejo naši šolarji. Tudi starši so se pravoča-sneje odločili za nakup šolskih potrebščin, tako da prve dni septembra ni bilo prehude gneče. Res pa je tudi, da so prodajalci prve septembrske dni dežurali v knjigarni od jutra do večera.
Litijska in gabrovška šola sta se odločili za organiziran nakup delovnih zvezkov in so jih tako učenci dobili v šoli. Zanje so plačali prav toliko, kot bi v knjigarni, šola pa je dobila na končni .znesek 5% popusta. Ta denar bodo šole koristno uporabile za šolske ekskurzije ali pa za nakup knjig, ki jih šolarji dobijo koncem leta za darilo.
Večino šolskih knjig in delovnih zvezkov so imeli v knjigarni ves čas na zalogi. V tisku je še nekaj knjig, vendar jih kmalu pričakujejo. To so: berilo za 4. razred, učbenik in delovni zvezek za angleški jezik ža 8. razred. Naš jezik 3, srbohrvatski delovni zvezek in zemljepisni učbenik za 7. razred. I. septembra so dobili v prodajo učbenik kemije za 7. razred, tako da so ga učenci še pravočasno dobili.
Nekaj knjig pa je razprodanih: matematika za 2. razred, Moja igra je delo za 1. razred, angleški učbenik za 5. razred ter spozna-
vanje narave in družbe za 5. razred (naslednje leto bo novo).
Oktobra letos se bo knjigarna selila v nove prostore (pritličje
nove občinske skupščine). Obljubljajo, da bodo imeli v večjih prostorih na voljo tudi knjige za srednje šole.
Litijska knjigarna se bo kmalu preselila v nove prostore v stanovanjsko—poslovnem centru. (Foto: GO)
4. STKAN
NOVICE IZ KULTURE
ALI RES KMETIJE PROPADAJO?
Nenehna skrb za mlade bralce
— Čeprav poteka v osnovnih šolah naše občine tekmovanje za Levstikovo bralno značko že šestnajst let, si učitelji materinščine prizadevajo, da bi za branje dobrih mladinskih knjig pridobili čimveč šolarjev. Nedavno so se sestali v litijski knjižnici vsi učitelji slovenskega jezika, ki poučujejo na višji stopnji, in knjižničarji, kjer so potrdili letošnji knjižni program po posameznih šolah, obenem pa so se še dogovorili, da bodo ob letošnjem dnevu bralnih značk, 17. septembra, spregovorili pri pouku o pomenu tega tekmovanja. Vsako leto naj bi ga zaključili do srede aprila, za prvošolce in drugošolce pa do 10. junija. V prihodnje
bodo tudi nekoliko spremenili pogovore z učenci o prebranih knjigah ter ločili zaključne prireditve za višjo in nižjo stopnjo. Pravočasno bodo poskrbeli za naročilo bralnih odličij ter se dogovorili s književniki za obisk.
Filmski kažipot
V prihodnjem mesecu bodo v šmarskem kinu zavrteli kar šest filmov. Prvi teden bo na sporedu ameriška drama TV MREŽA, za njo pa domači zabavni film OBETAJOČI DEČEK ter ameriška pustolovka IZGANJALEC HUDIČA. Predzadnji teden bodo prišli na svoj račun ljubitelji vojnih filmov (NOČ ORLOV), za zabavo pa bo poskrbel ameriški glasbeni film MILIJARDER. V petek, 22. ok-
tobra, bodo tri predstave najnovejšega slovenskega filma UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA; dve bosta za šolarje, večerna pa za odrasle.
Nastop za Litijane in domačine
— V juliju in avgustu je bilo, če izvzamemo kinopredstave, zelo malo kulturnih prireditev. Najmarljivejši med domačimi amaterskimi skupinami so bili folkloristi z Javorja. Sredi julija so sodelovali na turistično—zabavni prireditvi Litijska noč, predzadnjo avgustovsko nedeljo pa so nastopali v domačem kraju; obakrat so predstavili ljudske plese in že izumrle običaje- B.Ž.
Prireditve v dvorani na Stavbah
ZIK Litija je v program svojega dela za leto 1982 v sodelovanju z ZKO Litija vključil tudi organizacijo kulturnih in kulturno—zabavnih prireditev, s katerimi bi želeli delovnim ljudem in občanom vsaj delno zagotoviti zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb.
Tako bi v tej sezoni pripravili v dvorani na Stavbah deset prireditev, začeli bi v začetku oktobra z modno revijo, v drugi polovici oktobra pa s komedijo Hvarčanka Šentjakobskega gledališča. Poleg teh dveh prireditev bo še pet dramskih predstav lahkotnejšega zabavnega žanra (Prešernovo gledališče Kranj, Oder treh herojev iz Pirnič, KUD Šentjakob), plesni večer z znanim humanistom, koncert Ribniškega okteta ter veseli večer z naslovom »Kar po domače«.
V naslednji številki glasila vas bomo natančneje seznanili z naslovi gledaliških predstav ter termini prireditev.
Omenjene prireditve smo ponudili delavcem v združenem delu ter pozvali sindikalne organi-
zacije, da vstopnice svojim delavcem regresirajo. Sodimo, da bi na ta način omogočili vsakemu delavcu ogled vsaj ene prireditve, ki bi si jo izbral glede na svoj interes.
K VPISU ABONMAJEV PA VABIMO TUDI OBISKOVALCE IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI, IN SICER NUDIMO:
. — VPIS ABONMAJA ZA SEZONO 1982/83 (6 dramskih predstav), ki bo veljal 480 oziroma 600 dinarjev in ga bo moč plačati v 2 obrokih;
— prednaročilo za vseh 10 prireditev (6* dramskih predstav, 4 kulturno—zabavne prireditve), kar bi poravnali v 4 obrokih.
Seveda pa bodo karte za posamezne prireditve na voljo tudi pri gledališki blagajni po nekoliko višji ceni.
Razmislite o naši abonmajski ponudbi in se oglasite na ZIK (stara občinska zgradba) od 27. 9. do 1.10. od 9. do 15. ure, v torek 28.9., sredo 29.9. in četrtek 30.9.1982 pa do 18. ure.
Kmetij je vedno manj, vedno manj je kmetov, ki bi se preživljali izključno z živinorejo ali poljedelstvom. Prav takšna situacija je tudi v krajevni skupnosti Primskovo. V tej krajevni skupnosti je vedno manj ljudi, ki bi se ukvarjali s kmetijstvom, zelo zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se za to gospodarsko panogo ne zagreje nobeden mlad krajan. Ena redkih kmetij je Selanova, domačini pravijo pri Kumplerje-vih, v Mišjem dolu.
V sodelovanju oz. v kooperaciji s KZ iz Litije gojijo živino. »V začetku je bilo le nekaj glav živine, potem pa smo hleve razširili, saj so bili prvotni prostori premajhni in neprimerni za rejo,« pravi žena gospodarja,ko smo jih obiskali na kmetiji. Moža ni bilo doma, saj čas kmetom ne dopušča, da bi sedeli doma pre-križanih rok. Tudi ostalo družino smo zmotili sredi dela na travniku, zato smo jih povprašali le nekaj stvari, ker jih nismo nameravali ovirati pri delu. Za kmeta je vsaka minuta dragocena.
»Z zadrugo sodelujemo že okrog 12 let. Dali so nam posojilo za posodobitev hlevov, za krmo pa ne. Redimo izključno svojo živino in jo potem prodamo zadrugi,« nam je ob delu pripovedovala gospodinja Slavka.
»Pri delu zelo veliko pomagajo tudi sinovi, saj je dela zares veliko. Kljub starosti pa veliko naredi tudi moj stric«, je dodala Slavka. Res je. Moški kljub starosti še vedno dela kot kakšen mladenič. Največja sreča za kmeta je, da lahko dela in največja bojazen, da nekoč ne bo mogel več prijeti za vile in bo ostal priklenjen na posteljo. Kmetje živijo za delo.
»Vzreja živine se splača samo, če ima kmet svojo krmo, če pa je potrebno krmo kupovati, je zaslužek majhen. Prav zaradi tega, ker nimamo dovolj krme, ne nameravamo razširiti prostorov. Sedanjo podobo so prostori dobili šele lansko leto, takoj smo naselili teleta, za prodajo pa bodo šele letošnjo jesen.«
NOVICE IZ KNJIŽNICE
Živahno med počitnicami
V juliju in avgustu so otroci lahko obiskovali ure pravljic, ki so potekale tri tedne vsak drugi dan. Na 10 urah je 134 otrok poslušalo 30 različnih pravljic. Reševali so tudi zanke in uganke.
Nove knjige
Knjižne novosti redno polnijo police knjižnice. Do konca avgusta je bilo v inventarne knjige vpisanih 783 novih knjig, ki so bile razdeljene v litijsko, šmarsko in potujočo knjižnico.
Izposoja v juliju in avgustu
V dveh mesecih je knjižnico v Litiji obiskalo 1.415 bralcev. Izposodili so si 4.037 knjig. Več časa za branje so imeli odrasli člani knjižnice, ki so si izposodili 1.682 knjig, vedoželjni otroci pa so prebrali 2.355 knjig.
Ure pravljic tudi popoldan
Vsak zadnji teden v mesecu bo v prostorih čitalnice ura pravljic za otroke od 5. leta starosti naprej. Prva ura pravljic bo v torek, 28. septembra, ob 16. uri.
Potujoča knjižnica
Ste morda pozabili, da je izposojevališče potujoče knjižnice tudi v vašem kraju. Izposojnina za vsako knjigo je še vedno 1 dinar. Knjige si lahko izposojate: na VAČAH ob petkih od 16., do 17. ure, v GABROVKI ob torkih od 12,30 do 14.30, v VINTARJEVCU ob nedeljah od 12. do 13. ure, na DOLAH ob sobotah od 8,30 do 9,30, vJEVNICI bo izposojevalni čas spremenjen in objavljen v naslednji številki.
V vseh izposojevališčih si lahko izposojate poučne in leposlovne knjige za odrasle in mladino. Na voljo bodo tudi vse knjige /a bralno značko.
ZRNO DO ZRNA
V nedeljo, 5. avgusta, je bila v Ponovičah že tradicionalna kmečka prireditev pod značilnim naslovom ZRNO DO ZRNA.
Matična knjižnica v Litiji, Parmova 9, je odprta ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 11. do 18. ure, ob torkih pa od K. do 14. ure.
J. K.
Uglašena je bila na zrnje, iz katerega zraste pogača, simbolizirala pa je tudi 100-letnico hranilniško-kreditne službe, ki predstavlja danes pomembno in nepogrešljivo osnovo za vsako gospodarstvo, pa tudi socialno varnost in ekonomsko neodvisnost našega kmeta zadružnika.
Po govoru direktorja zadruge Vinka Košmrlja so z enominutnim molkom počastili spomin na priljubljeno Lenko Dientlovo, prejšnjo direktorico zadruge, ki ji je prometna nesreča pretrgala ustvarjalno in uspešno življenjsko pot.
V programu so sodelovali javorski folkloristi, najzanimivejša pa je bila predstavitev mlačve s cepci in izdelava škopnikov. Prava paša za oči je bila razstava peke in jedi, ki so jih predstavile kmečke žene pod strokovnim vodstvom Ele Kovačič. Med razstavlj. jedrni so bile tudi takšne, ki jih ne najdeš v nobeni kuharski knjigi in so bile pripravljene po izročilu, ki gre iz roda v rod.
Na prireditvi je bilo podeljenih tudi veliko število priznanj naj-prizadevnejšim kmetom.
Martin Planinšek z Vač je prejel red dela s srebrnim vencem, s katerim ga je odlikovalo predsedstvo SFRJ za velik prispevek k organizaciji sodobnega kmetovanja v naši občini
Za prizadevno in angažirano delo je prejel aktiv kmečkih žena priznanje pospeševalne službe kmetijskega zavoda.
V hribovitih krajih je krma največji problem. Ni velikih travnikov, kvaliteta krme ni prvovrstna, poleg tega pa je vse po bregovih, tako da je potrebno vložiti kar precej truda, da se vse seno spravi pod streho.
»Trenutno imamo v hlevu 34 glav, krmi pa jih največ mož. Umetnih krmil ne kupujemo, mogoče le pozimi, sicer pa imamo silos, tako da precej krme siliramo,« nam je ob tem, ko je hitela grabiti otavo, pripovedovala mama precej številne družine, pri delu pa sta ji pomagala sin Izidor in stric France.
Kje je iskati vzrok, da je kmetij vedno manj?« Krivi smo sami, mi — današnja družba. Pred leti
je bil poklic kmeta malo cenjen, nihče ga ni upošteval, kmet ni dobival nobenih ugodnosti, sedaj, v času, ko nas pesti gospodarska kriza, pa bo potrebno obdelati vsako krpico zemlje, da bomo pridelali dovolj hrane.«
Selanovi bodo še naprej gojili živino, res je, da zaradi prostorskih težav in zaradi pritnanjko-vanja krme ne bodo razširili vzreje, dokazali pa so, da se z veliko truda in volje da kmetovati. Zaželimo jim veliko uspeha pri nadaljnjem delu in zaželimo si, da bi bilo ne samo na Primsko-vem tudi drugod, vse več takšnih kmetij.
R.B.
Kljub starosti, stric veliko naredi (Foto: R.B.)
Brigadirji prejeli številna priznanja
Vprašanja, ali so mladinske delovne akcije upravičene ali ne, si v tem času res ne moremo več zastavljati. Petinštirideset naših brigadirjev - udeležencev akcije KOZJANSKO 1982, je dokazalo, da jim gre zaupati in da so sposobni napraviti še dosti več, kot bi bila le gola dolžnost.
Naštejmo odličja, s katerimi so se vrnili
- trak akcije KOZJANSKO 82
- priznanje za izredno udamištvo, za izredne rezultate, dosežene v težjih delovnih pogojih in pri popoldanskem delu pri domačinih (popravilo cest, izkopi, odstranjevanje posledic toče .. .)
- priznanje za družbene aktivnosti za obe dekadi
- naziv udarne brigade za obe dekadi
- udamištvo udarnega dne za obe dekadi
- osvojitev 1. mesta na tekmovanju na obrambnem dnevu. Brigadirji so poleg teh odličij prejeli še:
- 2 udarniški znački, ki sta ju dobila komandant brigade Zupan Zvone in traser Matjaž Urbane — znački je podelil sekretariat MDA Kozjansko 82
- 12 udarniških značk
- 12 pohval
Poprečna starost brigadirjev je bila 18 let, med njimi so bili tudi trije osnovnošolci! Opravili so 10003 normativnih oziroma 5308 efektivnih ur, vrednost opravljenega dela pa znaša 2.100.630.- din. Poprečna delovna norma, kjer sta delali brigadi iz Litije in Plandišta, je bila 188 %.
Še to. Radi pravimo, daje največji pomen mladinskih delovnih akcij prav v premagovanju skupnih naporov/tovarištvu ter medsebojnih pomoči. Da je temu res tako, dokazujejo letošnji brigadirji Plandišta in Litije, ki so pri skupnemdelu navezali toliko prijateljstva, da jih je bilo zadnje dneve kar težko ločiti. Bratstvo in enotnost sta tu zaživela res v najlepšem pomenu besede. To pa je tisto, po čemer stremi vsak pošten član naše skupnosti.
Ivan Smrekar je prejel posebno plaketo za predano delo v hranilno- kreditni službi KZ Litija.
Za razstavljeno pitano živino na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu je prejel priznanje kmet Ivan Ceglar, kije letos uspel povečati svojo čredo za polovico, tako da šteje že 80 glav.
Priznanja za požrtvovalno delo na področju zadružništva in velik prispevek k razvoju kmetijstva pa so prejeli: Beno Hostnik, Franc Kovač Jože Sirk, Ignac Tičar, Marija Pajk, Alojz Rokavec, Ivan Žust, Janez Majcen in Vinko Štempihar.
JEZIKOVNI KOTIČEK
V poslovnem jeziku zelo pogosto naletimo na napačno rabo zaimka kateri npr.:
Govorimo o enotnem ukrepanju, katero je potrebno v naslednjih primerih .. .
Pravilno: Govorimo o enotnem ukrepanju, ki je potrebno v naslednjih primerih . . .
O rabi oziralne dvojice ki in kateri pravi Jože Toporišič v Slovenski slovnici takole: Ki lahko rabimo v vseh sklonskih oblikah, npr.: Poseben čar je videti vsak večer polno gledališče ljudi, ki se smejejo dramatikovim osebam in sočustvujejo z njimi. Orožje, ki se je z njim igral, se je nepričakovano sprožilo.
Kateri pa načeloma rabimo le;
1. v zvezi s predlogi: Zjutraj je gonila čredo na trato, po kateri me je vodila pot v šolo.
2. za pomen tisti, ki: Kateri hočejo kaj vedeti, se morajo veliko učiti.
- 3. za izražanje svojilnosti: Slivo, katere veje so segale na sosedov vrt, smo posekali.
s 4. kadar bi bil ki nejasen ali neroden: Srečal je človeka, ki mu je posodil denar. Srečal je človeka, kateremu je posodil denar.
Vabimo vse, ki ste kdaj v zadregi zaradi kakega jezikovnega vprašanja, da se obrnete na naše jezikovno razsodišče.
V. Dj.
STRAN 5
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KS LITIJA — LEVI BREG	|          KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Prvi dnevi so najbolj nevarni	V Lešah imajo boljšo elektriko
S prvim septembrom, ko se prične pouk v šolah, se na cestah v KS Litija — levi breg močno poveča promet motornih vozil. Prav tako pa so pločniki in prehodi za pešce v jutranjih urah in okrog poldneva polni osnovnošolcev, na katere prežijo mnoge nevarnosti cestnega prometa.
V krajevni skupnosti Litija — levi breg so se zaradi tega odločili, da v prvih treh dneh pouka v novem šolskem letu organizirajo pripadnike narodne zaščite, ki so nadzorovali predvsem gibanje osnovnošolcev na prometnih križiščih in prehodih za pešce. Pomoč je bila dobrodošla, saj se je pokazalo, da je marsikateri učenec med počitnicami pozabil na prometne predpise. Na fotografiji: Rudi Brne je pazil na promet pri trgovini na Graški Dobravi.
KRAJEVNA SKUPNOST VAČE
V spomin
Janezu Planinsku
5. septembra 1982je krajevni skupnosti Vače nastala velika vrzel. Komaj v 44. letu starosti smo izgubili predsednika soseske Cirkuse in člana predsedstva KO SZDL Vače. Kljub nesrečam, ki so ga nekajkrat za dolge mesece priklenile na posteljo in ga odtegnile tako poklicnemu, kakor tudi kmečkemu delu, je bil eden najaktivnejših članov krajevne samouprave.
Boril se je za obstoj in lepše Življenje hribovskega kmeta in za uresničitev skupnih ciljev. Zagovarjal je nadaljevanje občinskega in krajevnega samoprispevka in nas prepričeval, da nam nihče ne bo pomagal, če ne bomo sami pokazali svoje pripravljenosti, žrtvovati za skupne dobrine največ, kolikor zmoremo.
Dve mandatni obdobji je bil delegat v delegaciji KS Vače za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija, bil je član pripravljalnega odbora za uvedbo 2. krajevnega samoprispevka, eden od pobudnikov za poklicno organizirano strokovno delo v krajevni skupnosti, podpredsednik odbora za gradnjo sekundarnega krajevnega telefonskega omrežja, predvsem pa velik ljubitelj mladine.
Na njegovi zadnji poti ga je pospremila skoraj cela krajevna skupnost Vače. Obljubili smo si, da bomo kljub veliki praznini, ki je nastala z njegovim odhodom, uresničili dolgoročne naloge, ki smo jih skupaj z njim zastavili. To je bila njegova velika želja.
ANKA KOLENC
Uredili šolsko okolico
Med počitnicami je OŠ Vače ob sodelovanju sveta staršev in KS organizirala delovno akcijo za ureditev šolske okolice.
Delo je bilo dobro organizirano, zato je potekalo hitro in uspešno. Zidarska dela je vodil Ivan Bizjak. Položili so robnike ob vhodu v šolo in uredili kanal, druga skupina pa je urejala zaščitno ograjo na igrišču. KS je poskrbela za jedačo in pijačo delavcev.
Ker je zmanjkalo peska, so se dogovorili za ponovno akcijo. Dela še niso zaključena, zato bo ponovna akcija v septembru, kjer bodo sodelovali tudi učenci 8. razreda.
A.B.
KS PRIMSKOVO
Ustanovili so
mladinsko organizacijo
Ker je OO ZSMS Primskovo šele v povojih, naj povemo, da je to jubilejna, petdeseta mladinska organizacija v naši občini, bodo morali s svojim delom dokazati, da tudi mladi lahko prispevajo velik delež k razvoju kraja. Njen prvi predsednik je Bregar Rudolf, v okviru OO ZSMS pa je bilo ustanovljeno tudi Športno društvo, ki ga vodi Rozina Drago ter Kulturno društvo s predsednico Selan Slavko.
Trenutno jih pestijo finančne težave, vendar jim bo pri delu
nudila pomoč KS in druge DPO kraja. Še vedno pa jim bo glavni vir sredstev članarina.
Prodajam 18 arov zazidljivega zemljišča z manjšo njivo in vinogradom. Ogled je . možen  ob nedeljah.
-lAlojzMULH-. Višnji grm št. 3 Šmartno pri Litiji
Prevoz delavcev
V Litiji je zaposlenih precej delavcev s Primskovega, največ v Lesni industriji, .kamor jih vozi poseben kombi. Zaradi omejenega števila sedežev pa je kombi postal pretesen. Prav to pa je vzrok, da DO nerade zaposlujejo delavce z našega področja, saj jim ni vseeno, kako prihajajo in odhajajo z dela. S strani KS so že
večkrat sprožili akcijo za uvedbo delavske proge do Litije, vendar niso dobili optimističnih napovedi. Te akcije so se sedaj ponovno lotili, pobudnik je bila OO ZSMS, saj je za mladino ta problem toliko bolj pereč, ker bi se tudi precej mladincev rado zaposlilo.
R.B.
Že vrsto let so imeli v Lešah težave z električnim tokom, zlasti v poletnih mesecih, ko je bilo treba mlatiti, spravljati seno s puhalniki in opravljati druga dela z električnimi stroji. Celo razsvetljava je bila zelo slaba. Zato ni čudno, da so delegati sveta soseske Leše na sestankih v KS Sava vse glasneje izražali zahtevo po izboljšavi električne energije.
V avgustu 1982 so veselo proslavili vsi prebivalci Leš in električarji zaključek večmesečnih del pri električni napeljavi. Dela ni bilp malo, saj so postavili 35 novih drogov in novo transformatorsko postajo.
Tudi tokrat riiso občani Leš stali ob strani, zato so opravili prostovoljno naslednja dela: posekali so gozd za napeljavo visoke napetosti, izkopali so jarke za kabel nizkega omrežja, polagali so kable in jih zasipali, pomagali so vleči žico za visoko napetost in vleči kable za nizko napetost. S traktorji so razpeljali drogove po trasi, betonske nosilce, žico in kable ter pripeljali zemljo k transformatorski postaji za ureditev okolice.
Skupna vrednost prostovoljno opravljenega dela je 200.000 din, celotna izgradnja električnega omrežja pa je ocenjena na 2000.000 din.
A.O.
KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA ŠTANGA
NOVA CESTA
MBMMMfliHOi
Krajevna skupnost Velika Štanga šteje 186 krajanov. Mnogi od njih od nekdaj odhajajo na vsakdanje delo v dolino, Šmartno, Litijo in celo v Ljubljano. Za povprečnega nedeljskega izletnika je pot do Velike Štange že kar dober zalogaj, medtem ko morajo prebivalci te prijetne vasice to pot prehoditi vsak dan. Res, da imajo (vsaj večina) prevozna sredstva, imajo pa velilko težav s cesto. Ta je slaba, strma, pozimi pa komaj prevozna, saj poteka v glavnem po gozdu, kjer se sneg dolgo zadržuje.
Krajani Velike Štange so skle-
nili temu narediti konec. Spomladi letos so zasadili lopato in pričeli z gradnjo nove ceste. Ta poteka po južnem delu hriba, po suhem terenu, in kar je še bolj pomembno, pozimi je tam najmanj snega. Veliko dela so že vložili, kar 2239 udarniških ur.
Lastniki zemljišč so za cesto brezplačno odstopili dele svojih parcel — (cesta meri približno 1500 m).
Trasa za cesto na Veliko Štango je odprta, useki so zgrajeni in cesta ima danes, že svojo obliko. Do konca gradnje je potrebno zgraditi še cevne propuste za odvodnjavanje, utrditi bre-.
zine in useke in končno nasipa-vanje in utrjevanje tampona. Za ta dela bodo potrebovali še 150 st. milijonov dinarjev (brez udarniškega dela). Tiha želja krajanov pa je, da bi kasneje cesti nadeli tudi asfaltno prevleko.
Na koncu pa še to. Gozdno gospodarstvo Litija gradi prav tam cesto za dovoz lesa. Začetek te ceste (spodnji del) bi lahko potekal po isti trasi kot cesta na Stango. Krajani Velike Štange si želijo, da bi se dogovorili z Gozdnim gospodarstvom Litija, da ne bi vsak gradil ceste po svoje. To bi bil velik prispevek prizadevnim Štangarjem, pa tudi Gozdno gospodarstvo ne bi s tem povečalo svojih stroškov.
M.M.
KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA
Pešpot ob železnici v .Sevnici je varna za pešce. (Foto: S.R.)
Telefon na Golišču
Vzporedno z izgradnjo telefonske centrale v Kresnicah so se občani naselij Golišče in Zg. Jevnica odločili za telefonsko napeljavo. Investicijo je prevzela Krajevna skupnost Jevnica. Podjetje za PTT promet je izdelalo projekt, ki je obsegal naselja: Kresniški vrh, Golišče in Zg. Jevnico. Naselje Kresniški vrh je v KS Kresnice, kar je bil spet pogoj za sodelovanje Krajevnih skupnosti Kresnice in Jevnica, ki sta v letu 1981 skupaj obnovili pokopališče. Vsaka KS je na svojem območju organizirala gradnjo. Občani so sodelovali pri trasiranju in poseku trase, darovali drogove, izkopali jame ter postavili drogove in sodelovali pri montaži kabla. Poleg tega so prispevali za telefonski priključek 7.000 din. Preostala sredstva v višini 2.480 din pa bodo naročniki plačali ob priključitvi. Del sredstev za plačilo telefonskega priključka v višini 3.000 din bodo namenili iz sredstev II. Krajevnega samoprispevka. KS je nabavila telefonski kabel, montažni material ter plačala stroške montaže. Vrednost investicije znaša 800.000 din. Opravljenih je bilo 2000 prostovoljnih delovnih ur.
S.R.
POLOŽILI
SO ASFALT
V letu 1978 je bila asfaltirana cesta Jevnica—Kresniške Poljane in delceste Jevnica—Janče. Ob tej priliki so občani naselja Kresniške Poljane organizirali položitev osnovne plasti asfalta na pešpoti. V letu 1981 je bila položena zaporna plast asfalta na cesti. Zaradi neugodne jeseni v letu 1981 so bili prisiljeni preložiti položitev zaporne plasti asfalta na pešpoti v letošnje leto. Z izvajalcem Slovenija ceste—Tehnika so se dogovorili za realizacijo naloge v soboto 26. junija 1982. Sredstva za plačilo položitve zaporne plasti na pešpoti v višini 190.000 din pa so zagotovili že v letu 1981. V akciji je sodelovalo več kot 60 občanov.
S.R.
GRADIJO VRTEC
V juliju je GIP BETON. TOZD GRADMETAL Litija pričel z gradnjo otroškega vrtca v Jevnici. Sredstva za navedeno investicijo so zagotovljena v okviru III. občinskega samoprispevka Litija. Krajevna skupnost Jevnica je izvedla predvpis, ki je pokazal upravičenost investicije, saj je prijavljenih 32 otrok. Povpraševanja za varstvo v otroškem vrtcu Jevnica pa so tudi v naselju Senožeti in Ribče. Trenutno so opravljena zemeljska dela ter vgrajeni temelji. Gradbena dela potekajo v skladu s terminskim planom.
S.R.
6. STRAN
S POSTAJE MILICE V AVGUSTU
KRIMINAL NARAŠČA
V zadnjem času je čutiti močan porast kriminalitete. Največ je množičnih tatvin koles z. motorjem in koles. Zanimivo pri tem je, da večino koles z motorjem najdejo. V avgustu je bilo 6 primerov tatvin koles z motorjem.
Tudi nezaklenjena kolesa so tarča tatov. Skoraj redna praksa je, da je toliko koles, kot jih je bilo ukradenih, nato tudi najdenih, vendar žal ni lastnika, zato romajo na urad za najdene predmete pri SO Litija.
Tudi tatvine denarnic iz žepov potnikov na vlaku se večkrat pojavljajo. V avgustu so bili kar trije takšni primeri. Največ sreče je imel žepar, ki je v denarnidi našel 7.200,00 din, tudi v drugi ni bil slab plen -■ 2.500,00 din, medtem ko je bil pri tretji, s 470,00 din malce razočaran. V vseh primerih pa so potniki svoje suknjiče z denarnico in dokumenti imeli obešene poleg svojega sedeža in niso opazili ničesar sumljivega.
ZATAJITEV
Dne 12.8.1982 v popoldanskem času je Dragan K. prišel na ekspozituro Ljubljanske banke in iz svoje hranilne knjižice dvignil 30,00 din. Blagajničarka mu je izplačala 3.000,00 din, vendar Dragan tega nji »opazil«, temveč je odšel v gostilno in se veseljačil, toda žal ne dolgo, ker mu je to preprečil miličnik, mu denar odvzel in vrnil tja, kamor spada. Zanimivo je, da je Dragan še vedno zatrjeval, da ni vedel, da je prejel preveč denarja.
NAKLEPNI POŽIG
Dne 3.8.1982 se je na PM zglasil občan I.B. iz okolice Litije in povedal, da mu je ponoči neznani storilec zažgal čebelnjak, ki je zgorel do tal ter ga s tem oškodoval za 10.000,00 din. Tja je takoj odšel delavec milice, ki je z zbiranjem obvestil ugotovil, da je 2.8.1982 med 23. in 24. uro
Ribnik v Črnem potoku
zgrajen
Prizadevni ribiči so od letošnjega aprila preuredili 600 m2 močvirnate površine v ribnik. Ta bo ob normalnih naravnih pogojih preživljal do 1000 kg ribjega življa.
Prav na dan borca - 4. julij je> bilo delo končano. Nasip okoli ribnika je zajezil nič manj kot 7000 m3 vode. Poizkusna doba za ribnik pod Bogenšperkom se je tako zače-la, saj so vanj vložili okoli 1000 kosov linjev, večje število ščuk, rdeče perke itd.
Ribiško društvo opozarja, da je ribnik gojitveni, zato ribolovnih dovolilnic ne izdajajo. Vsak poseg v ribnik, pa naj bo mehanski ali biološki (kopanje, pranje avtomobilov, •odlaganje odpadkov) je strogo prepovedan.
PGD Vače
Prostovoljno gasilsko društvo Vače proda stavbo starega gasilskega doma ter dvorišče pred stavbo.
Prodaja bo 14 dni po izidu glasila. Prednost pri odkupu ima družbeni sektor.
Ogled stavbe je možen vsak dan: Gasilsko društvo
Vače
Javite svoj naslov
Vabimo naše občane, da nam sporočijo naslove tistih, ki služijo vojaški rok in bi radi prejemali Glasilo občanov. Pošiljali jim ga bomo brezplačno. Tudi drugi naši občani, ki še ne prejemate našega časopisa, javite svoj naslov.
Uredništvo
Obveščamo vas, da smo te dni odprli nov fotografski studio v Litiji, Levstikova 1, v bivših prostorih Beograjske banke.
fotografiramo: za legitimacije, portrete, poroke, pogrebe, novorojenčke, proslave, obletnice, reprodukcije starih fotografij, komercialne fotografije, izdelujemo barvne in črno-bele fotografije z vaših filmov.
Se posebno pa se priporočamo za fotografiranje otroških obletnic, po želji fotografiramo tudi doma, v okolju, kjer se otrok najbolje počuti in je pri fotografiranju sproščen in naraven.
Posebnost naše ponudbe so tudi fotografije na foto plat-nu-tkanini, ki so zelo zanimive kot fototapete ali pa napete fotografije kot slike. Omenjena dela opravimo v črnobeli in kolor tehniki, v neomejeni velikosti in količini. V obliki diapozitivov ali fotografij.
Vljudno se priporočamo in vas pričakujemo
Foto studio Litija
Na gasilski veselici v Ko-strevnici 14.8.1982 sem izgubila ročno zapestnico iz belega zlata. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti ustrezni nagradi vrne. Vrne naj jo v uredništvo Glasila občanov.
J V.
Avto Zastava 101 confort, letnik 1980, prevoženih 21.000 km, odlično'ohranjen, z radiom, prodam za 200.000 din.
NASLOV V UREDNIŠTVU
prišel prijavitelj požara domov vinjen in se prepiral z ženo. Med prepirom je ženi in sinu grozil ter ju podil od hiše, zato sta mu oba prestrašena zbežala.
V prepričanju, da sta se zatekla v bližnji čebelnjak, kar sta že večkrat v takih primerih storila, je I. B. odšel tja in ga zažgal, sam pa odšel k nočnemu
počitku. Čebelnjak je ponoči zgorel do tal, sam pa se je šel zjutraj prepričat, če sta zgorela tudi žena in sin. Ko je videl, da verjetno nista bila v če,r belnjaku, je odšel na PM in' podal lažno prijavo o požigu.
IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlItlllllllllllllllllllliillillllllllll
Neizprosna vročina in žeja sta gospodarja RD Litija Danila Poto-karja hudo izčrpala.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija enota Delavska univerza Litija
objavlja
RAZPIS
I. za vpis v I. letnik srednjih šol po programih usmerjenega izobraževanja:
1. kovinsko obdelovalna usmeritev
- program obdelava kovin in upravljalec strojev
- program obratni strojni tehnik - tehnolog
2. elektro stroka
- program monter električnih omrežij
3. promet in zveze
- program voznik motornih vozil
II. za vpis v osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
III. za vpis v programe strokovno funkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
- upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
- voznik viličarja
- tečaj za gostince (natakar, kuhar)
- začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
- tečaj tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski)
- tečaj iz varstva pri delu
- higienski minimum
- tečaj za skladiščnike
- šiviljski tečaj
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi, Parmova 4, od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
V službo sprejmem instalaterja za dela na vodovodu in centralni kurjavi. Telefon 881 400 Molka Alojz Badjurova 6 Litija
Oglasil se nam je vojak Sandi Gombač, ki služi vojaški rok v Beogradu. Veseli nas, da mu časopis pomeni vez med domačim krajem in »kasarno«. Tudi mi ga lepo pozdravljamo.
Na podlagi sklepa pristojnega skupnega organa pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija, sprejetega na seji dne 9.9.1982 razpisujemo
JAVNI NATEČAJ
za oddajo v najem neopremljeni poslovni prostor v sta* no vanjsko—poslovni hiši, Valvazorjev trg 11, za gostinsko dejavnost.
Poslovni prostor je v kletni etaži in v celoti adaptiran. Poslovni prostor obsega: dve gostinski sobi, kuhinjo, sanitarije za osebje, sanitarije za goste (ločeno). Skupna površina vseh prostorov znaša 69,25 mS. Pogoji oddaje poslovnega prostora:
1. Najemnina za m2 poslovnega prostora znaša din 105,00 na mesec.
2. V primeru, da se prijavi na natečaj, mora izpolnjevati občan pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja (pismeno potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa je sestavni del ponudbe).
3. V primeru, da na natečaju uspe, je dolžan ob sklenitvi najemne pogodbe vplačati finančno udeležbo na račun stanovanjske skupnosti v višini 30.000,00 din. Finančna udeležba je posojilo stanovanjski skupnosti za dobo 10 let in 3% obrestno mero.
4. Ponudnik se je dolžan obvezati plačevati obratovalne stroške, komunalne storitve ter druge prispevke. Pogodbo o najemu poslovnega prostora je možno skleniti
takoj po ugotovitvi najugodnejšega ponudnika.
Ob izpolnjevanju vseh navedenih pogojev imajo prednost za pridobitev poslovnega prostora v najem organizacije združenega dela, ki so registrirane za gostinsko dejavnost.
Sedanji najemnik želi odprodati vso opremo, ki je njegov;; last, zato se ponudniki z njim lahko dogovorijo o odkupu opreme.
Interesenti naj vložijo ponudbo z vsemi prilogami na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Litija, Jerebova 6.
Ponudba mora biti dostavljena v zaprti kuverti z napisom: Javni natečaj za poslovni prostor Valvasorjev trg 11.
Rok za sprejem pismenih ponudb je do vključno 10. oktobra 1982.
O sklepu odbora gledfe izbire najugodnješega ponudnika bodo ponudniki pismeno obveščeni.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija
Na podlagi sklepa pristojnega skupnega organa pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija, sprejetega na seji dne 30.8.1982, in v soglasju s Krajevno skupnostjo Vače, razpi-
sujemo
JAVNI NATEČAJ
za oddajo v najem neopremljeni poslovni prostor v stanovanjsko—poslovni hiši, Vače 29 za gostinsko dejavnost.
Poslovni prostori so v pritlični etaži in v I. nadstropju. Poslovni prostor obsega:
— v pritličju tri gostinske sobe, kuhinjo, sanitarije,
— vi. nadstropju dve sobi za prenočevanje. Skupna površina vseh prostorov znaša 133,90 m2. Pogoji oddaje poslovnega prostora:
1. Najemnina za m2 poslovnega prostora znaša din 65,00 na mesec,
2. Ponudnik mora izpolnjevati pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja (pismeno potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa je sestavni del ponudbe).
3. V primeru, da na natečaju uspe, je dolžan ob sklenitvi najemne pogodbe vplačati finančno udeležbo na račun stanovanjske skupnosti v višini din 25.000,00. Finančna udeležba je posojilo stanovanjski skupnosti za dobo 10 let in 3% obrestno mero.
4. Ponudnik se je dolžan obvezati plačevati obratovalne stroške in komunalne storitve.
Pogodbo o najemu poslovnega prostora je možno skleniti takoj po ugotovitvi najugodnejšega ponudnika.
Prednost pri pridobitvi poslovnega prostora v najem bo ob izpolnjevanju vseh navedenih pogojev imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo najemnino na mesec.
Najugodnejši ponudnik lahko pridobi v začasno uporabo tudi stanovanje, za katerega se sklene posebna pogodba.
Interesenti naj vložijo ponudbe z vsemi prilogami na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Litija, Jerebova 6.
Ponudba mora biti dostavljena v zaprti kuverti z napisom: Javni natečaj za poslovni prostor Vače 29.
Rok za sprejem pismenih ponudb je do vključno 10. oktobra 1982.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija
SGD Beton, Zagorje ob Savi TOZD GRADMETAL LITIJA
Litija, Ljubljanska c. 9
objavlja prodajo 11 garaž, zidane izvedbe z električno napeljavo.
Cena za vsako garažo: 185.629,95 din. Možnost plačila z bančnim posojilom.
Informacije dobite na tel: 881—239 int. 18 ob delavnikih* od 6—14 ured.
STRAN 7
'I*«*'' nit«.
Iz matičnega urada
_
SPORT IN REKREACIJA
PLANINSTVO
Pojma zaključek planinske sezone ne uporabljamo več, saj hoja v hribe in gore ne pride v poštev samo v poletnih mesecih, ampak skozi vse leto — torej tudi pozimi. Zato bi bilo v septembru še preuranjeno govoriti o pretekli dejavnosti litijskih planincev, saj je ogromno dejavnosti tja do novega leta še pred njimi.
Izleti PD Litija so bili v letošnjem letu slabo obiskani. To velja predvsem za visokogorske in večdnevne izlete. Nasprotno pa so bili izleti v sredogorje kar množični. Takšne ugotovitve bodo nedvomno osnova za planiranje izletov v letu 1983. Sicer pa je nadvse dobro uspel tudi letošnji planinski tabor PD Litija v Trenti. Udeležilo se ga je 25 pla-
nincev, ki so v 8 dneh obiskali 5 vrhov z več kot 2000 m višine (Jalovec, Lepo Spičje, Špik, Pri-sojnik,Sleme).
V posebnem odboru pri PD Litija že potekajo priprave* za izvedbo 2. spominskega planinskega pohoda na Tišje, ki bo ob letošnjem občinskem prazniku. Organizatorji predvidevajo, da bi letos pohod izvedli v dveh dneh, in sicer 18. in 19. decembra ali pa 25. in 26. decembra. Udeleženci bi tako lahko izbrali soboto ali nedeljo za udeležbo na pohodu, ki se ga je lani udeležilo več kot 400 planincev in drugih občanov. Podrobnosti o letošnjem pohodu na Tišje bo PD Litija pravočasno objavilo
Alpinistična sekcija PD Litija vabi nove člane v svoje vrste. Šola se prične 7. 10. 1982, pogoj za vpis pa je, starost 16 let. Vpisujemo vsak četrtek v septembru od 12.—20. ure v pisarni PD Litija. Zamudnike vpisujemo, še prvi četrtek v oktobru. Vse informacije dobite v pisarni ob četrtkih med 19. in 20. uro ali na oglasni deski pri mostu. AS Litija
NOGOMET
Težko bo
Konkm onca v II. republiški ligi, kjer bo tudi letos nastopalo moštvo Litije, bo letos še hujša kot lani, ko so Litijani osvojili 2. mesto, osvojitev 1. mesta, kar je že nekaj letni cilj litijskih nogometašev in s tem plasma v I. rep. ligo, bo torej pravi podvig.
Tudi če letos zaradi močne konkurence ne osvojijo 1. mesta, svojega cilja ne bodo spreminjali, saj jim vrsta perspektivnih mladincev in pionirjev daje upanje na povratek v I. republiško ligo.
Si er pa je zanimivo tudi dejstvo, da v profesionalnem moštvu NK Olimpije — vi. zvezni nogometni ligi nastopajo kar trije Litijani — Zupančič, Domadenik in Prelogar. Če bi bili v Litiji, najbrž ne bi bil problem osvojiti prvo mesto.
ROKOMET
Za prvaka SRS
Izjemno nadarjena in kvalitetna generacija mladih rokome-tašev RK Usnjar letnikov 1965 in 1966 bo letos skušala poseči po najvišjem naslovu v SRS. Odprto klubsko prvenstvo SRS za mladince bo decembra, ekipa pa se pod vodstvom trenerja prof. N. Markoviča že sedaj pripravlja na to tekmovanje.
Sicer pa pri'članski vrsti RK Usnjar ni kaj veliko sprememb. Ekipa bo skušala vsaj ponoviti, če ne že izboljšati lanskoletni plasma (4. mesto!) v I. slovenski rokometni ligi.
Moštvo je izredno pomlaiei Z igranjem so prenehali Vinovnik (študijske obveznosti), Krim in Jakovič pa zaradi poškodb. LUstek je odšel v JLA. Od »starih« so tako ostali le še Kolar, Pajer, Špelič F., Kralj M., Gradi-šek, Mrzel in Verbajs, ostala mesta v moštvu pa bode zapolnili perspektivni mladinci Maček, Špende, Grom, Špelič R., Kres in Kralj T. Že v prvem kolu pt se je težje poškodoval najboljši igralec Usnjarja Zlato Kolar, ki bo verjetno do konca jeseni nosil mavec na roki.
KOŠARKA
Odgovorna naloga
Ponoven vstop v I. republiško košarkarsko ligo za moške postavlja litijski košarkarski klub
TABORNISTVO
BHBMHHMHHHi
Taborniška organizacija v Litiji
Pred kratkim se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev taborniške organizacije v naši občini, ki ga vodi Marijela Lebin-ger. Litija je namreč ena izmed redkih slovenskih občin, če ne
celo edina, ki še nima razvite te splošno koristne in prijetne dejavnosti za mladino. Kaže, da bo organizacija kmalu tudi formalno ustanovljena, nekaj sredstev je iniciativni odbor že prido-
bil pri nekaterih OZD in TKS, zaenkrat pa se na pravo taborniš-tvo pripravljajo le še v okviru osnovnih šol.
T.B.
pred odgovorno delo. Poleg ženske ekipe, bo sedaj tudi moška igrala v najkvalitetnejši slovenski ligi, tako kot pred leti.
Moštvo članov, ki so se jim priključili tudi mladinci, vestno trenira pod vodstvom Tineta Je-rine, cilj pa je čim boljša uvrstitev v ligi.
Tako kot rokometaši, ki že vrsto let prirejajo tombole in veselice, bodo tudi košarkaši letos skušali pridobiti dodatna sredstva z organizacijo veselice. Samo s sredstvi TKS namreč ni možno tekmovati v vseh tekmovanjih, ki so potrebna za utečeno delo kluba.
Očistimo našo občino
Akcija s tem naslovom bo potekala dvakrat letno: 23. in 24. oktobra 1982, drugič pa aprila naslednje leto. Nosilci nalog so družbenopolitične organizacije, mladina, šole, izvršni svet občinske skupščine, komunalno podjetje, občinski odbor RK, postaja milice in obč. štab za civilno zaščito.
Čistili in urejevali bomo okolico svoje delovne organizacije, stanovanjske objekte in okolico, dvorišča in okolice šol, vrtcev, javnih zgradb ter spomenikov, sploh vse, kar bi bilo lahko lepše in bolje urejeno.
Množično se vključimo v akcijo, ki naj bo naša stalna naloga.
GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: ' Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni irt odgovorni urednik), Mija Ber-nik (lektor), Mojca Lebin-ger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: IBM-Drtevnik. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9.
Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO: Za prehodne jesenske in zimske dn! smo pripravili dobro izbiro volne za ročno in strojno pletenje po ceni 445,75 do 1.380,00 din za kg. Jesenski motiv posnet na filmu AGFA je kvalitetna slika za spomin. Vse vrste filmov in kaset za barvne posnetke na filmih AGFA kmalu na zalogi.
Ugodna prodaja kuhinjske posode in ročnega orodja na kilogram v pritličju blagovnice.Morda se boste preselili v novo stanovanje. UGODNO ZA VAS!
V mesecu oktobru prodaja pohištva s poudarkom na svetovanju in 5% popustom. Brezplačna dostava do 40 km, potrošniško posojilo, ob nakupu z dinarskimi sredstvi deviznega izvora popust 6,6945%.
PRIPOROČA SE BLAGOVNICA CENTROMERKUR V LITIJI!
Poroke, rojstva, smrti...
V juliju seje na območju občine rodilo 18 otrok, 6 deklic in 12 dečkov.
Na Bogenšperku seje poročilo 38 parov. Poročili so se:
Zupančič Zmagoslav, študent iz Litije in Larman Vladimira, medicinska sestra iz Litije. Biruša Slavoj, ključavničar iz Zagorja ob Savi in Eberl Katjuša, prodajalka iz Zagorja ob Savi. Cilenšek Stanislav, gradbeni tehnik iz Zagorja ob Savi in Vidmar Selma, prodajalka iz Zagorja ob Savi. Cerar Marjan, elektrotehnik iz Ljubljane in Žibert Irena, študentka iz Trbovelj. Nebec Boris, strojni ing. iz Lavrice inGačnik Slavi-ca, študentka iz Lavrice. Češnovar Mihael, dipl. ing. strojni štva iz Čeč in Kline Jana, študentka iz Zagorja ob Savi. Cvek Zvonimir, brusilec iz Zagorja ob Savi in Vovk Vita, strojni knjigovodja iz Loga pri Hrastniku. Berdajs Jože, ključavničar iz Ljubljane in Ceraj Antonija, prodajalka iz Ljubljane. Tratnik Matjaž, dipl. pravnik iz Ljubljane in Van Goor Johanna Nedrika, učiteljica iz Holandije. Klopotan Štefan, strojni ključavničar iz Hrastnika in Cigelnjak Desanka, prodajalka iz Hrastnika. Mahkovic Brane, miličnik iz Litije in Trškar Darja, vzgojiteljica iz Kranja. Kravanja Jurček, študent iz Celja in Šraml Simona, medicinska sestra iz Šentjurja pri Celju. Razboršek Dušan, študent iz Litije in Bolek Renata, študentka iz Litije. Bizjak Vojmir, študent iz Litije in Uršič Marjeta, študentka iz Trbovelj. Hribar Danijel, avtoličar iz Litije in Zumer Cvetka, vzgojiteljica iz Trboj - Kranj. Zupančič Alfonz, šofer iz Gorice pri Slivnici in Zunter Frančiška, kuharica iz Celja. Kokalj Rajko, delavec iz Litije in Povše Branka, usnjarski tehnik iz Smartna pri Litiji. Kraševec Franc, varilec iz Zapodja in Planinšek Danijela, prodajalka iz Zavrs-tnika. Ribič Ivan, šofer iz Zgornjega Prekra in Planinšek Ivica, delavka iz Litije. Štrus Igor, gradbeni tehnik iz Litije in Jelnikar Stanka, jvišja medicinska sestra iz Litije. Pavlin Alojz, delavec iz Podpeči pod Skalo in Kolesa Marija, delavka iz Podpeči pod Skalo. Obolnar Martin, delavec iz Dolgega brda in Mlakar Avguština, prodajalka iz Goliš. Izlakar Milan, elektromehanik iz Zg. Jablanice in Bučar Darja, študentka iz Šmartna.
Umrli v občini:
Vertačnik Anton, star 72 let, iz Gradišča. Hribar Janez, star 92 let, iz Polšnika. Zupančič Amalija, stara 74 let, iz Kresni-škega vrha. Sladic Jože, star 49 let, iz Polšnika, Pograjc Franc, star 82 let, s Konjšice. Venecija Franc, star 58 let, iz Litije. Černec Terezija, stara 86 let, iz Litije. Zaverl Jožefa, stara 70 let, iz Moravč pri Gabrovki. Žibert Stanislav, star 59 let, iz Litije. Koritnik Ivana, stara 79 let, iz Črnega potoka. Gornik Karolina, 86 let, iz Črnega potoka. Resnik Katarina, stara 79 let, iz Črnega potoka.
J. Č.
V avgustu se je na območju občine rodilo 23 otrok, 10 deklic in 13 dečkov.
Na Bogenšperku se je poročilo 39 parov. Poročili so se:
Knez Stanislav, orodjar iz Zagorja ob Savi in Ojsteršek Zdenka, delavka iz Zagorja ob Savi. Prašnikar Marjan, kmet iz Litije in Bajec Amalija, delavka iz Zagorja ob Savi. Jerman Janez, skladiščnik iz Senožet in Kraševec Zinka, prodajalka iz Gabrovke. Radojčič Božur, ekonomist iz Ljubljane in Vi-dic Lijana, višja soc. delavka iz Litije. Janškovec Jožko, prodajalec iz Ljubljane in Zupančič Jožica, teleprinteristka iz Jesenj. Glavanj Julij, strugar iz Vine gorice in Dolžan Emilija, prodajalka iz Migolske gore. Tomažin Davorin, elektrotehnik iz Grosuplja in Trnovšek Jana, študentka iz Podboršta. Ber-čon Miroslav, avtoklepar iz Šmartna pri Litiji in Ceglar Bernarda, dijakinja iz Šmartna pri Litiji. Al-Daghistani Nabil Kamal Tahir, študent iz Bagdada-Irak in Nešič Marija, kome-rcialistka iz Ljubljane. Al-Daghistani Riadh Kamal Tahir, študent iz Bagdada-Irak in Podreberšek Alenka, prodajalka iz Ljubljane. Osolnik Marjan, delavec iz Zagorja ob Savi in Judež Marija, delavka iz Tep. Bregar Miroslav, dipl. pravnik iz Litiie in Hostnik Marija, predmetni učitelj iz Litije. Čopar Martin, ključavničar iz Smartna pri Litiji in Poglajen Marjeta, krznarska šivilja iz Šmartna pri Litiji. Šuštaršič Janez, strojni ključavničar iz Zavrstnika inHauptman Marija, predmetna učiteljica iz Zavrstnika. Mavric Marjan, monter iz Sevnice in Simonič Irena, defektologinja iz Zagorja ob Savi. Praznik Franc, prodajalec iz Zagorja ob Savi in Glavač Irena, prodajalka iz Zagorja ob Savi. Jakopič Lado, zdravstveni delavec iz Ljubljane in Mulh Marija, komercialistka iz Ljubljane. Funduk Nenad, zobozdravnik iz Ljubljane in Andrej-čič Sonja, zobozdravnica iz Portoroža. Tomažič Jožko, tehnik, iz Ljubljane in Juren Majda, profesorica iz Ljubljane. Mestnik Jožko, avtoelektričar iz Ljubljane in Končan Maja, administratorka iz Ljubljane. Vozel Demetrij, strugar iz Ljubljane in Hrovat Marija, tajnica iz Zagradca. Upelj Samo, monter centr. kurjave iz Dolskega in Kastelic Sonja, študentka iz Šentvida pri Stični. Cimbola Dušan, elektrotehnik iz Ljubljane in Gindiciosi Olga, prodajalka iz Ljubljane. Gracar Rafael, paznik iz Mirne in Ravlin Viljemina, študentka iz Mirne. Obreza Bojan, orodjar iz Zagorja ob Savi in Benko Sonja, PTT delavka iz Zagorja ob Savi. Fele Štefan, gostinski tehnik iz Zagorja ob Savi in Jerman Milena, PTT prometnica iz Zagorja ob Savi. Kovic Peter, skladiščnik iz Dolskega in Ferenček Branka, saldakontistka iz Domžal. Humski Janez, poročnik trgovske mornarice iz Trbovelj in Naprudnik Irma, uslužbenka iz Ljubljane.
Umrli v občini:
Sluga Gizela, stara 73 let, iz Kala pri Dolah. Podlogar Martina, stara 86 let, iz Velike Gobe. Knez Mirko, star 32 let, iz Dobovice. Črne Marija, stara 87 let, z Ustja. Kunaver Jožef, star 72 let, iz Črnega potoka. Repovž Martina, stara 68 let, iz Črnega potoka. Dzimic Fadil, star 72 let, iz Črnega potoka. Perme Marija, stara 71 let, iz Črnega potoka. Irt Alojzija, stara 80 let, iz Polšnika. Vidmar Mirko, star 71 let, iz Litije. Primožič Jožef, star 78 let, iz Podšentjurja. j. r.