Rusi se ne bodo umaknili
Kujbišev, 29. nov. — Ruska vlada je izdala armadi, ki brani Moskvo, sledeče povelje:
"Umik za več kot en korak je zločin, ki je neodpust-Ijiv.
"U si a vit e sovražnika! Preženite ga z njegovih pozicij!
"To je ukaz, ki se mora izpolniti!"
; litiji divja strahovita bitka
i ^ bi radi razdelili nemško pancersko divizijo D f &ianjše dele in jih posamezno razbili. Nem-f*1 general Rommel bi rad izpeljal svoje čete se' kolobarja, ki ga tvorijo angleške mehanizi-<i> čete.
r! .	_
',] ^Cerske divizije osišča se trudijo na vse načine, da bi ušle y v katero jih spravljajo angleške oklepne kolone v Li-Ij4 strahovita bitka ogromnih bojnih tankov se je pričela c ^zjutraj:, se nadaljuje ves dan in je divjala še pozno v ^ 'vj^č^ Nobena stran ni hotela odnehati, pa tudi nobena
stran še ni dobila premoči.
Problem nemškega generala Rommela je, da bi rešil svoje pancerske edinice proti zahodu. Angleži jih pa skušajo izolirati v manjše oddelke in posamezne razbiti.
Italijanski oklepni diviziji se je posrečilo preriti se do Nemcev in ta kombinacija bo zelo važna v naslednjih bojih.
Boj se je pričel, ko so se sile osišča obrnile proti zahodu. Takoj so jim prišli nasproti angleški avijatičarji, ki so jih začeli obsipati z bombami. Nato so posegli v boj angleški tanki in razvila se je strahovita bitka. Kraj je nekje južno od Tobruka.
Angleško poveljstvo je pre- , pričano, da se nemškim in ita- . lijanskim tankom ne bo posre-čilo izmuzniti še iz kolobarja, j Osišče v tej pasti nima zadosti , municije in živeža, da bi se mo- i glo dlje časa vzdržati. Zid, ki , ga tvorijo angleške mehanizirane kolone okrog sovražnih ( pancerskih divizij, se jači z no- j vimi rezervami.
Medtem, ko se vrše ti boji ( južno in vzhodno od Tobruka, ] pa je angleška kolona, ki se je ^ zapodila zahodno od Tobruka, naletela na močan odpor Nemcev.	j
-o-
Rusija je pripeljala Tur- ' ciji olje	,
Carigrad.—Tri velike ruske ladje-cisterne so pripeljale pr- -vo pošiljko ruskega olja tu 1 sem. Dva ruska rušilca sta ( spremljala pošiljko. Turčija . je dobila od 25,000 do 30,000 • ton gazolina in olja, kar v Tur- • čiji tako zelo potrebujejo. Ru- ; sija je ponudila Turkom olja, kolikor ga potrebujejo, da,bi s tem olajšali ekonomski pritisk, ki ga izvaja nad Turčijo Berlin.
-o-
Letalo napravilo 1,800 milj v 4 urah
Denver, Colo. — Kapetan James Philpott je preletel od tukaj pa do New Yorka, razdalja 1,800 milj, v štirih urah in 48 minutah. Polet je napravil na poskusni vožnji z novim bojnim letalom P-34. Letalo je letelo več kot 375 milj na uro. Ta poskusna vožnja je bila napravljena že pred par tedni, toda v javnost je prišla stvar šele sedaj.
-o--
Na dopustu Lawrence Zupan, sin Ivan Zupanove družine, urednika Glasila KSKJ iz 493 E. 120. St. je prišel za 10 dni na dopust. Lawrence, ki služi Strica Sama v taborišču Lee, Virginia šele štiri mesece, je postal že kor-poral. Čestitamo in mnogo zabave.
Seja in darila
Podružnica št. 41 SŽZ vabi članice na glavno letno sejo jutri večer ob sedmih. Vsaka naj prinese malo darilce za 10 centov.	. ______ i .
Bojna sreča se je obrnila
JAaiby<h«v
lyosan
Little aid comes on trans-Siberian because of distance,-freight cor shortage
Nami drive to Cat-pian would choke off Caucasus, but would be open to flank attacks
SOVIET RUSSIA
StolingrftdJ
NOVI GROBOVI
Louis Zdešar
V nedeljo zjutraj je po dolgi bolezni umrl dobro poznani rojak in trgovec Louis Zdešar, po domače Japel, star 64 let. Doma je bil iz Vnanjih goric, fara Brezovica nad Ljubljano, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903. Od leta 1907 je živel v Euclidu. Leta 1918 je odprl trgovino z železnino na 687 E. 200. St. vogal Lindberg Ave., kjer je tudi živel. Od leta 1905 da 1921 je delal kot strojnik pri Browning Crane & Shovel Co. na Waterloo. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose, rojeno Kump, sina Louisa, hčer Rose, brata Andreja in mnogo drugih sorodnikov. V stari domovini zapušča sestri Frances Pezdir'in Johano Modec. Pokojni je bil eden ustanovite-Slovenskega društvenega doma v Euclidu, kjer je bil vpč let direktor in jfe še danes delničar. Bil je član društva Zavedni sosedje,. št. 158 SNPJ. Pogreb se bo vršil iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Čas pogreba še ni določen. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
Mary Okički
Včeraj zjutraj je po kratki bolezni umrla Mary Okicki, stara 67 let, stanujoča na 726 E. 155. St. Doma je bila iz fare Orni vrh, odkoder je prišla v Ameriko leta 1904. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, pastorki Mary, poročena Codosky in Molly, ki se nahaja v Erie, Pa., in pastorka Anthony, v stari domovini pa brata Gregorja ter sestri Franči-ško in Nežo. Bila je članica društva Collinwoodske Slovenke, št. 22 SDZ, društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in Oltarnega društva fare Marije Vnebo-vzete. Pogreb se bo vršil iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Čas pogreba bo naznanjen pozneje. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Dennis Babic
Staršem Steven in Olga Ba» bič iz 6517 Schaefer Ave. je umrl v bolnišnici sv. Ane 17 dni star sinček Dennis, prvorojenec. Mati je iz poznane Schu-sterjeve družine iz Schaefer Ave. Pogreb bo danes popoldne ob eni uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naše sožalje. prizadetim.
John Jakšič
Pogreb umrlega John Jakšiča. se bo vršil v torek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda. Dodatno se nam sporoča, da zapušča pokojni še sledeče sorodnike: sestro Rose, poročeno Fink' v Evropi, po pol sestro Mrs. Mary Noda v Euclidu, bratrance in sestrične: Mrs. Elizabeth Bijek, Joseph Jakšič in Frank M. Jakšič v Cleve-landu ter Frank Jakšič v Mentor, O.	......„■.■,
Astrakhan
Caspian ports need expansion to handle expected 3000 tons of war aid daily
.»rV^^SKMokhoch
^ TŽ M"
Tuaps?
Krosnovodsk
British ready to ■novo in from Iran if Naxis cross Don
Tabris
TURKEr
■^'Tehran
Rusko mesto Rostov, ki ga smatrajo za ključ do Kavkaza in ki je bil že nekaj dni v nemških rokah, so ruske čete zopet iztrgale Nemcem. Tako trdi poročilo iz Moskve včeraj. Divizije nemškega generala von Kleista, ki poveljuje nemški južni fronti, so na umi-I ku na celi črti.	-
Tudi pred Moskvo Rusi dobro bijejo Nemce. Kot trdijo najnovejša poročila, so vrgli Rusi Nemce pred Moskvo več milj nazaj. Južno od Kalinina so Rusi udarili preko zamrznjene reke Volge, vzeli Nemcem štiri mesta in od strani udarili v levi bok nemške armade ki je tukaj prodirala proti Moskvi.
Hitlerjev glavni stan prizna, da so se nemške čete umaknile od Rostova ter grozi meščanstvu s kaznijo, ker je napadlo nazij-sko armado za hrbtom.
Jožef Stalin je poslal vojski na južni fronti čestitke, ker je očistila Rostov fašistične golazni ter zopet postavila rusko zastavo v Rostovu.
Radio iz Moskve poroča, da so ruske čete prekoračile reko Don ter udrle v Rostov od juga, do-čim je druga ruska armada pritisnila na Nemce od severa. Do 5,000 Nemcev je*padlo v tem boju.
Usoda Moskve je zdaj odvisna od tega, kako močno bodo mogli Rusi udariti v bok nemško armado in s tem ustaviti nemški pohod proti Moskvi.
Zdaj, ko imajo Runi zopet v rokah Rostov, bo ruska armada lahko dobivala olje iz Baku v Kavkazu. Oljne cevi so izpeljane od Baku do Rostova. Vojni material bodo dobivali, Rusi pa cd Angležev in Zed. držav preko Perzije.
V Kujbišev, kjer je sedaj ruska vlada, je dospel z letalom Vladislav Sikorski, ministrski predsednik Poljske v pregnanstvu. Ogledal si bo poljsko armado, ki se bori ob strani Rusov.
Aid route from U. S. Britain
Angleške podmornice so potopile osem nemških ladij v Arktičnem morju
London. — Angleško ladjevje pomaga Rusiji mnogo s tem, da napada nemške transportne ladje, ki vozijo vojaštvo in potreb-, ščine v Arktičnem morju. Tako so angleške podmornice zadnje čase potopile osem nemških transportnih ladij, ki so vozile ojačenja za ofenzivo proti Mur-mansku.
šest nadaljnih nemških ladij so napadle angleške podmornice. Toda koliko škode so napravile, se ne more vedeti, ker je bil napad izvršen ponoči.
Angleška mornarica in letalstvo so neprestano na pažnji pri ožini Skagerrak, kjer morajo nemške ladje skozi iz Baltika, ako hočejo ob norveški obali peljati potrebščine na severno fronto.
-o-
Roosevelt se boji, da bodo naši fantje drugo leto že v vojni
......W&rni.....Springs,. Ga. —...Predsednik Roosevelt, ki je dospel sem za par dni na oddih, je izrazil bojazen, da jo prav lahko mogOčfe, da se bodo naši fantje do prihodnjega Zahvalnega dne že borili za obrambo naše svode. Več ni hotel povedati.
Komaj je predsednik dospel tu sem, ga je že poklical državni tajnik Hull iz Washingtona, s katerim je imel daljši razgovor. Kaj sta govorila, ni znano, toda predsednik je po razgovoru povedal, da mora hiteti nazaj v Washington, kamor bo dospel v pondeljek dopoldne.
Roparji so prisilili zdravnika. da je obvezal rano
Chicago, 111.—Do streljanja je prišlo med policijo in roparji, ki so malo prej izropali tri gostilne. Roparji so zbežali v avtu in policija jih je zasledovala v policijskem avtu. Iz obeh avtov so deževale krogle. Roparji so ušli. Pozneje so prišli k dr. Mahoneyu, katerega so prisilili z orodjem, da je ganjenemu roparju obvezal rano.
Pogrešana letalca so našli v razbitem letalu
Usoda dveh Clevelandčanov, katera progrešajo že od 17. maja, se je zdaj najbrže pojasnila. Pogrešana sta Daniel Stone, star 36 let in Earl Waltz star 35 let. Spomladi sta se podala s svojim letalom, katerega je vodil Stone, v razna vzhodna mesta po opravkih. Ko sta odletela iz Washingtona proti Cleveland u, sta pa izginila brez sledu.
Te dni so pa našli gozdarji v hribih pri Hyndman, Pa. razbito letalo in dve ožgani trupli, o katerih sodijo, da sta pogrešana Clevelandčana. Na letalu so mogli razbrati zadnje tri številke "896." Stonovo letalo je imelo številko "16896."
--o—--
Delavcev primanjkuje
Clevelandski tovarnarji Se pri-' tožujejo, da jim zelo primanjkuje strokovno izučenih delavcev, kot strojnikov, izdelovalcev orodja in delavcev v livarnah. Navadnih delavcev, to je strokovno neizučenih, je pa dovolj. —-o—--
Banka bo plačala
Kot nam je povedal Anton Grdina, predsednik North American banke, je bančni di-rektorij sklenil, da bo plačala banka delničarjem odslej vsako leto po dve dividendi in sicer 1. januarja in 1. julija. Oivi-denda bo v velikosti 5%. Prva dividetida bo plačana 2. januarja 1942. To kaže, da banka dobro napreduje.
Fetain se bo baje sestal z Goeringom
New York. — Radijska poročila iz Evrope trdijo, da se bosta danes sestala"nekje blizu Pariza maršal Petain, načelnik francoske vlade in maršal Goer-ing, desna roka Hitlerja. Ako se bo razgovora udeležil tudi Hitler, še nj znano. Kot se sumi, bo Nemčija dala Franciji kake ugodnosti, a ta ji bodala oporišča v francoski Afriki.
Vojaki bodo imeli kokoš v torek
Taborišče Shelby, Miss. — Vsako nedeljo dqbijo vojaki fino kokošje kosilo. Ker vzame pa mnogo vojakov čez nedeljo clo-jpust, ki je veljaven do polnoči, I ostane v kuhinji mnogo te fine pečenke. Zato so zdaj sklenili, da bo kokošja večerja odslej mesto v nedeljo vsak torek.
Praznovanje neodvisnosti na Islandiji
Reykjavik, Islandija. — Ameriški in angleški posadki na Islandiji je prepovedano na 1. decembra priti v glavno mei|o Islandije, Reykjavik. Ta dan bodo namreč Islandci praznovali dan neodvisnosti.
TA IMA PAZELČT MOČNE ZOBE
Old Forge, N. Y. — Feliks Terger, tukajšnji gozdar, se je hotel pokazati, kako da je utrjen. Kadar si je hotel prižgati cigareto, je žveplenko vselej vprasnil ob svojih zobeh. Enkrat se je pa užgana glavica žveplen-ke odlomila in mu zletela v usta. Zdaj užiga žveplenke ob hlače, po starem in lepem običaju. V bolnišnici
V Charity bolnišnici se nahaja Mary Glavič iz 1531 E. 70. St. Nahaja se v sobi št. 330. j Obiski so dovoljeni.
DVE SESTRI RODILI NA ISTI DAN
Kansas City, Mo. — Mrs. Jua-nita Simiftons in Mrs. Marie Hogan, sestri, sta oni dan porodili v isti bolnišnici, v isti sobi, na isti dan in sicer je dobila prva hčerko, druga pa sinčka.
Letna seja
Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri večer letno sejo in volitev odbora. Vse članice naj pridejo. — Jutri večer bo imela svojo letno sejo tudi podružnica št. 18 SŽZ.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^^^^^^	„n ' ""unpvTwn
1	_AMERICAN HOME ____
CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, DECEMBER 1, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
^--------:____________________________________________________.__ ______________
»v, svari svet, da jej
narod zedinjen padalcem
Ijj^ton, D. C. — Pred-je svaril druge . Me ameriški narod ze-^0jl solidno za njegovo k ® Politiko, ki je usmeril 1 Vsakim napadom svetu. "Ako debati-j. lzJavljamo razna mne-| vetovni narodi ne srna-m, |e ameriški narod raz-izjavil Roosevelt.
"Glf '
^ 1 .le imel s tem namen . j| aPonsko, naj bo pre- . ^eJ|o stori kake odločil- i Ijj " Ameriška vlada je japonski svoje stališče I ZaJa na Daljnem vzho- : fe	Odgovorila.
Oj poslanik in pose- ' J'anec, ki
je ne davno
i, rp , .	,	]
lv '<5 Lokia, sta zaprosila tajnika Hulla za 1 v Pondeljek zjutraj. j
l^ubŠevParizu i % in jih več Restavracijah ;
| nov.—Dva nemška ; |j|a bila ubita, mnogo i W° Pa ranjenih v pari- ( \ J^cijah, kjer so eks-^ob°mbes Ubito je bilo ] S 8 francosko. Nemške f, ^koj
naznanile, da Wa]u> kjer so se raz- ] h,.' policijska ura ob
H	s
^ odo nemške patrulje	^
ijj^^ti po tem času, bo	'
I ustreljen. Dalje je	j
^Jeral von Schaum-	-
^ k mesta> da m0"	s
jiv Racije, gledališča in ] i|) 111 Prostori zapreti že 1 |. večer. P0 šestih zve- , bitj nobeno hišno ok-
^ letina od leta
k 1929
iJV D. C. —Polje-ii^ j^ek vlade naznanja, ijj * ameriški farmarji t ^etino od leta 1929.
I J G
l^. xnarjev se racuna
i i^-OOO.OOO. Toda za Se napoveduje še ;l0tJO(1ke radi boljših cen
!iu —o-
'jj ' ° na letno sejo
^ osmih se vrši glav-društva sv. Mari-lo le*ie, št. 162 KSKJ. i!)|6V Spodnjih prostorih 't)MSv- Vida. Tajnica .bo !^lrati asesment že ob
Čitalnice
V. • decembra bo redna CCe v SND na St. Clair \ ^vo in odborniki so • ričetek seje ob osmih
k svojim!
'Ijj te one slovenske tr-fyj °8lašajo v Ameriški
Mesto Rostov je zdaj zopet v ruskih rokah
POLOŽAJ V 0RIENTU:
Položaj na Daljnem vzhodu je sedaj sledeč:
Japonski ministrski predsednik Hideki Tojo je izjavil, da se mora angleški in ameriški vpliv počistiti z Vzhodne Azije. Anglija in Zed. države ščujejo azi-jatske narode drugega proti drugemu, da bi ribarile v kalnem in same vladale v Orientu, pravi premier.
Vsi dopusti angleškim vojakom v Singaporu so bili ukinjeni.
Japonska zbira vojaštvo in letalstvo v Indi-Kini.
Nemčija se trudi, da bi dosegla premirje na Kitajskem. Oči-vidno bi rada dobila japonsko, armado na kako drugo fronto, gotovo v Rusijo.
-o-
Litvinov je dospel do
Manile	j
Manila, 30. nov. — Maksim Litvinov, novi ruski poslanik za Zed. države, je dospel s svojo ženo na letalu iz Singapore. Od tukaj bo nadaljeval pot z letalom proti Washingtonu. --o--
žena našla moža mrtvega
V soboto je dobila Mrs. Var-sey, 1368 E. 65. St. delo v May Co., da bi nekaj zaslužila in pomagala za priboljšek k praznikom možu in dvema otrokoma. Ko je prišla zvečer domov, je našla moža mrtvega na divanu. Zadušil se je od plina, ki je uhajal iz plinske peči v parlorju. Mož se je v soboto popoldne vle-gel za nekaj časa na divan in se ni več zbudil. Star je bil šele 82 [let.
\
Na levi strani zemljevida vidite Rostov, katerega so Rusi iztrgali Nemcem po hudem boju. Kot trdijo poročila, so pognali Rusi Nemce 100 milj zahodno od Rostova. Nemci so nameravali udariti od Rostova proti Kavkazu, proti Astrahttnu in proti Salingradu. Nemcem gre za olje v Kavkazu, kjer so največji oljni vrelci. V Perziji (Iran), onstran Kavkaza čaka angleška armada, da bo sla Rusom na pomoč, če bo Kavkaz v nevarnosti.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
>1X7 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Oblo
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.C2 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto. $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. S. and Canada, $300 for 8 months; Cleveland, by mail, $350 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 279
Mon., Dec. 1, 1941
Jugoslovanski četniki
Dejstvo je, da ima danes Nemčija v Jugoslaviji tretjo fronto, katero so ji naprtili na rame jugoslovanski četniki in ki imajo danes v posesti vsaj eno tretjino bivše Jugoslavije. Vsak dan skoro čitamo o četnikih in njih bojevanju, zato naj napišemo nekoliko več o njih.
Šele leta 1939 je jugoslovanska vojaška uprava osnovala četniške bataljone po vzorcu starih četniških edinic. Osnovala jih je v mirnem času in kot edinice za mirni čas. V vsaki armadni oblasti po enega, vsega skupaj jih je bilo pet. V teh bataljonih so služili svoj rok vojaki iz vseh vrst vojske, tisti, ki so se prostovoljno prijavili, če so bili zdravi in vzdržljivi. Častniki so bili v prvi vrsti taki, ki so bili nekoč sami četniki.
Namen in naloga četniških bataljonov sta bila v glavnem nadlegovanje in uničevanje sovražnika v ozadju, za sovražnikovimi oklopnimi in motoriziranimi edinicami, ki bi prebile obrambno črto. In dalje za vsako drzno junaštvo. Oprema četnikov je bila drugačna- kot oprema drugih edinic. Vojaška obleka je bila podobna obleki planincev, lahka in pripravna za kraje, kjer ni cest in potov. Na nogah so nosili opanke. Njihov znak je bila mrtvaška glava s prekrižanima kostema. Oboroženi so bili s kratkimi puškami, bombami, bodali in ročnimi granatami za boj proti tankom. Nad vsemi temi bataljoni je bilo poveljstvo četniških oddelkov s svojim generalnim štabom in ostalimi potrebnimi vodstvi. Poveljeval je divizijski general Mihajlo Mihajlovič, izbran častnik in bivši četnik.
Vpad Nemčije v Jugoslavijo je našel mnoge edinice pod orožjem, a ki še niso prispele na bojno črto, druge spet so bile na krajih, ki so jih nemške oklepne divizije že prebile, tretji v planinskih predelih, kjer jim oklepne edinice in letala niso mogli nič. Jugoslovanski vojak, ki je šel s silnim navdušenjem v boj za obrambo svoje zemlje, ni imel časa, da bi to navdušenje uporabil v borbah. Toda niso se predali sovražniku. Bila je pomlad. Gozdovi so bili gosti in listnati. Vesti o neusmiljenem obstreljevanju nezavarovanih mest in ubijanju otrok, žena, starcev, o strašnem ravnanju z ljudstvom po deželi in o ropanju in divjaštvu sovražnika, so vojakom Adile želje po maščevanju in samoobrambi. Tako so zdaj pO vsej Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini manjši oddelki jugoslovanskih vojakov s svojimi častniki in podčastniki, navdušeni v svoji novi nameri, da kot nekdaj hajduki branijo svoj narod pred nasilnežem. Z njimi so vsi čet-niški bataljoni, ki so izšolani za tako bojevanje. Poveljnik četničkih oddelkov, general Mihajlovič, je ostal v Jugoslaviji in vodi zdaj vse njihovo gibanje.
Četniki štejejo danes najmanj 100,000 mož. Prisegli so, da ne polože orožja, dokler bo en nemški ali italijanski vo-jak na jugoslovanskih tleh.
BESEDA IZ NARODA
P. Bernard Ambrožič OF M.:
K zapisniku lawndalskega sestanka
_' . . 1 """"1 ■_... ——■T	." .........II II ■■■■■■■ ^
Da se ne pozabi. . .
i	i	__M
Na 15. avgusta je fašistična drhal udrla v poslopje slovenskega mladinskega društva pri sv. Ivanu, razbila ali odnesla vse pohištvo, knjige in listine, ki jih je našla tam. Knjige so nesli v zmagoslavnem pohodu v mesto ter jih sežgali pred Verdijevim spomenikom. V tem slučaju je prišlo pa izjemoma dO sodnijskega postopanja napram enem izmed udeležencev tega napada, nekem Antoniu Arena. Obravnava se je vršila skoro eno leto po dogodku, 17. junija 1927 pred tržaško kriminalno sodnijo. Toda obtoženec ni bil navzoč. Rekli so, da je pobegnil v Ameriko. Čeprav je nek stražnik pričal, da je videl obtoženca, ko je nesel knjige pod pazduho, pa je bil oproščen, ker stražnik ni mogel priseči, če so bile knjige lastnina gori imenovanega društva.
Končna usoda jugoslovanskih društev oziroma vse kulturno, politično in ekonomsko življenje jugoslovanske manjšine v Italiji je bila praktično odločena na zborovanju fašističnih tajnikov, ki se je vršilo v Trstu 12. junija 1927. Tržaške provinco sta zastopala G. Cobol (Kobal) in B. Cocean-cig (Kocjančič); provinco Pulj: G. Mrach (Mrak), provinco Reko Host-Venturi, provinco Zader Arneritch (Arnerič). provinco Gorico Cassese in provinco Udine Cavalotti.
Na zborovanju se je reševal problem skupne kampanje proti slovanski manjšini v vseh provincah. Napravila se je obširna spomenica, toda samo izvlečki so prišli v javnost. Toda tudi ti so jasno kazali, kako dalekosežen namen je bil določen. Takoj po tej konferenci je pisal fašistični list "II Popolo di Trieste,", da se je že predolgo odlaševalo s skupnim programom čiščenja slovanskega elementa.
Na 8. julija so predložili spomenico osebno pri Musso-liniju in nekaj dni zatem so bili poklicani vsi prefekti iz obmejnih provinc, naj se osebno javijo pri ministrskem predsedniku. To je bil dokaz, da je Mussolini spomenico odobril v vsem njenem obsegu.
Tajnik tržaškega fašja, Cobol (Kobal) je spomenico razložil in izjavil, da govori načrt fašizma, da se takoj zapre vse slovanske šole, ki morda še obstojajo; da se takoj razpusti vse slovanske kulturne in športne organizacije; da se takoj zatre vse slovansko časopisje; da se uvede obvezen pristop vse mladine v Balillo oziroma k Avantguardistom; da se prepove vse pridige v slovenskem jeziku ter da se popolnoma prežene slovenščina iz cerkva; da fašij takoj prevzame vse slovanske ekonomske institucije.
Sedaj je pred nami ne samo, napovedana "resolucija" za vseslovenski kongres, ampak ž njo vred tudi zapisnik lawndalskega sestanka. Kaj posebno novega nismo zvedeli. Kar smo brali o tej zadevi poprej v raznih časnikarskih poročilih in komentarjih, je v tem dokumentu potrjeno.
Resolucija sama sploh ne pove veliko. Ce jo prav razumemo, je v njej nič več in nič manj, kot smo slišali in brali že večkrat. Niti to ni več novo. kar je povedano v tretji točki, namreč "da je bil izvoljen odbor, ki naj pripravi vse pp-trebno" etc.
Druga točka pravi: "Da se v ta namen skliče slovenski narodni kongres!" Kdo naj ga skliče in kdo ga misli sklicati, v resoluciji ni rečeno. Torej je ta reč še stvar za javno debato. Veseli nas, da niti resolucija niti zapisnik nikjer naravnost ne izključujeta možnosti, da vsaj SKLIČE slovenski kongres minister Snoj. Ker je to itak hotel narediti in SAMO to, namreč SKLICATI ga, imamo upanje, da se mu ta namera ne bo onemogočila. Zakaj smatramo njega za najbolj kompetentne-ga, je bilo že poudarjeno.
In če bi naj slovenski kongres sklical minister Snoj, naj bi imel seveda tudi pravico reči na njem svojo besedo. Tudi tega ne izključujeta ne resolucija ne druga vsebina zapisnika. Celo nasprotno se nam zdi Frank Zaitz govori v zapisniku takole: .	• j
"Vodilni cimfelji iščejo našega zaledja. Tako tudi Snojev predlog. . . . Zato bi bilo nič kakor prav če se vpraša sedanjo jugoslovansko vlado, kakšni so njeni cilji v tem oziru."
Kdo drug bo mogel bolj pojasniti stališče jugoslovanske vlade ko ravno naš zastopnik v vladi, minister Snoj, ki je šel pač prav zato v London, da čim jasneje pregleda "stališče ju goslovanske vlade"?
Tu smo skupaj in prav to hočemo mi. Ako bo Snojevo poročilo nesprejemljivo večini slovenskega kongresa, potem šele bomo iskali drugih izho dov.
Sploh se nam pa zdi, da je stališče^ jugoslovanske vlade precej jasno. In celo to se nam zdi, da je stališče jugoslovan ske vlade obenem tudi naše stališče! Seveda je mogoče, da se motimo. Ako se izkaže, da se motimo, bomo to mnenje radi popravili. Ne moremo si pa misliti, kako naj se stvar izkaže, če bomo sklicevali kake kongrese mimo in preko ali celo zoper vlado, oziroma njenega zastopnika med nami, ministra Snoja.
Da se skuša kongres tako sklicati, se je govorilo odkrito, preden smo mogli čitati zapisnik. Iz zapisnika to ni čisto jasno razvidno, slutiti se pa da. Kako drugače naj razumemo besede Ivana Molka v zapisniku :	,
"Naš . . . odbqr bi pa moral biti popolnoma neodvisen od jugoslovanske vlade v Londonu in njenih predstavnikov v Ameriki. Mi moramo biti v tem oziru svobodni in nihče nam ne sme vezati rok. Edino na ta način more biti naša akcija demokratična in nekaj vredna."
Komu na svetu veže roke minister Snoj, ki je razposlal vabila na sestanek? Ali jih ne vežejo mnogo bolj Molkove besede, ki izključujejo stike z vladnimi predstavniki in jim vžigajo pečat nedemokratičnosti?
Kdo naj razume naslednje Molkove besede:
"Razume se, da v zadevah, ki nas ne bodo kompromitirale, lahko nastopamo skupaj s predstavniki jugoslovanske vlade in jim pomagamo."
Ali bi nas zelo kompromitiralo, če bi se bili odzvali vabilu ministra Snoja in počakali na sestanek ž njim? Ali bi šla naša demokracija v takem slučaju rakom žvižgat? Ali je na drugi strani res tako izrazito demokratična poteza sestankar-jev na Lawndalu, ki so se kar sami med seboj naredili za predstavnike cele ameriške in evropske Slovenije in odrekajo to pravico ministrom? Saj pove zapisnik iz us^ Etbina Kristana :
"Zgodovina trka na naša vrata. Jugoslovanska vlada še lahko govori. Ali vprašanje je, koliko se z njo strinja jugoslovansko ljudstvo. To ne govori skozi njena usta. Toda ono sedaj ne more govoriti. Zato moramo govoriti mi zanj."
Mi moramo torej govoriti. In ker baje — vsaj vprašanje ie! — jugoslovanska vlada ne govori v imenu naroda, bomo mi drugače govofili nego govori jugosl. vlada. Kako ravno bomo govorili, iz zapisnika ni prav jasno. Molek čita:
"Kam pa naj zdaj postavimo politično združeno Slovenijo? Ob tem vprašanju pridemo do negotovosti in mnenja se bodo prejkone kresala. Danes še ni nobene jasne slike bodoče de nokratičije Evrope."
No, vidite! To je Molek zelo prav povedal. Se bolj je pri bil z naslednjimi besedami
"Toda vse to še ni nič gotove ga — vse to so še samo iskri ce v črni temi, ki pomenijo že 'lekakšno, upanje."
To "upanje" ga pa takoj za vede do nadaljnjih izvajanj, ki polagajo Sloyencem v domovini na jezik in v srce, s čim bi se "morebiti" zadovoljili.
Potemtakem imamo lahko ne koliko predokusa o tem, v čem naj bi se — po Kristanovem mnenju — razlikovalo stališče jugoslovanske vlade od želja Slovencev v domovini. Vendar moramo nehote reči: Ce je vprašanje, v koliko se zasuž njeni narod doma strinja s tem, kar skuša v njegovem imenu go|voriti njegova postavna vlada, pa ni prav nič manjše vprašanje, v koliko se strinja z ugibanji, ki sta jih — v njegovem imenu? — glasom zapisnika nadrobila Kristan in Molek Še več! To je celo mnogo večje vprašanje. Saj je na primer minister Snoj bil prav sredi tistega naroda doma do zad njega dne samostojne Jugoslavije, dočim sta Kristan in Molek že leta in leta za mejo.
Iz vsega tega razmišljanja se nam torej še vedno prav nič ne posveti, zakaj in čemu je bi-o treba vreči ministrovo vabi-o v koš in hiteti na sestanek neodvisno od njega in ga celo direktno ali indirektno odrivati od posvetovanja.
Da smo na pravem, nam pričajo tudi izjave večine ostalih sestankarjev, kot jih beremo v zapisniku. Misli Franka Zait-za sem že navedel in v tem smislu komentiral. Zalar Josip je za to, da naj se naša Slovenija uključi v prerojeno, ndvo Jugoslavijo! Anton Zbašnik pravi: "Treba je združiti vse slovensko ozemlje v okviru fede^ rativne Jugoslavije . . ." Naposled spet sam Etbin Kristan: "V novi Jugoslaviji bo imela ženska -etc." Torej vendarle spet — Jugoslavija! In resolu-
cija sama tudi ni izključila vsega, kar znači beseda "jugoslovanski !"
Potemtakem je takole: Če je jugoslovanska vlada ZOPER Jugoslavijo, le potem je njeno mnenje drugačno ko "naše" v zapisniku. In če je naš slovenski narod doma ZOPER Jugoslavijo, potem se vjema s stališčem jugoslovanske vlade, NE vjema se pa z "našim" mnenjem v zapisniku, ki skoraj soglasno podčrtava jugoslovansko linijo. Kako, vrabca, naj potem "mi" bomo edino poklicani, da govorimo v imenu naroda doma, jugoslovanska vlada v Londonu in njeni predstavniki v Ameriki naj pa lepo molčijo, ker nimajo nikakega pooblastila . . . ? Nam-je to vse skupaj pravi gordijski vozel!
Če je jugoslovanska vlada ZOPER Jugoslavijo — kje naj bo potemtakem sploh kaka vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev? Hitler bi seveda hitro vedel povedati: Za Srbe Nedič, za Hrvate Pavelič! Z'a Slovence, Hitler in Musso! Da se s tem mi in tudi "mi" ne strinjamo, je menda jasno ko beli dan. Toda kje je potem vlada, recimo, za Slovenijo? Ni je? Ali moremo "mi" izmed "nas" stvoriti vlado za Slovenijo? Absurdnost je na dlani!
Za nas pa sta vlada Krek in Snoj in drugi, katerih imena so nam znana, vse gor do Simovi-ča. (Tudi za "nas" ni drugače mogoče!) To se pravi, priznamo jih za postavne predstavnike jugoslovanske vlade, čeprav smo Amerikanci in nas kot take njihova avtoriteta ne zadene. V kolikor smo pa opravičeni razmišljati o Jugoslaviji, in Sloveniji posebej, nam ne kaže prav nič storiti mimo in preko ali celo zoper te predstavnike jugoslovanske vlade. Karkoli bi storili po takih potih, bi storili tudi zoper voljo naše ameriške vlade, ki priznava samo eno jugoslovansko vlado. Amerika sama" ne bo delala nič mimo in preko te vlade, še manj zoper njo, dokler ne bo ta jugosl. vlada kakorkoli odstavljena ali drugače ob veljavo prišla.
Torej, gospoda: Glavo na pravi konec, srce na pravo mesto! Čemu delati napake, ki jih ne boste mogli popraviti brez primernega — glavobola! -o-«
Zimsko spanje na Hubbard Rd.
Približuje se nam zima in z njo pa prihajajo tudi daljše noči, se reče, saj to ni prenapa-čno zame, ker sem take sorte, da rad spim.. Če bi bil toliko nagnjen na delo, kot sem na spanje, potem bi res napravil kaj koristi na tem svetu. Pa spanje še ni vse, ampak smrčanje, ker je preveč spanja, to dela velike preglavice. Pa tudi to rečem, da meni ne dela smrčanje nobene preglavice, ker spim, ampak nerodnost je za vso hišo. Večkrat sem že mislil, da je vzrok mojemu smrčanju moje premajhno grlo in ta mali jeziček, ki glas dela, pa se mi tako zapre grlo, da se nabere v notranjosti preveč tistih hudih duhov, ki potem izbruhnejo na dan in povzročajo različne glasove.
Večkrat pa so mi že tudi povedali, cla imam grlo dovolj ve-iko in da tudi ta mali jeziček ne dela nobene napete, ampak da je ta veliki jezik predolg, da lahko sežem znjim prav do ušes. Že marsikatero ženo sem vprašal, če tudi njen mož smrči, pa mi je vsaka povedala da in pa še kako in če bi imeli* dve' postelji pri hiši, da bi šla takoj drugam spat, tako strašansko vlečejo dreto. Veste, to je pa tudi' tako le, gre se tudi malo po ljubezni in če je te dosti, potem se marsikaj prenese, kjer pa ljubezni ni pri hiši, pa tudi potrpljenja ni s smrčanjem.
Jaz ima namreč tisto lepo
navado, da takoj, ko spravim kokoške spat, da se tudi jaz spravim pod odejo in še se dobro ne vležem, pa že spim. To je najkasneje ob šestih zvečer in potem pa vlečem dreto do sedmih naslednjega dne. Če vem, da je v omari kakšna klobasa ali kuhano pleče, pa krog polnoči ustanem, se najem in nato pa zopet k počitku do časa kot sem ga prej omenil. Naši vedno prgvijo, da je do polnoči strah in groza v naši hiši, ko poslušajo moje smrčanje in celo pravijo, da se hiša trese tako žvižganje in piskanje prihaja iz moje notranjosti. Priznam, da so vse take ženske, ki morajo to poslušat noč za nočjo res usmiljenja vredne in tudi vem, da katera bo brala t^ vrstice in ima doma moža, ki tudi smrči, mi bo iz srca pritrdila, da je to resnica. Tiste pa, ki nimajo tega križa nad sabo, bodo pa do komolca zahvalile Boga, da tudi pri njih nimajo take nadlege.
Vprašal sem že več zdravnikov, če je kakšno zdravilo proti smrčanju. Ko sem vprašal prvega, pa mi je žalostno povedal, da ni nobene pomoči. Končno pa se je le spomnil in je rekel, da bi se dalo pomagati le na ta način, da si zvečer privežem krog vratu vrv in sicer tako tesno, da ne bodo mogli uhajati tisti zli duhovi iz prs, pa bo mir pri hiši. Jaz pa le še vedno trdim, da imam grlo premajhno in ta mali jeziček prevelik in da je samo to vzrok, a pravijo, da temu ni tako. Grlo imam še preveč veliko in pa ta veliki jezik predolg. Torej toliko o smrčanju.
Tako bomo že kako prekladali z božjo pomočjo tja do pomladi, ko bomo zopet pričeli sejati vrtnice in koreninice sadit. Korenin rafcnih vrtni rož pa je bilo letos že toliko, da če ti bil krompir tako obrodil, bi bil imel pa res lep uspeh z njim.
Tako je zginilo od nas poletje, ki je bilo precej prijetno posebno zame, kajti prijazna dekleta iz Clevelanda so nas precej pogosto obiskovala in če so bile posebno prijazne, pa sem jim prepustil mojo ta novo hišo za stanovanje in so bile tam lahko dokler so hotele ostat. Saj so mi pa tudi delale kratek čas. No sedaj na zimo sem pa zopet "premufal" mojo pisarno v novo hišo.
Tekom poletja nisem imel ravno dosti časa, ker sem bil jako naklonjen dekletom in sem skrbel, da so imele vedno dovolj lepih svežih rož. Vselej sem nabral najlepših med najlepšimi zanje. Prihodnje leto bo sezona odprta precej zgodaj in katere se bodo prve priglasile, tiste bodo imele prvo priliko vzeti to lepo hišo v najem, kajti v poletnem času pride mnogo ljudi v te naše lepe kraje na počitnice in večkrat se primeri, da še stanovanja ne morejo dobiti. Vidite na ta način pridem v dotiko z razno inteligenco, le naša sentklarska inteligenca se nas kmetov malo ogiblje.
Kakor sem želel, tako se je tudi zgodilo. Oni dan sem bil zapisal, da želim, da bi Perko-tovi iz Newburgha, kjer imajo svojo mesnico, prinesli klobas — krvavic in res so bile moje prošnje uslišane. Oni dan sta mi jih prinesli mlada Mrs. Perko s luškanim otročičkom v naročju in pa njena mama Mrs. Godec. Krvavice so bile pa res izvrstne, ko smo jih pojedli, smo še kar naprej gledali, če bo še kaj. Res srečni ljudje tam v Newburghu, ki si lahko kaj večkrat privoščijo take dobrote. Kdor v tistem kraju še ni poskusil teh dobrih krvavic, naj se kar k Perkotovim poda in mu bodo postregli z najboljšimi klobasami in krvavicami. Hvala lepa Perkotovim! Pozdrav,
Frank Leskovic.
; Vojaški ples - uspe*
; Ples, ki smo ga PriredJV| , rist našim fantom P "''J in ki se je vršil na J
' dan v Slovenskem d°» J
' Holmes Ave. je prav d«D 2 i padel, da smo lahko vsi voljni.	flJ
Naša iskrena zahval »j prvi vrsti vsem poset"' J so se v tako velike« J udeležili. In tisti, ki s° J dušno prispevali v ts»J so: direktorij Slove«8*® J ma na Holmes Ave. Je ^ rano brezplačno na ra' Frank Yankovich s 8V%d kestrom in Tonny MalJreZplj svojim orkestrom so tJ no igrali. Drugi	I
so še : John Drenik, 'frJ Mrs. William Sitter- g(J Tomšič, Frank Mar^ j Myak, Frank P^f^Le 1 pič, Tony Srebot, frsi rolt, Jim Anslovar Kocin.	tlidi i
Najlepša zahvala P ^ J lja vsem tistim, f°oi) pri® žrtvovalno pomagali ^ ,i(f te plesne prireditve Urb9nj Frank Černe, Frank ^M Marty Paul, Fran^ Justine Pernot Fran ^J
■	Steve Myak, Mr. i
1	Cheligoy, Nick Dlj>|
■	Fortuna, Al Baticn.
■	ko, Isadore Kocin- ^jjt 1	. Enako pa se tudi ^ j
mo sledečim, ki s°..Lni«?Jj
■	sopisih in s tem VtW
■	tako lepega moraln<J p0rjf nega uspeha in ti s j0e »lj
' Rossa, Rose Rossa
i ii!'l ko.	j t« P Si
Čisti preostanek ° faj|.
ditve bo poslan	d»|
. pri vojakih kot boz l Hvala vsem!	tfast^Jv
Godba^eIoce
Odkar je zavzel j, be fare sv. Vida n« ,»* so fantje za	^jp
nje vse drugače z ^js'^i kapelnik je pa t""1^ n* vega reda, ki j"" " d> i>° in ki jim
obljubil' .h0\]% hova godba ena ^ Clevel^ndu. Sam J -jj, t» je, ker vidi, da so ,t in zmožnosti, ki s® nike' H ti za najboljše S°a m* V ta namen je W & hotel, da se P^ se Pj * godbeni koncert, ljudem, kaj so že t9 n>
vidski godbeniki- b0df je bilo odrejeno, ° , P t je zagrmeli in K gog, 4. januarja 1944 tfi j bi vsi dočakali m & io } tje tudi pokazali ^jls še niso. Naj bo 0 ^ | vpoštevano za P ^ J^ januarju, da b°]"" slušali in to vse P ^f |iv zboljšano. Bodice	j,
da so naši	godben	f,
ralci- . r oT^k
A.	.<l'v
—
Brezmesni dn«^
jecan ^
Jetniki v angino 4J cah še vedno u pOv[| ( boljšo hrano kot V „0 1 A prosti Angleži- jf i« A mer je težko
dobe, je to samo^ A « čine in prav tako J Nek jetniški £ "Ce se upelje	»J^
dni v naših jetnis" t0h A
prav nič pri^j^' 8 valcev' kot smo P 00 J, drugi. Za svojo o * | oseb), osem
dna, to je vse, ** 0 P jfc ti. V naši ječi W p3 «j* no 120 oseb dn£»£ del, da se porab^. t^j sira tedensko, f jti rrf ik
je zunaj težko dob.toli o
jetnike pa ^K^M, kot bi ne bilo manjkanja v tern ,^ cf A ne bi prav nič ^ tf^ stanovalci dobe P ^ dni, kakor jih / angleški držaVU8
bila kedaj tukaj?" "Da."
"Zakaj pa nismo obstali pri potoku?"
"Ker smo se morali skriti -kar moč daleč v goščavo. Cim več goščave smo imeli za seboj, tem manj nam je mogel škodo- ^ vati vihar. Da nas je našel zu- , naj na prostem, bi nas bil enostavno odnesel. K sreči današnji hurrican ni bil posebno hud."
"Tako —? Hm —! Mislim, k( da je bil dovolj hud.	fco
Kraj torej poznata? Sta mar nazadnje že kaj posebnega do-živela tod?"	gj
"Vsekakor. Si si pogledal n£ drevo?"
"Da. Golo je."	gk
"In ožgano."
"Res — 1 Gozdni požar na m robu Liana?"	ve
"Ne. Pač pa ogenj veselja
za Komanče in ogenj trpljenja Q
za najta 'z Winnetouom in za ^ najine tovariše."
"So vas mislili lopovi speči cg _f'
di
"Seveda. In ne samo mislili
so, res so to tudi storili."
"Pa vaju niso spekli, kakor • i • ,,,	'	ve
vidim —!
op
"Jako duhovito! Ampak doživljaj je preresen, ko pa da
bi zbijal šale na njegov račun _v, d^
"Tako strašno resen —? Pa
še nikdar nisem čul o njem! d
Pripoveduj!"	'	ca
"Potovala sva tistikrat z
Winnetouom s Sierra Guadalu- rc
pe. Crez-Llano estacado sva bi-
la namenjena v Fort Griffin.
Ker poznava puščavo, se je ni-
sva ustrašila. Povrh sva imela ^
Si
dovolj vode in živil s seboj. Na pol poti pa sva naletela
11'	' )	i	r
na štiri ljudi. Prišii so iz Fort . ' Davisa, v Fort Dodge so potoval*.,;	; ' ' , j"
"Nerazumljiva, n e[v a X, n a smer! Po sredini Liana do Ar-kansasa ;—. Sest sto milj v zračni črti —.! Ali se niso znali izogniti puščavi?"
"Seveda bi se bili morali. Pa niso poznali dežele in tisti, ki so jih poslali, so jo poznali še manj."
"Kdo pa jih je poslal?" "Neka trgovska tvrdka. Zve-i del sem, da je šlo za kupčijo, ( ki bi mnogo nesla, če bi jo brž | sklenili. Časa niso smeli izgubljati, zato jih je poslala tvrdka naravnost črez Liano."
"In tisti, ki jih je poslala, niso bili westmani—?" j "Seveda ne. Dva mlada tr-I govca, ki zapada nista poznala. Spremljala pa sta jih dva lovca, ki sta samo enkrat v živi j e-i nju videla Liano od blizu in ki j tudi nista vedela, kako se pri-| de po puščavi na sever." J "Kaka neumnost! Ali se ni-i so mogli peljati po reki navz-J dol in po morju v New Orleans pa po Misisipiju in po Arkan-sasu do Fort Dodgeja?" f
"Seveda! Ali pa bi bili potovali po reki navzgor in skozi r Novo Mehiko v Santa Fe, odko-, der bi bili tudi prišli v Fort > Dodge. Po enem in drugem potu bi bili prej prispeli in varneje ko po Llanu."
"Pa so se podali v tako ne-1 varnost —!"
"Smrti so šli naravnost v na-. ročje!
i Onemogle in brez moči sva o jih našla v pesku, tudi konji so bili čisto upehani. Da nisva na-0 letela na nje, bi bili od žeje in
gladu umrli. 0	(Dalje prihodnjič.)
o WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
2" Se priporočamo za izdelavo vseh Vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
a-	4 sobe v najem
;o	. Odda se stanovanje 4 sob s ko.
e.	pališčem; odda se samo odra-
ie	slim; nahaja se spodaj. Vpra-
že	šajte na 696 E. 157. St. (280)
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
DECEMBER
7.—Svetovidski oder ponovi dramsko predstavo v šolski dvorani sv. Vida.
14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
20.—Svobodomiselne	Slovenke št, 2 SDZ prireditev v avditoriju SND.
21.	— Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND.
31.;—Slpvens.ki	narodni dom na .St:. ,Clair Ave.( priredi Silvestrov večer v SND.
32.—^SND	v Maple Heights, O. praznovanje novega leta v narodnem domu.
31.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi ples na starega leta večer.
JANUAR 3.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ plesna veselica v SND.
4.—Godba fare sv. Vida ima 4. letni koncert v Knausovi dvorani.
10.—Društvo	Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
11.—Euclid	Rifle 'klub. priredi sarnjakovo večerjo in lovski ples v. Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.—Glasbena matica priredi plesno veselico v avditoriju SND.
24.—St. Vitus Boosters plesna veselica v avditoriju SND.
25.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava in ples v avditoriju SND.
30.—Roosevelt	Ball v avditoriju SND.
31.—Društvo	Kristusa Kralja št. 226 plesna veselica v avditoriju SND.
FEBRUAR
<
7.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
8.—Društvo sv. Štefana št. 224 .KSKJ ima plesno veselico v dvorani župnije sv. Pavla na 40. cesti.
14.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ plesna veselica v avditoriju SND.
15.—Društvo	sv. Marije Magdalene št; 162 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND.
22.—Dramsko društvo' Ivan Cankar predstava v avditoriju SND.
-o-—
Govor hrv. bana g. Dr. šu-bašiča v Pittsburghu
Pittsburg, 16. novembra (J. C.O.) — Pri svečanem obisku našim ustanovam v Pittsburgu je ban hrvatske dr. Ivan Šuba-šič imel sledeči govor:
Bratje in sestre, dragi moji Hrvati, dragi bratje Srbi in dragi Slovenci!
Hvala vam za vse, kar ste pripravili za to uro, ko pri srečanju z banom Hrvatske pozdravljate svojo veličastno mater Hrvatsko. Hvala mladini, ki nas je z zvoki tamburice za
trenotek presadila v naše loge, v naše gozdove, v katerih danes ni svobode, v katerih danes še ptice ne prepevajo in potoki ne žubore, samo morje ječi udarjajoč v strme pečine in kliče vse, ne samo Hrvate, ne samo hrate Srbe in Slovence, temveč odmeva od Boga in do ljudi, naj vidijo, kakšen zločin in kakšna krivica se godi narodu, ki je tisoč let pi^digal samo eno, ljubezen do človečanstva.
Hvala vam, ki ste prišli od daleč, da s pesmijo olajšate te težke trenotke. Hvala vam vsem za ljbezen, ki jo v teh trenotkih sipate drug pred drugega, ki jo dajete meni, ljubezen, ki z njo najglasnejše pričate pred svetom, kdo so Hrvati.
V	vojnem času, ko se bijejo krvave bitke, prihaja ban iz svoje domovine med svoj narod, ki je res danes ob svojem domačem ognjišču daleč od starega kraja, toda s kakšnimi čustvi ! Citali ste povesti, pesniki so opevali, pisatelji so opisovali borbe naših očetov in slikali bana, kako jaše na belem konju, s sabljo v eni roki in puško v drugi, vedno pripravljen za boj. Ban, ki ga gledate pred seboj, ne prihaja v staroslavni opravi. KOnja nima in sablja mu ne visi ob pasu. Tudi bojni kij ne dviga v rokah.
V	rokah imam dve posodi. Prva poseda je srce. Kadar se daje, se nikdar ne more dati dovolj. Druga posoda je razum. Kad$r je najbolj zbran in najveličastnejši, nikdar ni dovolj velik.
V	tprvi posodi,' ki sem vam povedal o njej, žal, je malo, komaj kakšna sraga je v njej. Vse, prav vse, kar je v njej bilo, je ostalo tam ob domačem ognjišču. Tisto malo srag ljubezni in krvi vam prinašam, brez pomišjanja točim in dajem vam vsem!
Slika nam kaže veliko odprtino, ki jo je napravil nemški torpedo >v trup ameriškega rušilca Kearny. Moštvo pregleduje poškodbe. Mornariški tajnik Knox pravi, da so bili izstreljeni trije torpedi na naš rušilec.
Slika je bila. posneta.v ruskem mestu Kharkov, lco so ga zasedle nemške čete. Najprej so pridrli v mesto tanki in nato pa še pehota. Slika je poslana iz Berlina.
Drugo posodo, ki jo nosim s seboj, nosim pazljivo in skrbno, kakor čebela od cveta do cveta. Prosim vsakogar, sklanjam se k vsakomur, brez ozi-rov, če je gol ali bos, če je umazan prišel iz tovarne, ali pa se sprehaja po livadah in gajih, če zamišljen postaja pred velikimi knjižnicami ali raz šolski oder profesorsko govori mladini in narodu. Povsod hodim, da bi kaj našel, da bi obogatil razum, ki bo pojutrišnjem moral tekmovati z razumi vsega sveta in"moral napeti vse svoje sile, da bo zmagal, ker sicer nazaj. v domovino ne bo mogel. A zmaga je v tem, da bi narodu dal polno svobodo in dostojno mesto med narodi.
Moja pot, kakor tudi pot kateregakoli člana kraljeve vlade, Hrvatov, ki so tam, dr. Kr-njeviča in dr. Šuteja, ni bila slučajna ali suha posledica bega pred neprijetnostmi, mučenjem ali smrtjo od strani naših osebnih sovražnikov ali sovražnikov našega ljudstva, v teh težkih dneh vojne.
Mi, ki sfno danes zunaj iz naše drage domovine, smo prišli premišljeno, prišli po želji in zahtevi vsega našega naroda, da bomo ta narod zastopali v družbi velikih bojujočih se zaveznikov: Anglije in njenega imperija, Rusije, Poljske, Češke, Belgije, Nizozemske, Luk-semburga, Norveške, Grške in naših velikih prijateljev, ki nas nikdar niso zapustili in če Bog da, nas nikdar ne bodo in ki zdaj uživamo njihove gostoljubje, uživa narod in uživa ban Hrvatske — Združenih držav.
V	teh težkih trenotkih, v tako veličastnem spremstvu narodov, ki so v tej uri svoje življenje in svoje imetje vrgli v borbo za zmago ,svobode nad suženjstvom, pravice nad zločini in vsakovrstnim zlom, za zmago enakosti in enakopravnosti za človeka v družbi in za narode med narodi, v tej družbi, bratje in sestre, zastopati, narod in državo, v tej orjaški borbi, to ni lahka stvar.
Ko to poudarjam, želim opozoriti vas na ta trenotek, ko ste me poklickli v vašo sredo in ko sem z vami, naj bo to velika in dostojna slavnost našega naroda, iz katerega ste vznikli in ki mu po svojem rojstvu pripadate, v prvi vrsti hrvatskega naroda in potem srbskega in slovenskega, v kolikor sta tu zastopana, ter skupne države Jugoslavije (odobravanje), ki so jo naši večni sovražniki pohodili in poteptali, na križ razpete, a ne premagane in nikdar premagane.
Ta slavnost ima čisto hrvatski pomen. Vi ste to priredili, moji dragi Hrvati, to pot za bana Hrvatske. Priredili ste jo v teh dnevih težke borbe a prav tako tudi pogubnega meteža in možnih velikih zmot in zmedenosti in vi, kot veja hrvatskega naroda in ban Hrvatske jasno in glasno manifestiramo to, kar je ves hrvatski narod stoletja čutil in želel in v svojih stoletJ nih krvavih bojih jasno vsem in vsakomer govoril, povsod očitoval, kar želi in čuti danes: to je svoboda in pravičnost.
Čeprav želim ostati v okviru hrvatskega naroda in hrvatske, je za razumevanje vseh mojih razlog treba omeniti tista zga-dovinska dejstva, ki o njih nikdar niso dvomili ne učenjaki in ne kmetje, ki so to zgodovino čitali. To sp dejstva, da so^ današnji Južni Slovani, pri svo-' jem prihodu na Balkan, pred 1300 leti organizirali svoje države in že tedaj jasno začrtali svojo narodno samobitnost.
V	evropski zgodovini so o teh davnih časih izpolnjene strani s slavo in močjo Južnih Slovanov, zlasti Srbov in Hrvatov, v veliki srbski državi carja Dušana in veliki hrvatski, državi kraljev Tomislava in Petra Kresi-mira (odobravanje). Od tega Časa, kadarkoli hrvatski narod stopa v boj, je to borba za njegovo narodno svobodo, za obva
rovanje njegov«* narodne samobitnosti, za ohyan&ev in vrnitev polne hrvatske državnosti, če je ta poškodovana ali zmanjšana, kakor tudi svobodnega razvoja njegove kulture.
S kom so se Hrvati v tisoč letih bojevali? Spet kratek in jasen odgovor: z Latinci in z Germani ter Z Mongoli, Madžari in dolga ter slavna doba hrvatske preteklosti v borbi s Turki.
Vse borbe, ki jih je hrvatski narod vodil z Latinci v dolgih stoletjih, niso nikdar imele podobo imperijalizma, osvojeval-stva temveč so bile te borbe ve-dne le borbe za obrambo, kakor je tudi obrambena bila borba proti Turkom, v kateri si je hrvatski narod pridobil slavno ime in s tem odlikovanje "anti-murale eristianitatis" — pred-zidja krščanstva, a krščanstvo je v tej dobi bil pojem in vsebina za vso evropsko civilizacijo. In ko je bila borba s Turki končana, se je hrvatski narod pripravljal na boj za' popolno svojo svobodo in popolno neodvisnost proti tistim, ki z njimi v tisočletnem sosedstvu ni mogel najti možnosti za skupno življenje, a to so Nemci in Madžari po eni strani in Italijani po drugi (odobravanje). Za to borbo so narod pripravljali narodni prvaki in politični voditelji: Starčeviči, Kvaterniki in Strosmajerji, Rački, Radiči, Trumbiči, Supile in Pribičeviči, z legijo drugih njihovih sodelavcev in delavcev, pripravljali 80 narod na to borbo v narodnih šolah, v cerkvah, na zborovanjih in skupščinah v hrvatskem saboru, v tisku — povsod in na vsakem mestu, kamor je segala hrvatska misel in hrvatska beseda. Da bi se moglo v pripravljenosti pričakati dan borbe, je bilo treba doma, v sami Hrvatski odstraniti in odpraviti vse, kar bi v tej bprbi motilo. To delo sijajno izvršuje hrvatsko-srbska zveza, ki si zavaruje.b.oke z ozkim ppVeza-njem in sklenitvijo bratstva s si o venski rr) narodom in s srbskim narodom po drugi strani. Tp delo ni bilo težko, zato ker nikdar v zgodovini ni bilo sporov in bojev med njimi. Nikdar v zgodovini ni zapisan prepir, kaj šele boj med slovenskim in hrvatskim narodom ali med hrvatskim in srbskim narodom (burno odobravanje). Nasprotno, v časih vladarjev hrvatske narodne krvi Hrvatska in hrvatski narod pomaga bratskemu srbskemu narodu in srbski državi v borbi proti zunanjim sovražnikom. Nikdar ni bilo prišlo do vprašanj niti je kje zapisano v kakšnih pogodbah, da bi v teh dnevih in v tako težkih časih hrvatski narod začel ali poskušal zanikati srbsko narodnost bratom Srbom, temveč obstojajo lepi zgledi bratstva, bratske uvidenosti in bratske pomoči, ko so Hrvati dali svojo gostoljubje in svoje cerkve bratom Srbom (ploskanje), da so mogli v polni svobodi razvijati čustva svoje samobitne narodne kulture in običajev. S temi postavkami in s tem spoznanjem hrvatski narod pričakuje veliko svetovno vojno, v kateri razvije odločno borbo na političnem polju-in na bojišču za polno svojo svobodo in neodvisnost proti svojim večnim zatiralcem Nemcem in Madžarom (odobravanje).
(Dalje prihodnjič.)
_MALI OGLASI
PRI NAS DOBITE vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase, ter domače kislo zelje. Se vljudno priporočam.
ANTON OGRINC
6414 St. Clair Ave.
Jako dobra služba
V službo se sprejme ženska, ki bi delala v kuhinji in pomagala v gostilni. Jako dobra plača in j ako dober dom za pripravno žensko. Oglasite se na 783 E. 222. St., Euclid, O. (x)
SATAN INIJKARIOT
Po nemškem Izvirnik« K. Mays
^OfoXx..« -	............
S*y se je obotavljal,	b J na3U je gledal, f,b°s uboge živali — ?"
'jj prvo jih bomo drg-	p Jzvzemi odejo! Posebej
J Jih je treba posebno	k
Ogniti."	v
'Jebodo zmrznili?"	t«
^ Le brž!"	v
Jfiost —! pri te jvro-	n
s'
'^akaj trenutek! Pra-	n
^ °dejo in tule nekaj	h
IkV''
jJe veje, odpel' odejo s	d f spraševal:
^ Pa smo jezdili tako	n
Lv goščavo — ? Bi ne	ži ijče bi bili ostali tam-
. r • Saj nam je voda	d
potrebna!" i i sam videl, zakaj smo
^ v goščavi! Stori brž,	,
jf.fMa tudi midva!"	r< L. SVa z Winnetouom
^ |ega konja, kar sva	zi
jj Emery naju jfe gle-	z;
nazadnje tudi sam	n
Je privihral hurri- -
iw
|. 0 je v zraku, ko glas s< ]. Pozaven se je čulo, f|Je'pulilo, sikalo, žviž- vi L^čalo oster mraz, ki 'i a' menda od samega ži
k t6,Žaja- b »jr Sllni, strašni mraz je -
za konje. Trajal je
:j5|0 dobro minuto, pa	š<
ij Je mozeg in kosti, ko-	P
ij5 ®2£reti ocj napornega
Sj'^se nam bili do smr-	V
jt da jih nismo ogre-	p
^ n}enjem in tepenjem.	h
t spet zavela vroči-	E
L? Peči, cvileči in tule-	s1
J v zraku so utihnili,	d
I* Pre bilo slišati mo-
1 "lenje,. Nikamor ;se ni	n
K Zl'aku je visela siva	I
liai-	, v
K • ...sem zaklical tova-
Kr Slavo proti severu! s:
La se ,za grmovje, sicer k
kf1® vihar!"	'z
> % li
^ bil n am ah čoln
„5 Peska, silil mi je v n
JL > v nos, v usta, ce- s
L 'Se zavil v odejo. In n
t^ dihal, dušilo me je.. J
^e je trajalo pa jej
l^n mimo. Za dva de-1 d
^ debelo nas je pokri-1 ^
iij^a odeja, zrak pa je' s
L Prijetno svež. Vstali i
Poželjivo vsrkavali. ^
(t stfto zagledali na jugu
ij^iav. Neba ni bilo g
< k '„Pač pa smo opazili v ;
planoto in na • ^
visoko in suho £
3rez vej.	c
^organa —!" je vzkli- ,
i|i<ry iznenaden.	j t
|jv Je pritrdil Winnetou.! (
V^ika, ki jo je priča-j
! ebo duh Liana. Videti |
1 ted viharjem ali po j •
v.	.
(j' smo mimo njega Odili —t Le da stoji ;
^ nebu!"
severno od nas lju-^ razlagal, "nas prav na nebu v narobe
Iiji1 Pa so nas videli že ->em."
tk Pozneje sem zvedel, WS.res videli —. ^I^o po konjih!" sem "^e jih moramo drg-
V0 jih
zajahamo in po-j IJ!* sprehod. Razgibati '' Jo> sicer jim otrpnejo
Ure so se konji toliko •li ' da se nam ni bilo tre-i 3 nje. Piti pa še niso
V?8rebli smo Pesek 8
^ dali zaenkrat samo \
Vi-5 Sm°še tudi za se_
k i smo se peska pa se-X Snažimo orožje. \ f^o se pogovarjali, sta prej le," je pra-"da poznata tisto Ik^ in 'tudi grič tamle.
i vedel, da je °ni potok —. Sta že
1941 DEC. 1941
fSn] M^rT^]^|ThlfFri[Sa]
□mi1!®!
17
[33] 15] 16| 17 18 IS [20] 2li 22 ^ 24; 25; 26 27

xJjtik''' h '
Heinnard Heydrich, desni na sliki, ki je ^jrrPot ške tajne policije v čehodovakiji, ;ponosno zre ^^LJ*8 "bossa" Heinrich Himmler-ja (v sredini), ko ^If1''1 jfy e. svoje podrejene krvnike v Pragi. Slika je poslan4 , || , .
Slika je bila posneta ob priliki izročitve proinetu novega mostu čez Niagara slapove, ki je veljal $3,760,000. Ameriško zastavo je razobesil Samuel M. Johnson, zastopnik Zed. držav in kanadsko pa T. B. McQmsten, kanadski minister za ceste.
Slika, nam predstavlja dva nemška nemški fronti. Desni vojak na sliki je ravno P' ^afl da vrže ročno granato in njegov tovariš pa je P1 s puško v roki.
ril:
"Moje strasti so bile mnogo bolj ponižne kot sem pa mogoče tedaj izgledal. Do značaja grofa Claudieuse sem vselej gojil največje spoštovanje. Neizmerno me žalosti, ker me je on obtožil."
"On vas ni izdal, niti obtožil," reče zdajci državni pro-sekutor. "Nasprotne^, on. vas je prvi začel zagovarjati v pričo nas."
In kljub pogledom sodnika Galpina, naj državni proseku-tor molči, je Daubigeon nadaljeval :
"K nesreči pa to nima ničesar opraviti z obtežilnimi dokazi napram vam. Ako boste še naprej tako trdovratno molčali, tedaj bodite pripravljeni za kriminalno obravnavo. Ako ste nedolžni, zakaj nam tega ne pojasnite? Zakaj odlašate? Kaj mislite s tem pridobiti?"
"Ničesar."
Med tem je: pa Mechinet skončal svoje uradno poročilo.
"Treba bo iti," reče gospod Galpin.
"Ali mi dovolite?" vpraša gospod Boiscoran, da napišem par vrstic za mojega očeta in za mater? Oba sta že stara; ta gododek lahko povzroči njuno smrt."
"Nemogoče je!" odvrne sodnik.
Potem se pa obrne k Antonu m reče:
"Na vrata te sobe bom ukazal pritisniti uradni pečat, in vi ste odgovorni za vse, kar se bo za časa naše odsotnosti tu pripetilo. Vam so poznane vaše dolžnosti in tudi kazni, ki sledijo, ako ob gotovem času ne dobimo vse, kar je v tej sobi, v istem položaju, v katerem se sedaj nahaja. In sedaj, po kateri poti se vrnemo v Sauveter-re?"
Ko so se precej časa posvetovali so sklenili, da se odpelje gospod Boiscoran v svoji lastni kočiji. Spremlja 8»! eden or°ž nikov. Prosekutor, sodnik in zapisnikar pa se peljejo v ko čiji župana Seneschala, katero naj vodi Ribot, ki je bil kar di v ji od jeze, ker so ga postavili pod isodnijsko nadzorstvo.
Počasnih korakov pride go spod Boiscoran navzdol. Zra-no mu je bilo, da je dvorišče polno razjarjenih kmetov. Pri čakoval je, da ga bodo z za sramovanjem sprejeli, kar pa ni bilo res. Orožnik, katerega je prosekutor poslal med ljudi, je dobro izvršil povelje. Toda, ko je zasedel svoje mesto v kočiji in je konj v naglici odpeljal, so se slišale za njim di vje kletvine in padla je cela toča kamenja. Pri tem je bil ranjen eden izmed orožnikov.
Boiscoran se je naslonil v ozadje kočije. Bilo je videti, kot da je otopel za vse, kar se godi okoli njega. Iz te otopelosti se ni prebudil, dokler ni kočija dospela na dvorišče zaporov v Sauveterre. Na pragu je stal mojster Blangin, ječar,
kateremu se je smejal ves obraz, ko je slišal, da je dobil tako odličnega jetnika.
"Pripravil bom za vas svojo najboljšo sobo," je dejal, toda naj prvo moram dati potrdilo orožniku in vpisati vaše ime v knjigo." Potem pa vzame s police debelo, umazano knjigo in napiše v njo ime Jacques Boiscoran, ravno pod imenom po-tepuhg Cheminota, katerega so zaprli malo prej, ker je vlomil v neki vrt.
Vse je bilo končano. Jacques Boiscoran je postal jetnik v zaporih.
DRUGI DEL Obravnava Boiseorana.
I
Hiša v Parizu, kjer je stanovala Boiscoran družina, se je
nahajala na 217 University cesta in ni bila preveč razkošna. Vrtič na pročelju je bil malenkosten, enako tudi v ozadju hiše, toda človek na zunaj marsikdaj ne vidi, kaj se skriva znotraj. Notranjost poslopja .je bila čudovito udobna; skrbne in izurjene roke so pripravile v hiši vse, kar je le moglo nuditi kako razkošje. Veža je bila tlakana z mozaikom, ki so ga pripeljali iz Benetk, veliko stopnišče je bilo pravo mojster-sko delo in slike na stropu in po stenah so bile kar najbolj dragocene.
Soba, v kateri je markiza sprejela svoje politične goste je bila sijajna kot kraljeva sprejemnica. Sleherni komad pohištva je imel svojo zgodovi-
no. Skoro bi rekel človek, ki se je spoznal na take predmete, da je vsak kos vreden zlata.
V času gori omenjenih dogodkov je bil markiz star 61 let, toda še vedno jako pokončne postave in zelo aristokratične zunanjosti. Imel je perfektno dovršen nos, usta so bila obilna, toda pristgjna in iz njegovih očij je skoro odseval nekak mladostni pogled. Njegova soproga je bila absolutna vladarica v hiši. Kdorkoli ga je vpraša? za to ali ono pojasnilo,
---~ i j)jj|!
je markiz vselej od^n°0i»' "Vprašajte mojo ze ■ Bilo je popoldne o* ure, ko je bil stanJ*^ zaposlen z nekim " „ tom v svoji privatni s vr ata napričakovano ko naglico odprejo.
(Dalje priWjng.
~ Prijatel's mfi
slovenska
Prescription bP1\ t
Vogal St. Clair A**
ENdicottjtfi^
Gornja slika nam kaže ostanke ponesrečenega ameriškega potniškega letala, ki je padlo na zemljo 14 milj za-padno od St. Thomas, Ontario. V tej nesreči je bilo ubitih 17 potnikov in trije uslužbenci. Nesreča se je pripetila., ker je bil pilot prisiljen pristati radi viharja.
bo popolen uspeh, ako jo
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih
ŽENINI IN NEVESTE1
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina ^
6117 St. Clair Ave.	HEndet*° J
Za las je manjkalo
ROMAN
Grenak nasmeh se pojavi na ustnicah Boiseorana, ko odgovori :
"Kaj tudi ti, stari prijatelj? Ali mislišv da sem v resnici kriv?"
"Rotim vas," reče Anton. "Jaz bom odgovoren za vse. Samo dvajset čevljev je od okna
do tal. V imenu vaše matere
»
Toda namesto, da bi mu odgovoril, se je Boiscoran obrnil in poklical sodnika Galpina. Ko pride sodnik v sobo mu reče: "Poglejte to okno, gospod. Denar imam in brize konje; od morja je samo pet milj. Mož, ki bi bil kriv, bi gotovo pobegnil. Jaz sem ostal tu, kajti nedolžen sem."
V	vsaj eni- točki je imel gospod Boiscoran prav. Ce bi hotel, bi prav lahko pobegnil, prišel v vrt ter se skril v tajnem skrivališču, kakor mu je na-svetoval njegov zvesti sluga. Toda kaj potem? S pomočjo starega Antona je seveda imel lepo priliko, da pobegne. Toda pripetilo bi se prav lahko, da bi ga našli v njegovem skrivališču ali bi ga pa dobili pozneje na begu. Pa četudi bi se mu beg posrečil, kakšna bi bila njegova bodočnost? Na vsak način pa bi njegov beg pomenil priznanje njegove krivde.
V	takih okoliščinah je bilo seveda zelo pametno od strani j Boiseorana, da se je ustavljal skušnjavam za pobeg, obenem1 pa je bilo mogoče/da bodo v tem spoznali njegovo nedolžnost. Sodnik Galpin je seveda drugače mislil, kajti sodil je druge po sebi. In ironičen nasmeh se je pojavil na njegovih ustnicah, ko je odgovoril Bois-coranu:	'
"Dobro, gospod. Tekom obravnave bomo omenili, da ste zavrnili vsako priliko za beg."
Državni pravdnik in sodnij-ski zapisnikar sta bila pa vse drugih misli. Sodnik je bil mogoče preveč zaposlen z diktira-njem izjav, in najbrž ni opazil veliko razburjenje, ki se je polotilo obtoženca, toda omenjena dva sta pa vse dobro videla. Boiscoran je bil sprva skrajno začuden, misleč, da je vse skupaj neumna šala, toda kmalu je postal silno jezen. Tej jezi je sledil strah in popolna po-bitost. Toda bolj so se dozdevni dokazi mnojžili proti obtožencu, bolj zaveden je postajal in končno je bil zopet popolnoma samsvoj.
"Nekaj nenavadnega je v vsej tej zadevi," je g®drnjal Mechinet. Prosekutor Daubigeon je pa molčal, toda ko je prišel Boiscoran iz svoje obla-
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MANDEL DRUG STORE
.1. Ustavi glavobol • *
2. Uredi želodec 8. Ojači živce
4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 501
MandePs Headache Tabs
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
čilnice, popolnoma oblečen in pripravljen, je vprašal prosekutor :
"Še eno vprašanje, gospod!"
Ubogi Boiscoran se prikloni. Bil je bled,-toda miren in poln zaupanja v samega sebe.
"Pripravljen sem odgovarjati," reče.
"Naredimo kar na kratko. Vi ste bili začudeni in nevoljni, ker smo se drznili obtožiti vas zločina. To je mogoče slabost. Pravica ni druzega kot zastopnica ljudi in potrebuje sodni ke, ki tolmači jo pravico.! Ako; dobro premislite vso zadevo morate priznati, da vsi dokazi govorijo proti vam."
"To je seveda jasno."
"Ako bi bili vi, recimo porotnik, se nikakor ne bi obotavljali spoznati moža krivim na pod-lagf enakih dokazov?"
"Nikakor, nikdar ne!"
Državni pravdnik skoči s svojega stola in reče:
"Vi niste iskreni!"
Gospod Boiscoran pa žalostno zmaje z glavo in odgovori:
"Govoril bom z vami brez vsakega upanja, da vas prepričam, toda iskreno. Ne, jaz nikakor ne bi obsodil moža, kot vi trdite, ako bi zatrjeval svojo nedolžnost, in če ne bi poznal vzroka za tak zldČin. Kajti končno mora tudi vam biti znano, da človek brez vzroka ne izvršuje enakih zločinov, razven ako je blazen. In sedaj vas prosim, da mi poveste, kakšen vzrok bi jaz imel, jaz> ija katerega se je smehljala vsa zemeljska sreča, jaz, ki sem ria pred-večeru poroke z najdražjim ljubljenim dekletom — zakaj naj bi jaz šel in zažgal Valpinson in skušal umoriti grofa Clau-j dieusa?"
j Gospod Galpin je komaj pri krival svojo nepotrpežljivost, . ko je videl, da se je državni | pravdnik vtaknil v zadevo. ! Uporabi torej priliko, ki je na-' stala po molku Boiseorana in reče:
"Vi ste imeli za svoj vzrok, gospod, sovraštvo do grofa. Smrtno ste sovražili grofa in grof in j o. Oh, nikar ne protestirajte, ker vam ne bo nič koristilo. Saj je to dejstvo slehernemu znano, da celo sami ste se na enak način izjavili."
Gospod Boiscoran je šel bolj prebledel, nakar odvrne skrajno vznevoljen:
"Tudi če bi bilo res tako, pa vendar ne morem Videti, kakšno pravico imate izkoriščati zaupanje, potem ko ste ob svojem prihodu v mojo hišo izjavili, da je konec najinega pri^ jateljstva. Toda zadeva ni taka, kot vi govorite. Jaz vam nisem nikdar govoril o sovrašt-napram grofu. Moja :ču-< stva se ne spreminjajo zlepa, in naj vam torej ponovim, kar sem vam v resnici povedal. Rekel sem napram vam, da mi grof kot sosed dela neprilike, da se preveč poteguje za svoje pravice in da gleda na vsakega vrabca na svojem posestvu. Povedal sem vam tudi, da se mi zdi, da "je grof smešen in nevaren. Kar se tiče grofinje sem vam samo v šali pripomnil, da tako dovršena oseba ni po mojem okusu, in da bi bil jaz zelo nesrečen, če bi bila moja soproga madona, ki sme komaj
stopiti z nogo na zemeljska tla _»j
"In to je edini vzrok, da ste nekoč pomerili s puško na grofa Claudieusa? Če bi vam tedaj kri nekoliko bolj zavrela, tedaj bi postali še isti dan m.o-rilec."
Vse na Boiscoranu je kazalo, da je divja od j-ezev vendar je krotil svoje misli in odgovo
VESELICA
mmmmmmmmmmmmmmmam^mmmmmmmammmmmammmmmmmmmmmmmak