33. številka.
V Trstu, v sredo 24. aprila 1889.

Tečaj XIV.
„E DIN O 3 T"
izhaja d vuk rut na teden, VHnko sredo in loboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vso leto gl.	izven Av«t. 0.— gl-
za polu leta „ 3.—; „ * 4.50 , ca četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu p« «ov.,
v Gorici in v Ajdovičlni po nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira.
EDINOST
lopisi h« pošiljajo uredništvu v ulici intia At. 28, Vsuko piamo mor« biti trankovano, kur nefraukovana ko tu jemajo. Rok o p ini ho ne vračajo.
0 jI asi in oznanila HO račune po 7 nov. vrstica v pot itn ; za naslove t. debelimi črkami se pU^uje prostor, kolikor bi ga
obftoglo navadnih vrstic. Poslana, javno zahvale, osmrtnice itd.
no račune po pogodbi.
Narofnino, reklam ar i je in inserato pre-:«'\ia upravnlštvo v ulici Carintia -M. Odprte reklamacije ho proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko,
>V ♦■luiott Je U.of«.
Eppur si muove.
Svetlika se nebo. Zlato rumena zora, prodirajoč nočne tmine, naznanja nam prijetno jutro na narodnem našom polji. Tržaški Slovenci se čedalje bolj zavedajo svoje narodnosti, čedalje bolj delujejo narodu v korist. Ustanavljajo se vedno nova družtva, katera pričajo o narodni zavesti svojih stanoviteljev. V teku par let ustanovila so je tu v mestu podružnica sv. Cirila in Metoda pri av. Ivanu in v Bar-kovlji tudi iata. V Barkovlji oglasilo se je pevsko družtvo „Adrija". A ni dovolj, da ee družtva le ustanove, treba je je tudi V8trajno vzdrževati in do sedaj so omenjena družtva (izvzemši najnovejša, koja ae niso mogla skazati), delovnla in napredovala. Udeležili smo ae tu pa tam uže marsikatere veselice, kojo so nam podala razna naša družtva in reči smemo, da je bil uspeli vedno povoljen.
Med raznimi slovenskimi družtvi v Trstu odlikuje se posebno telovadno družtvo Sokol. Česar ni to storilo v več letih, naredilo je v nekolikih mesecih. V tem času skrbel je marljivi odbor, da se je družtvo začelo okretno gibati in vzbujati. Napravilo je par izletov v okolico in za časa 251etnice ljublj. Sokola zleteli so tudi naši brzokrili Sokoli v belo Ljubljano. Da bo enaki izleti posebne koristi za naš narod, mora pač vsakdo priznati, kajti ž njimi se zbuja in spodbuja narodna zavest mej spečim ali mlačnem narodom in se uničuje pogibeljna semena, koja sejo z marljivo roko sovražna stranka.
Pred kratkim časom omislil si je naš Sokol nov odsek in sicer dramatičen. Da bi Be bilo ustanovilo takoj dramatično družtvo, bilo bi no kaj pametno, kajti ne ve se, bode-li dovolj sposobnih in delujočih moči, bodo-li one vstrajne in bode-li dovolj materijalne podpore P Hvalevredno je tedaj bilo, da je naš vrli Sokol hotel poskusiti in prevzel na svoje ramo odgovornost onega poskusa.
Udjo dramatičnega odseka vadili so se nekaj časa in odbor je Bklenil napraviti pri
pivem sokolovem jou-rfixu javno posku-šnjo, da bi sodilo občinstvo, da-li je bila ta nova ideja dobra in je-li obrodila uže kaj sadu. Due 14. t. m, priredil se je to-raj dotični jour-fix v prostorih „hotela Evropa" in radostnim srcem pač moramo priznati, da je bil uspeh — sijajen. Občinstvo jo bilo najprijetneje iznenadjeno. Mesto vsporeda navadnih jour-fixov, vrstil so je pribor za prizorom, ki je gledalce čedalje bolj in bolj vnemal, razveseljeval, navduševal. — — —
Gospod K. pozdravi občinstvo s krepkim govorom, povdarjajoČ namen denaš-njega večera. Govoru so sledile razne j točke. Izvrslni čit, kvartet i drugi pevci razveseljevali ho naša usosa i naša srca z ubranim petjem. Igra „Domači prepir", ki je bila tako rekoč središče i namen veselice, je dobro izpadla. Veleznana g. Anica jo igrala s svojo navadno gracijo in prisrčnostjo ter očarala gledalco. Hudomušni sosed g. K. je našel svojo ulngo kaj dobro ter prouzročil občen smeh i veselje. Gospod K., ki je igral ulogo soproga, rešil jo svoj del tudi povoljno. Sploh moramo reči, da jo predstava pričala o marljivosti igralcev, ki so se v malem času izvežbali v svojih ulogah.
Godbena pieea, kojo jo sviral g. A. na gosli in spremljal na klavirju g. K., prestavila je poslušalce v više sfere. Divna I melodija pretresla je vso živce Človeškega I srca in g. A. urneje tako umeteljno ubi-j rati strune, da se duh nehote dviguje in (pozablja, da je njegov dom lo tu na zemlji.
Kaj pa naj rečemo o kupletu „Mizar", I kojega je predaval vrli in humoristični gospod G. spremljan na klavirju po g. B? j Dovtipni in šaljivi oni prizor je spravil ob-j činstvo v skoraj razposajeno veselje. Gospod G. pa zna poslušalco tako zabavati, da bo spremenč ure v minute in ako bi mu hoteli izreči zahvalo za ves trud in mujo, našli ne bi primerne besede.
Ko pa je prišla na vrsto posloduja točka „Židovski kvartet", doseglo je občno veselje svoj vrhunec. Občinstvo ni moglo dalje so zadrževati in slišati je bilo lo
hrup in glasen smeli, da se jo komaj razumelo, kaj nosati židje pojo. A zadostoval je njih komičen pogled, da je pou-zroei! i -z moro smeha i hrupnega veselju. Vsi so bili presenečeni in v na jvifijej meri oveseljeni in ko se je slišalo šo par izvrstnih zborov, razšli so se gostjo — vse veselo in židane volje. Izreči moramo pač srčno hvalo marljivemu odseku, ker natu je priredil tako zabaven večer, koji nam i ne pojde tako hitro iz spomina. V prvi ' vrsti gre pa zahvala gg. K. i G., katerima ,je sinila v glavo izvrstna misel ustanoviti v Trstu dram. družtvo. Njih trudu pri izvršitvi njih ideje moramo biti hvaležni. Vendar ni še dovolj, ako skazujemo svojo hvaležnost le z jezikom, marveč moramo jo tudi dejansko dokazati, da smo vneti za njih stvar. Pristopiti moramo mi vsi vsak po svoji moči njima na pomoč in ako si bo-dotno vzajemno pomagali in vstrajno delovali, bodemo mogli s časom ustanoviti pravo dramatično družtvo. Prva stopnja v dosego te svrhe se je užo storila. A pri začetku ne smemo ostati, marveč marljivo in krepko stopati naprej. Začetok je užo storjen in to je najtežavnejše, saj „ogni principio b difficile", rekel bi Italijan in ker je bil njegov začetek povoljen, da, skoro nepričakovan, sinemo se pač še boljega nadejati, ker
„Zora puca, bit' če dana".
Dušan.
Občni zbor
tržaško možke podružnice družbo sv. Cirila in Metoda dne 7. aprila 1889.
(Konec.)
Oblastvo je dovolilo na to prošnjo, da g.čna Delkin poučujo na našej šoli do konca decembra meseca, g. Hrasta pa ni i imenovalo voditeljem, temveč naložilo, da 1 si po tej dobi najdemo učitolja-vodjo-' Kriza bila je zatorej s tem začasno rc-i šena. Vodstvo podružnice našlo si jo o ' pravem času učitelja iz južno Štajersko, [ kateri je bil slučajno na dopustu in kateri 'je prevzel po novem letu poduk. Toda ta | učitelj je inoral odpotovati in zatorej je
nastopil na njegovo mesto g. M. Kamuščič. Poleg teh učiteljskih kriz pa je imela podružnica še mnogih neprilik z magistratom zaradi urnika ter boriti so proti silam, katere so želeli mladi zavod v kalu zadušiti.
Načelništvo si jo po svoji najbolji moči prizadevalo odstraniti zadržke in na-sprotstva ter ohraniti zavod, ki nam jo v Trstu tako potrohen. Naš trud ni bil zastonj ; ohranili smo šolo, katerej jo brez dvojbe osigurana bodočnost! V I. razredu imamo letos OS) otrok obojega spola, v vrtu pa 40. Prihodnje šolsko leto odpre se drugi razred; vodstvo je užo razpisalo učiteljsko službo [ter bode v , kratkem imenovalo učitelje. Slavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda jo spoznalo važnost slovenskih šol v Trstu tor krepko podpira naša prizadovanja, za kar mu tu izrekamo najiskreuejšo zahvalo.
Družbi sv. Cirila in Metoda zapala jo v Trstu velika in prevažna naloga vzbujati in krepiti narodno zavest in v narodnem duhu odgajati naš narastaj. Nje ideja se jo sicer zelo ukorenila in razširila mej natni, a vonder ne šteje šo naša podružnica toliko članov, kolikor bi morala. Vsak kolikor nas je, mora skrbeti za to, da pridobiva družba vedno novih udov, novih podpornikov. Tu moramo združiti vse svoje moči ter na vso moč delati, da so ubranimo tujstvu, ki nas tlači s svojim kapitalom in svojo silo. Da pa vonder napredujemo, kaže nam baš preteklo leto, v katerem se jo nabralo gld, 738'87Va samo radodarnih doneskov. To nam je vesel dokaz, da se širi v vseh krogih narodna zavest ter da čedalje bolj spoznavamo svojo potrebe. Stopajmo daljo po tej poti, dokler ne prodere naša ideja v zadnjo kmotsko kočo, dokler ljubezen do naroda no ogreje srce slohernega delavca!
Potem omenja zasluge pok. rodoljuba g. Lovro Zvaba, katerega spomin počasti zbor z „Slava"-klicem. Daljo izraža najsrčnejšo zahvalo plemenitoj gospej Nou-reuterjovej iz Prage, katera so jo o vsa-kej priliki izkazala velikodušna prijateljica
PODLISTEK. Sprememba v Kurji Vasi.
Spisal Ivo T r o S t.
(Dalje.)
„Da, istina! Pogodili ste mnenje moje; kmalu boste župan". „Zato" — nadaljuje nagajivo — „smelo trdim, da ste Vi užo morali kedaj čutiti slaj ljubezni, ker Bte ravnokar tako navdušeno izražali misli svoje o romantiki takih večerov."
„Smelo trdim, goapica, da sto na napačni poti glede mene. Nisem še okusil ljubezni slaja, ni še čutilo srce moje onih sladkih in kakor pravijo — grenkih bolečin ali--"
„Ali, ali" — sežo mu v besedo — „vender pravite: ali ; zakaj niste dovršili stavka s „punktom?"
„Gospodična Ančika, za to ker ljubim, a no vem, da-li sem ljubljen!" . . . . Čutil je, da se njena ročica trese v njegovi in da je po vsem životu neko-
liko vznemirjena. Vedela je izvestno, kaj prido sodaj, — — — Oh te ženske!
„Oh goapica!"
„Kaj Anton?"
„Ančika, jaz Te ljubim! Odkar sem Te spoznal, bila s; moja miljenka." — Tesneje se jo oprijela njegovo roko, skoro obesila se na-njo ter mu ljubko gledala v oko. — — — Ne navajamo vse daljne govorice in omenimo le toliko, da se je govorilo, kakor obično med zaljubljenim, t. j., o tisočerih ničevih predmetih, kateri pa v očeh zaljubljenih pomenjajo več, nego ves svet s svojimi težnjami in vsakdanjimi bridkostimi.
Tega sladkega raja večnost je minila« ko je nekaj zašumelo v cestni ograji blizu Kotnikovih. Dekla ja je čakala uže pri vratih, ker so je bala brez gospodarjevo hčere domov. Ko so začudi, da je ni bilo tako dolgo, utolaži jo Ančika z onergično-tajinstvenim: „Tiho!"
Zaljubljenca ločila sta se s srčnim veseljem, da sta se sporazumela, toda v strahu, da njeno ljubezen kdo ovadi.
Groga je so vodno zahajal h Kotni-kovim. Ker sta bila z Ančinim očetom prijatelja in znanca uže od nekdaj, skoro ni dvomil, da doseže svoj namen. Tudi ljudem to prepogosto obiskovanje ni ostalo dolgo več skrito. Našli so mu takoj uzrok.
Bila jo jasna noč o mlaju. Pozno jo uže, — pri Kotnikovih imajo šo luč, četudi so duri uže zaprte. Toda čujmo! Nekdo prihaja znotraj k vratim. Znani, precej močni glasovi prihajajo iz veže. Vrata se odpre in prikaže se — župan Groga, za njim pa Kotnik s svetilnico, oba uže jako zgovorna.
„Lahko noč, Simen!" „Lahko noč, Groga! Bog To obvaruj !* „Da, Bog To obvaruj ! Jutri pridem in razodenem sam hčerki Tvoji najin ukrep !* Kotnik stopi nekoliko za njim, ugasne luč ter ga prime za ramo,, rekoč:
„Ne bo zadovoljna, saj veš, mlada dekleta imajo rade one, ki jim znajo prijetno na srce govoriti; le taki so jim po
volji. Midva sva tudi bila mlada. Vender upam, čo jo mati ne —"
„Molči", pravi Groga, „ko bom zopet voljen županom, proslavim novo izvolitev s tem, da Ančiko pripeljem kot mlado županjo na svoj dom." Zdaj potegne lahna sapica in z bližnjega zida pade nekaj kakor — koš. Kotnik in Groga nista tega opazila. Zato župan nadaljuje:
„In potem" — pristopi bližje in po-šepeta svojemu tovarišu na uho — „moral te bom „vikati".
„Beži no, beži*, de Kotnik, „prestara sva užo za take ceremonije, sicer si pa ti župan*.
Izrekši soglasno: „bomo videli", ločita so — vsak s svojimi nadejami.
Kotnik je zaprl vrata, še so odmevale njegove stopinje na cesto, ko se vzdigne izza bližnjega zida dolga in znana postava Matij« Krošnjarja; pobravši koš, jatopa na bližnji hribec domov, mrmrajo in grozeč se: „Kurji vaščan, no boš jo dobil in plot boš moral podreti. Jaz, jaz skrbim za to!"	(Dalje prih.)
Iz vsega srca želimo tudi mi in z nami izvestno vsi nepristranski tržaški Slovenci, da napreduje družtvo v mejsob-nej slogi in spravi ter nam ostane vsim mogočna zaalomba slovenskega življa v Trstu.
Govor državnega poslanca dr. Ferjančica
v državnem zboru 11. marca 1889. (Dalje.)
V	Trstu je prebivalstvo slovensko prava raja gledo na m a g i it t r a t. Tu no poznajo druzega deželnega slovenskega jezika; kdor ne zna italijanski, pri tržaškem magistratu nič ne opravi. Če se uloži ^slovenska uloga, so zavrne. Meritorično se take uloge ne rešijo. Nedavno postavil se je na tamošnjem pokopališči spomenik nedavno umršemu domoljubu in se jo zabranilo na spomonik napraviti slovenski napis, kateri bi obsegal dan, mesec in leto rojstva in smrti dotičmka v slovenščini. (Čujte! Čujte I na desnici.) Ivo so je za to prosilo s slovensko ulogo, se je zavrnila z opazko, da je ne razumijo in kaj modro jo namestništvo reklo, da se s tem ni rušil zakon. Kaka je bila usoda s slovensko šolo, katero je zastopala „Edinost", je znano, Osnovala se je privatna šola in tudi ta je bila italijanskim listom trn v peti; in srečno so dosegli, da je ta šola še več dni ostala zaprla, ko se je uže bilo naznanilo, da se otvori.
V	okolici »trežejo tako imenovani „ka-povili" magistratu.
Vsako selo v okolici je nekdaj volilo svojega župana na tri leta. Sedaj pa magistrat nastavlja kapovile in se ne briga za mnenja in želje prebivalstva, in nastavlja ne najboljših, temveč najvoljnejše, one namreč, ki so dado rabiti za njegove namene, ali bolje r čeno, ki se dado zlorabiti.
Kako je pri sodiščih, spada sicer v pravosodni resort. Pa je znana stvar, da se posebno pred porotniki s Slovencem obravnava le po tolmačih in kako da znajo oblastva proti porotnikom ubrati pravo struno, to dokazuje dodatek, ki se nahaja v noti policijskega ravnateljstva Tržaškega o zatožencu, uredniku nekega hrvatskega lista. Tu je brati v noti neko politično kvašenje ; pravi se na konci (čita:) „V Trstu nema drugo službe kot duhovnik, kakor da slednji dan čita svojo plačano mašo; dohodki „Naše Sloge", katero izdaja, ne bodo baš sijajni: navezan je zatorej na subvencijo; katare vir ni težko najti".
To izjavo je zatoženec takoj najbolje označil z „oficijozno in fami j o". Mi smo zaradi tegainterpelovali visoko vlado, paše nismo dobili odgovora in bi vlado nujno prosili zanj.
Tudi jaz moram izjaviti, kakor jo že storil jeden moj rojak, da mi v Trstu in na Primorskem Btrogo ločimo italijanski patrijotični element od iredontovskega. Italijansko-patrijotični element mi ravno tako spoštujemo, kakor člane druge narodnosti, katera nam ne odreka spoštovanja. Mi se borimo le proti iredenti, s katero vlada kaj prizanesljivo postopa. Iredenta je precej nov izraz ; ko sem jaz študiral, še ni bil v rabi. Iredenta se je v svojem blesku pokazala 1882. leta povodom razstave in utelešenje njeno bil je Oberdank. Ko se jo imel postaviti spomenik povodom 500 letnice, od kar je Trst zjedinjen s habsburško monarhijo, počila je blizu razsta-vališča petarda in lahko v Trstu slišiš, da temu spomeniku ne bode sojen dolg obstanek. Pred očmi vlade uživajo Italijani iz „kraljestva", katerih je v Trstu kacih 15.000, vse mogoče prednosti od občine Tržaško in magistrata. Uradniki sicer niso, ker niso državljani, toda občina kakor jo
naroda slovenskega sploh, posebno pa naše podružnice. Enak lep vzgled slovanske vzajemnosti pokazali so vrli češki „Sokoli", kateri so o priliki 25Ietnice Ijublj. „Sokola" na svojem potovanju v Benetke nabrali izdatno svojo v korist naše podružnice. Zahvaljuje se tudi vsim slavnim družtvom, katera v pušicah nabirajo doneske za družbo, v prvej vrsti Slovan-skej čitalnici tržaškej, katera je v tem oziru vedno vsim ostalim družtvom na čelu ter gosp. M. V. Živicu, kateri je vedno z redko ljubeznijo deloval v prid družbe.
Konečno izraža nadejo, da bode oko-raj mogoče prirediti s pomočjo vsih slovenskih družtev tržaških velikansko veselico, katere čisti dohodek bode o znanej požrtvovalnosti naših Slovencev izvestno vrgel lepo podporo družbi sv. Cirila in Metoda!
Vodstvo naše podružnice je v vrlih rokah in ono nam ja samo ob sebi jamstvo, da dosežemo v Trstu cilj, katerega si je stavila družba načelno, t. j. : da si ohranimo svoj rod in dom! V to nam pomozi Bog!
Občni zbor
del. podp. družtva dne 14. aprila 1889.
(Konec.)
Kakor vsako leto, tako je tudi v mi-nolem letu nabiral odbor večkrat milodare za revne ali pa za ponesrečene ude, katerim se jo pomagalo o velikih nesrečah.
Družtvene petce podučeval je redno družtveni pevovodja, ali opomniti se mora, da udje družtva, posebno mlajši, slabo marijo za petje, katero pa je jako potrebno za družtvcno naobrazbo in mejsebojno spoznavanje. —
Iz poročila blagajnikovoga posnemamo: Možkemu oddelku ostaje gotovine koncem leta 1888. 13.395 gl. 20 kr., v pokojninskem zalogu 6.902 gl. 06 kr.; ženskemu oddelku v pokojninskem zalogu 519 gl. 15 kr., vsled proračuna vtegnilo pa bi družtveno premoženje narasti v možkem oddelku na 18.729 gld. 67 kr. in v ženskem na 3.180 gl. 87 kr.
Predsednik poziva zatem II. tajnika, g. Fr. Poliča, naj poroča o potrebi pre-vstrojenja družtvenih pravil v Hmislu novega zakona glede zavarovanja delavcev. — V svojem uvodnem govoru povdarja g. tajnik neobhodno potrebo spremembe v korist družabnikov, omenja, da se je načrt novih pravil temeljito proučeval v odborovih sejah in zatorej more zboru z mirno vestjo priporočiti, naj vse točke nespremenjene odobri, da se morejo nova pravila predložiti brez zamude vis. c. kr. vladi v potrjenje. Prečita zboru posamezne točke, dostavljajoč k vsakej svoje razjas-njujoče opazke. Zborje načrt pro-m en jenih pravil soglasno vspre-j e 1. — Član g. Hvastja stavil je pozneje še predlog glede spremembe jednega starih, ostalih §§. družtvenih pravil, toda predlog moral se je odkloniti ozirom na zahteve novega zakona.
Na to vršila se je volitev odbora, katere izid smo uže objavili.
Na novo izvoljeni predsednik g. M. Mandić zahvali se konečno vsem družabnikom in družabnicam na pozornosti, s katero so sledili razpravi posameznih točk, preide nadalje na prisrčno udanost, katero izkazujo vsi avstrijski Slovani ob vsakej priliki svojemu vladarju in zatorej poživlja zbrane družabnike, da vskliknejo svojemu očetovskemu cesarju Franu Josipu I. trikratni „Živio!" Uprav frenetični odziv bil je dokaz, da je g. predsednik govoril vsim navzočim iz srca. — Ko se je občinstvo pomirilo, izreče svojo zahvalo v imenu zbora si. družtvu „Austria", katero je blagovoljno odstopilo svoje prostore občnemu zboru. Vsi navzoči priznajo svojo hvaležnost s „živila"-klici. — H koncu opominja članove vnovič na mir in slogo ter vstrajno delovanje v splošni prospeh družtva.
Trst, ima še mnogo druzih mest in služeb, pri katerih se dobro izhaja in le poglejte, koliko je tujcev na teh mestih. Domačini, posebno če so Slovani, vsprejmejo se le, če svojo narodnost izdajo i;i svoj jezik zataje. Nam reka j o tujci „Sciavi", oni so pa „bratje iz kraljestva".
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Vlada dela sedaj na vse kriplje, da zgotovi vse instrukcije o izvrševanji novega vojnega zakona. Do sedaj je izdelan navod, kako naj se vrše vojaški nabori. To je so ve da tudi nujno treba; druga leta so bili nabori o tem Času uže davno vsi opravljeni. Tudi določbo o častniških ispi-tih in o postopanji z dobrovoljci so uže objavljene. Vsak, kdor hoče služiti kot dobrovoljec ob svojih troških, moral je izvršiti 8. gimnazijalni ali 7. realni razred, ali pa izšolati se na katerim drugim, srednjim šolam enakoveljavnem zavodu. Kdor hoče služiti na državne troške, mora izvršiti te šole s povprek odličnimi redi. Kot dobrovoljci smejo služiti tudi v«i oni, ki so se podvrgli posebnemu ispitu ter ga prebili i dobrim vspehom. Dobrovoljniški ispit se polaga pred posebno komisijo, ka-terej predsednik je divizijskega generalnega štaba načelnik, dva profesorja srednjih šol in dva častnika, ki poučujeta na kakej kadetskoj ali vojnej šoli. Pravico podvreči se temu ispitu ima vsak do 1. dne marca meseca onega leta, v katerem je ispolnil 21. leto svoje dobe. Enoletnike na svoje troške prevzame država v svojo oskrbo, ako jej plačajo zato 174 gld. Ako bi se kdo, ki ima sicer veselje do učenja, skazal za častniško mesto sposobnim, ima pravico služiti na državne troške. Enolet-niki smejo nastop službe za nekoliko let odnesti, smejo si voliti polk in vojno vrsto, nikdor pa ne mesta, v katerem hoče služiti. Tudi vojno vrsto smejo izbrati samo tako, za katero so sposobni. Prošnjo za dovoljenje služiti kot enoletniki morajo uložiti pri okrajnem glavarstvu do konca februvarja onega leta, ko so pozvani k naboru. Kot enoletniki se smejo pa priglasiti tudi še pred naborno komisijo, predno je je še zdravnik pregledal; na vse pozneje uložene prošnje se vojaška oblastva no morejo ozirati. — Kdor hoče služiti na državne troške, mora priložiti svoji prošnji potrdilo županskega urada, da so njegove imovinske razmere res take, da ne more drugače služiti in dokazati tudi, kako se je do sedaj šolal. Okrajno glavarstvo mora tudi dokazati, da prositelj in njega sorodniki no morejo plačati 174 gld. Prošnji mora priložiti tudi spričevalo nravnosti.
„Orazer Volksblatt" je prinesel vest, da je desnica državnega zbora obljubila podpirati Liechtensteinov predlog, da bode zbornici kmalo predložen in da bržkone prodere. „Narodni Listyw so na to začeli nov boj proti konfesijonalni šoli. Nadejajo se, da se mej vsemi češkimi poslanci ne najde mož, ki bi se potegnil za Liechten-ateinovo šolo. „Hlas Naroda", glasilo Staročeške stranke pa pravi, da se mora ves češki narod ustati proti novodobni šoli lnr zahtevati samoupravo dežel. Pravo, dajati šolsko zakone, mora biti povrneno deželam! — Staročeška stranka izgubi o prihodnjih deželnozborskih volitvah mnogo mandatov, katero pridobe Mladočehi.
Hrvatski nuncij je uže izdelan ter bode kmalo predložen ogorski vladi. Dr. Falk je izvoljen, da izdela proti-nuncij. Ker bode pa v ogerskem državnem zboru še le proračunska razprava in se koncem maja meseca seetanejo še le delegacije, ne bode mogel izvršiti svojega dela do konca avgusta. Ban jo hotel, naj bi so bilo to zgodilo uže maja meseca, da bi bil mogel v jeseni predložiti saboru izdelek regnikolarne komisije.
Vnanje dežele.
Iz Peterburga javljajo, da je bil odšel turkestanski guverner Rosenbach na carjevo povelje na afgansko mejo, da prouči tamošnje odnošaje. Rosenbach je ruskej vladi sporočil, da ni treba pomnožiti vojske v onih krajih, kakor je prej nameravala. Na prošnjo bokarskega kana osnuje ruska vlada v Bokari podružnico ruske državne banke.
Belgrajski „Narodni dnevnik" poroča, da se kraljica Natalija povrne najdalje v treh tednih na Srbsko, da obišče sina. Srbski poslanik v Berolinu, g. Milan Kristie, bode odpozvan ter pride drugi na njegovo mesto. — Predsednik srbskega mi-nisterstva Sava Gruič odposlal je vsem zastopnikom srbskim na tujih dvorih okrožnico, v katerej razlaga namere sedanje srbske vlade. Okrožnica pravi, da teče uže tretje leto, kar ni bil skupštini predložen državni proračun, da ga potrdi in da je za tekoče leto po zakonu ve'javen le oni, ki je bil potrjen pred tremi leti. Po tem proračunu bi imela Srbija letos 7 milijonov primank-ljaja. Sedanja vlada pa si jo postavila zadaćo, zboljšati državne finance, rešiti se deficita in čim preje poplačati dolgove. Odkupila je najprej tabačni monopol ter hoče povzdignoti tudi na drugi način državne dohodke, troške pa znižati. Finančni minister je storil uže zato potrebne korake. Njega spretnosti se je tudi zahvaliti, da Srbija ni trpela nobene škode o polomil parižke banke „Comptoir d' Escompte". — Poslaništva v Iiimu, v Atenah in Londonu ostanejo prazna, da se s tem kaj prihrani. Tudi vojno rnini-sterstvo je zelo omejilo svoj proračun. Finančno stanje se je uže sedaj zbolj-šalo, vrednost srbskih papirjev je poskočila, zaupanje v Srbijo je doma in na tujem večje po zvršeni promeni na prestolu. —
Da Nemci Slovane sovražijo, je pač stara stvar; kako daleč pa sega to sovraštvo, priča nam nakana, skleniti k kitajsko vlado pogodbo zaradi kolonizacije nekih nemških pristanišč z Kitajci. V teh pristaniščih so bili do sedaj Poljaki, kjer so živeli kot delavci in podvzetniki. Ker je Nemci niso mogli ispodjesti drugače, pogajajo se sedaj z Kitajci, da se oni nasele v njih mestih ter ispodrinejo nepriljubljeni jim slovanski živelj.
Angleška zbornica je pred Veliko-nočjo rešila proračun. Dovolila je, da se mornarica pomnoži za 70 vojnih ladij, katerih zgradba bode stala 215 unljonov goldinarjev. — Liberalna Parnellova stranka je predlagala nezaupnico sedanjemu mini-sterstvu, katero jo večina zavrgla. Glad-stonova stranka si pridobiva čedalje več privržencev in je zmagala še pri zadnjih dopolnilnih volitvah.
Kakor da bi 11 a 1 i j a n i ne bili še dovolj tepeni v Afriki, hočejo sedaj zasesti Asmaro. Crispi predloži v kratkem to vprašanjo zbornici. Vojna operacija bi pričela pa še le v jeseni, ker je po leti zaradi prevelike vročine nemogoča. To bode zopet zastonj zavržen denar, doma bodo pa Italijani lakote umirali!
DOPISI.
Iz tržaške okolice dne 22. aprila, Akoprav imamo dan na dan novih dokazov nestrpljivosti in zagrizenosti lahonske, čeprav v vsakem lahonskem migljaju proti uam slovenskim občanom vidimo zgolj gnjev in sovraštvo na nas, toliko v duševnem, kolikor tudi v gmotnem obziru — vendar še nahajamo po okolici in v mestu slovenskih zanikernežev, ki pomagajo La-honom do prestolov — ter jih, osobito o volitvah podpirajo.
Skušnja je pač dobra učiteljica, ali ona proti nezavednosti in zatelebanosti ničesar ne opravi. Ako pridigaš nekate-] rim našim ljudem o narodnih pravicah, o ' potrebi narodnega šolstva in slovenščine ' v javnih uradih, — čudno te pogledajo in
Po kratkom ogledu eakadre vrnola 8C je gospoda po morju v Miramare. Včeraj je odpotovala Nj. c. kr. Visokost s kraljico Henrietto , princesinjo Klementino in spremstvom na Reko v pohode nadvojvode Josipn. — V Miramare so vrne danes ob 3/4 10 ur» zvečer.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala je vesela družba v krčmi pri slovenski zastavi" v ulici Comerciale f. 1.60. — Druga „vesela družba nabrala je v gostilni g. Tanceta v Nabrežini f. 1*25 — Pri „Kukavici" nabrala je vesela družba dne 21. t. m. f. 120. — Gosp. Žitomir Počkaj in družba vdobil je za v korist podružnico prodano jabelko dne 22. t. m. v Brezovci f. 5. — V isti namen licitoval je g. Gojmir Počkaj pisanko „pri Žnebli" (Barčenki) v Herpeljah ter dobil zanjo f. 2 25. — Vsem gospodom darovalcem izrekamo presrčno zahvalo !
V Gorici snuje so „ženska podružnica" družbe sv. Cirila in Metoda. Ustanovni zbor bodo baje dne 28. t. rn. „81. N." opaža k tej veseloj vesti : „Slava vrlim domorodkinjam na Goriškem, da so se i pridružile svojim tržaškim in ilirsko-bistriš-kim zavednim sestram !" Mi pa dodajemo vprašanje: Kaj pa je z ljubljanskimi do-morodkinjami P
Odbor „delalskega podp. družtva" kon-stituval se je na ta le način. I. podpredsed-, nik g. M. V. Živic, II. podpredsednik g. j A. Hrast; knjižničar g. G. Jereb, knjigovodja g. II. Viličič. Gospodarji:g. Franjo! | Žitko, St. Prele, Fr. Ćaiga in Fr. Lovi- , j sček. Načelnik veseličnemu odseku: druž-jtveni pevovodja gosp. V. Kosovel, njegov! I namestnik g. I. Drašček. Načelnica žen- j | skega oddelka gospa M. Schmidt. i Umrl je dne 22. t. m. v Trstu po , dolgotrajnem bolehanju višji poštni kontrolor g. Karol Briindel. Pokojni bil je znan v vseh krogih kot točen in nepri-stransk uradnik. N. p. v. m !	j
„Reichswehr" poroča, da so ulanski polk št. 1, pešpolk št. 19 in topničarski polk št. 10, kateri so doslej nosili ime 1 pokojnega cesarjeviča Rudolfa, isto odložili vsled Najvišje naredbe. — Zapoved-nik 8. vojnega kora in zapovedujoči general v Pragi, fzm. Josip baron Filippo-vich stavi so baje vsled slabega zdravja v začasno umirot ljenje.	,
Vojna naša eskadra odplula je dne 23. t. m. ob 7. uri zjutraj iz zaliva pri' Miljah proti Pulji.
Mati mladega kralja srbskega pride, kakor se poroča iz zanesljivih virov, 1. maja s. s. (14. maja) v B e 1 i g r a d. — i | Sprejem kraljico bode veličasten. Nekoliko dni ostane v kraljevskem konaku v Belem-gradu, zatem pa si vzame v najem letovišče „Simič" v Topdjiderju, katero namerava kupiti. Po tej vesti misli kraljica | Natalija ostati v Srbiji. Prebivalstvo baje željno pričakuje nje vrnitev.
) Vabilo na veselico s plesom, katero i priredi pevsko družtvo „A d r i j a" v Bar-' kovljah v nedeljo dne 28. aprila 1889. v dvorani kopališča „Excelsior" z nastopnim vsporedom: 1. J. Vilhar: „Pozdrav Samoboru", zbor. 2. Lojza Pesjakova: „Adrija", deklamuje g.čna Nadliškova. 3. Hajdrih: „Slovo", četverospev. 4. I. pl. Zaje: „Hrvaticam", zbor s samospevom basa. 5. J. Viltoar: „Nezakonska mati", sopran solo s spremljevanjem na glasoviru. 6. Ilajdrih: „Na boj", možki zbor. j 7. .Eno uro doktor", burka v ednem dejanju. 8. Ples. — Mej posameznimi toč-1 kami besede in pri plesu svira godba. — I Začetek ob uri zvečer. Ustopnina k veselici 30 kr. za osebo; sedež 10 kr. | k plesu 50 kr. — Ustopnice dobivajo se | pri gg. Žitku (Corsia Stadion št. 1.), M.I Keržetu (Piazza S. Giovanni št. 1.) in vi kavami „Commercio". Zadnji dan na licu mesta pri blagajnici.
Pevsko družtvo „Adrija" v Bsrkovljah
spremenilo je svoj program za prihodnjo j ] družtveno veselico v toliko, da prevzame1 i na prošnjo odborovo deklamHcijo „Adrija"'{
g.čna Nadliškova namesto obolele g.fne Kobalove.
Velikonočni prazniki prinesli so nam prekrasno pomladansko vreme. V*e, kar je moglo iz mesta, hitelo je zatorej v zeleno okolico, da se veseli na milej, božjej naravi. Vsi kraji bližnje in daljne okolice bili so polni meščanskega ljudstva, ki je uživalo duhteči sveži zrak do pozno v noč. Vse je v cvetju, s Kristom vstala je tudi spomlad, katera navdaja človeško srce z novimi nadejami do boljše bodočnosti.
Vabilo na veselico, katero prirede Stursko-Ajdovski pevci in pevkinje dne 28. aprila t. 1. v korist družbe sv. Cirila in Metoda v dvorani družtva „Edinosti". Spored: 1. Domovini, mešan zbor, Fr. Vilhar. 2. Govor. 3. Njega ni, možki zbor, Kocijančič. 4. Deklamacija: Stari hajduk, Krilan. 5. Na planine, mešan zbor, P. II. Sattr.er. 6. Na Velebitu, možki zbor, Fr. Vilhar. 7. Igra : Županova Micika. Po zvr-senem sporedu domača zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnica za osebo 30 kr., sedež 20 kr. Glede na imenitno blagi namen veselice, se radodarnoati ne stavijo meje. K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi	Veselični odsek.
Goriška ljudska posojilnica imela je koncem leta 1888. v svoji blagajni gotovino 959 gld. 45J$ kr. V prvih treh mesecih imela je posojilnica dohodkov gold. 14.878'77; stroškov 14.248 gold. 55 kr., vsega prometa skupaj 30.086 gl. 77V2 kr. in v blagajnici 1589 gl. 671 a kr. gotovine, ki se je prenesla v račun za drugo letošnje četrtletje. Radi večjih sredstev bilo je mogoče bolje in hitreje ustrezati raznim prošnjam, nego lanskojj leto. Posojilnična glavnica iznaša uže nad 12.000 gold.; a družtveniki so zavezani za morebitne zgube s to svoto in še z drugo v enakem znesku, zatorej skupoj s 34.000 gl., z reservnim zalogom, ki šteje blizu 2000 gl., in s premakljivim premoženjem. Leta 1888 za leto 1889 predplačane obresti iznašajo uže toliko, kolikor treba za 5°/0 deležnino od vplačanih deležev in še več. Drugo, kar pride, bode za obresti hranilnih ulog po 4»/» od sto, za upravne stroške, za morebitne manjše zgube in za reservni zalog. Posojilnica vrlo napreduje, naj bi se zatorej vzdramili tudi tržaški rodoljubi ter posnemali vzgled goriških sobratov !
Hranilno in posojilno družtvo na Ptuji
poslalo nam jo svoj računski sklep za V. poslovno leto. iz katerega razvidiino, da zadruga izvrstno napreduje. Koncem leta 1888. broji zadruga 2005 članov; deležev je ostalo gold. 32.275*75, denarja se je naložilo na obresti gld. 113.890'65, ispla-čalo so je vlog gld. 70.096'46, ostaje vlog itd. 209.325 gld. Promet bil jo sploh dovolj živahen, kajti znaša skupaj 457.934 gl., zatorej ostaje zadrugi čistega prebitka gl. 2.221*62. — Za prihodnjost želimo družtvu še lepši napredek!
„Dom in svet". Štev. 4. prinaša nastopno vsebino: 1. Upanje. 2. Srce in čut. 3. Spomin. 4. Brata. 5. Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega. 6. Srečen lov. 7. Mladi gospodič. 8. Vede v sedanjem času. 9. O spiritizmu. 10. Ali je umetnost sama sebi namen? 11. Nekaj o našem mestniku (lokalu) na u in i za možki srednji spol. 12. Šola in življenje. 13. [Slovstvo. 14. Raznoterosti. 15. Vadnica.
Dopolnilne volitve za ljubljanski mestni zbor vršile so se v III. razredu dno 23. t. m. Izvoljena sta gg. Ant. Klein in dr. V. Gregorčič, oba narodna kandidata. Za II. in I. razred priporoča „Narodni volilni odbor* te-le kandidato: za II. razred, ki voli dne 25. aprila: Povšo Fran, hišni posestnik itd., Rozman Ivan, župnik pri sv. Jakobu, dr. Vošnjak Josip, dež. odbornik itd., prof. Zupan Tomo, ravnatelj Alojzije-rišea. Za I. razred, ki voli dne 27. aprila: Dr. Mosche Alfonz, odvetnik in deželni joslanec, Murnik Ivan, cesarski svetnik td., Pakič Mihael, hišni posestnik in tr-jovec itd., Ravnikar Fr., dež. knjigovodja.
ee ti nekako „nevedno" smejejo. Ako jim pripoveduješ, koliko škode prihaja slovenskim prebivalcem okolice in mesta od la-honskih poslancev in svetovalcev v mestnem zboru, ki so si jih sami izvolili, ne verujejo ti, kajti preveč so najivni in no vidijo pred očmi.
Ponašajo se ti celo nekateri s tem, da so njimi izvoljeni „učeni" ljudje, celo „dohtorji" ali plemenitega stanu, v tem ko so slovenski kandidati splošno priprosti kmetje ali pa kmetski sinovi, ki so si vedeli pribaviti kakšno vpljivnejše mesto, ne da bi jim bilo treba mestnega tlaka tolči in „stancariti". Nam pa so priprosti „kmetski sinovi" ljubši, nego vsi „dohtarji" na magistratu, zato se nadejam, da se jih bodemo znali o priliki ogibati. Dandanes nam so rogajo oni, — toda kdo ve, da li se ne bliža uže dan povračila??
Domače vesti.
| f Matej Cigale. j
Na Dunaju umrl je baš pred velikonočnimi prazniki slovenski učenjak in rodoljub, vladni svetnik Cigale. Zasluge Cigalejeve na polju slovenskega književ-stva so neprecenljive ; kajti smelo trdimo, da je bil on eden izmed prvih, kateri je deloval neumorno na to, da se naša mila materinščina povzdigne na isto stopnjo razvoja, kakor vsi ostali kulturni jeziki.
Matej Cigale rodil se je dne 2. septembra 1819. 1. v Dolenjih Lomih pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Šolal se je v Črnem Vrhu, v Idriji in v Gorici. Leta 1841. in 1842. bil je v ljubljanskem semenišču, potem je šel na vseučilišče v Gradec, zatem na Dunaj. Leta 1845. dovršil je pravniške studije in 1. 1847. je vstopil v prakso pri mestno-deželnem sodišču v Gorici, 1. 1848. pa je napravil v Celovcu ispit za sodništvo. Radi gmotnih svojih razmer pa ni vstopil kot Bodnik brezplačno v drž. službo, ampak preselil se je v Ljubljano, kjor jo uredoval preko leto dnij „Slovenijo". Leta 1849. pozvalo ga je ministerstvo na Dunaj, kjer je dne 1. novembra 1849. leta izšel pod njegovim uredništvom prvi list državnega zakonika v slovenskem jeziku, v katerej službi je ostal do konca svojih dnij. Poleg tega izdal je 1. 1853. prevod civilnega zakona, preložil okolu 40 letnikov na slovenščino, izdelal Wolfov (Cigaletov) nemško-sloven-ski slovar, „Znanstveno terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča", imen-stvo slovenskemu atlantu in spisal brezštevilnih temeljitih člankov v raznih slov. listih.
Slovenski narod Cigali mnogo dolžuje, kajti neprecenljiv je zaklad, katerega nam jo zapustil Cigale na književnem polju. Zatorej zakličimo nad njegovo gomilo iz hvaležnih svojih src: „Slava, večna slava njegovemu spominu !".
Politično družtvo „Edinost" ima v nedeljo, 28. t. m. ob 10. uri dp. v prostorih „delalskega podp. družtva" (Via Molin piccolo št. 1., I. nadstr.) odborovo, sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Do-; govor o pripravah za prihodnji družtveni občni zbor. 2. Posvetovanje glede druž-tvenega glasila. Ker ste obe točki važni, poživljajo se vsi gg. odborniki, da se sejo j izvestno vdeleže.
Nj. C. kr. Visokost cesarjevna-udova nadvojvodinja Štefanija napravila je na' velikonočni pondeljek izlet k sv. Andreju, i Nj. Visokost spremljevali so: visoka njena mati, kraljica belgijska Ilenrietta, princesa Klementino in grofinja Sylva-Tarouka- Visoka gospoda izstopila je pri sv. Andreju iz voz ter se podala na pripravljen čoln na par, kateri je takoj odrinil k našej vojnej eskadri, zakotvenej v miljanskem zalivu. Ko se jo gospoda približala eskadri, pozdravljale so jo vse vojno ladije z fanfarami, na admiralnej ladiji pa se je svirala avstrijska in belgijska himna. _
Vodovod v Ljubljani. Iz „SI. Nar."
posnemamo, da se je za ljubljanski vodovod liže začelo pokladati cevi po mestu. Mento bode zatorej v kratkem preskrbljeno z zdravo vodo v obilju.
Dolenjski „Sokol* obhaja s sodelovanjem „dolenjskega pevskega društva* dno 9. in 10. junija t. 1. (binkoštno nedeljo in ponedeljek) v Novemmentu blagonlovljenjo družtvene zastave; o tej priliki seodkrijo spominska plošča na domu F. Metelka, slovenskega velikega umnika (blizu Ško-cijana) v spomin stoletnico njegovega rojstva.
Odbor podpornega družtva za slovenske visokošolce na Dunaju poslal nam je slo-dečo poročilo : Družtvo se neoostoji pol leta. pa uže šteje 80 udov: 16 ustanov-nikov in 64 rednih udov, podpornikov in dobrotnikov. Vsega skupaj je družtvo prejelo 1127 gld. Glavnica znaša 815 gld. ter je naložena v dveh Dunajskih hranilnicah. Razdelilo se je 244 gld. Družtvo ima tudi srečko Rudolfove ustanove, ki so jo 1. 1884. kupili Dunajski Slovenci ter jo podarili podpornemu družtvu. Ustanovne stroške, koleke, tiskovine, poštne znamke itd. poravnal jo odbor z 28 gld, iz svojega. — Od slovenskih pokrajin pristopilo jo največ udov iz Kranjske, namreč 8 ustanovnikov in 18 podpornikov, skupaj 26 udov s svoto 481 gld. in sicer iz Ljubljane 8 udov: 2 ustanovnika in 6 podpornikov s 136 gld,; iz Kranja 2 ustanovnika, 5 podpornikov in 4 dobrotniki, skupaj 11 udov s 130 gld.; iz Radovljico
2	ustanovnika s 100 gld.; iz Vipave 1 ustanovnik s 50 gld. ; iz Idrije, Litije, Skofjeloke po 1 podpornik a 5 gld. — Za Kranjsko pride Štajerska z 9 udi s 103 gld. in sicer: iz Gornjega grada 1 ustanovnik s 50 gld., 1 podpornik s 5 gld., skupaj s 55 gld.; iz Celja 3 podporniki s 30 gld.; z Vranskega 1 podpornik h 5 gld. ; iz Blanice 2 podpornika z 10 gld. ; iz Dol. Hrastnika 1 dobrotnik b
3	gld. — Tudi iz Koroške pristopilo je 5 udov, z 18 gld. in sicer iz Špitala, Dholce, Švabeka, Vogrič. Iz Zagreba pristopil je 1 podpornik s 5 gld. Največ udov šteje družtvo na Nižjem Avstrijskem, oziroma na Dunaji in sicer 7 ustanovnikov in 32 druzih udov, skupaj torej 39 udov, ki so uplačali 520 gld. Dunaju pripada 6 ustanovnikov in 32 udov h 467 gld., Duri. Nov. mestu 1 ustanovnik h 50 gld. — Na 26 prošenj bilo je razdeljenih 244 gld. Prosilci so iz Goriško, Koroške, Kranjske in Štajersko, največ juristov, a tudi mnogo medicincev, filozofov in živinozdravnikov. V meseci marci prišel se je odboru zahvalit koroški Slovenec, ki je ravno dovršil svoje študije, trdeč, da se ima le podpornemu družtvu zahvaliti, da je mogel končati svoje nauke, ker ga jo ono v najvažnejšem času gmoino podpiralo. Večno čo biti za to hvaležen. Obljubil je naseliti se v svoji domovini ter zvesto delovati za svoj narod. — Odbor podpornega družtva prosi uljudno za daljno pomoč iz domovine in da bi poverjeništvo blagovolili prevzeti posebno oni, ki so jedenkrat na Dunaji študirali. Naslov blagajnikov : G. R. Pukel, W ien VII. Zieglergasse 65.
Morski volkovi so se zopoc prikazali v jadranskem morju. Pred pristaniščom v Visu vjeli so 2-10 m. dolzega morskega volka, ribiči pa so opazili 5. t. m. blizo Dubi ovnika 2 milji od obali dva ogromna morska volkova.
Nagla smrt. G. Fran Lettner, re-gistraturni uradnik a. o. lloyda umrl je 22. t. m. pp. nagloma v svojem stanovanju.
Statistika umrlih. Od 14. do 20. t. m. umrlo jo v Trstu 8] oseb in sicer 43 možkih in 38 ženskih. Po starosti bilo jih je 13 do 1., 12 do 5., 6 do 20., 10 do 30., 8 do 40., 17 do 60., 11 do 80., leta in 4 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 13 oseb več. Poprečno jo umrlo izmed 1000 oseb 26.64.
Požar. V Skednju navstal je na veliko soboto po noči ogenj v nekej hišioi
«
▼sled neopreznosti domačinov. V hiii stanujeta dva mlada zakonska, katera sta se prebudila vsled gostega dima, ki ae je valil iz kuhinjce v spalnico ter klicala na pomoč. Posrečilo se je po velikem trudu oba resiti ter ogenj pogasiti. Mladi mož bil se je malodane vdušil. O tej priliki se je zopet pokazalo, kako slabo je preskrbljena občina Skedenjska z gasilnimi orodji. — V pekarnici v hiši št. 4 ulice Ghega navstal je ogenj na velikonočno nedeljo, katerega pa so kmalo^pogasili, ne da bi bila navstala posebna škoda.
Pretepi. Kakor navadno o izrednih prilikah udari raznim vročekrvnežem vino v glavo, da si morajo razgrete butice drug drugemu razbijati, ali Bi puščati z noži kri, tako je bilo tudi o velikonočnih praznikih okolu 15 oseb zaprtih, ki so se po raznih gostilnah pretepale. Lekarne so imele dokaj opraviti s povezovanjem manj ali več izdatnih ran. Da skoraj vsi razsa-jalci pripadajo vrsti težakov, umevno je samo ob sebi.
pa se bode vršilo polagoma od leta do leta, da ne bi se troški za vojsko na enkrat preveč pomnožili.
Listnica uredništva
(tospod C. Ne zamerite, kajti za soboto ni nam bilo mogoče vporabiti. Iavzemsi uvod, kateri bi seveda prišel post festum, priobčimo ostalo z Vašim dovoljenjem o priliki.
Dunajska borsa.
23. aprila
Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. i-5 20
»	v srebru---„ £5.85
Zlata renta--------n m.jo
5% avstrijska renta — — —--n 100.45
Delnice narodne banke--— — „ 906.—
Kreditne delnice — —--— — „ 299 —
London 10 lir sterlin-----„119 85
Francoski napoleondori — — — — „ 9 49 C. kr. cekini — _____ — ^ 5^5 Nemške marke — — — — — — — „ 58 60
Pošilja blago" dobro spravljeno In poštnine prosto Visokočnstiti duhovščini
priporočam so vljudno podpisani v »opravo cerkvenih posod in orodja iz čistka srebra, kineš-ke<*» srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
monstranc, kelihov, svetilni« 111 svečnikov
itd. itd. po najnižji coni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnik«, bodisi du so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi d.< t-e mi jo predložil načrt
8 24 Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morclli št. 17
Stare reči popravim, tor j i li v ognji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki nnj mi blagovole poslati iste iiefraiikovane.	'M—8
Pošilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto!
RAZNE VESTI.
Požrešna krava. Posestnik žvab v Metliki zadel je nedavno v malej loteriji 732 gl. S 400 gl. poravnal je svoje dolgove, ostali denar stavil je v listnico. Ko je pripravljal isti dan svojim kravam krmo,! pade mu listnica v korito, ne da bi bil »rečni posestnik to opazil. Neka požrešna; krava požrla je z krmo tudi listnico z 332 gld. in presenečeni mož je svojo nesrečo še le doznal, ko je po dolgem iskanju našel v koritu zadnji ostanek listnice, namreč jekleno zapono ! V prvej jezi hotel je kravo zaklati, toda premislil si je, ker je bil a listnica z denarjem vred med tem • uže prebavljena. Ka j je torej hotel storiti ? ; Krava ga je vjezila, kadar jo je videl, denarja pa mu vkljub vsemu razgrajanju ni mogla vrniti, zatorej jo jo — prodal.
Štrajk. Kočijaži tramvaje vi na Dunaju so ustavili svoja opravila v okraju Favoriten in Hernals, Izgredi so v teku dveh dni tako narastli, da se je moralo vojaštvo pozvati, da r?zgrajalce razžene. Z upornimi kočijaži nabralo se je sinoč po ulicah na tisoče ljudij. Množica napadla je vojake s kamenjem, na to pa je udarilo kon jištvo z golimi sabljami med ljud- [ stvo. Še-le ob 10. uri zvečer je razgnal bataljon vojakov z bajoneti razgrajalce.' — Mnogo ljudij je ranjenih, mnogo so jih zaprli. Štrajk pa se čemdalje širi, kajti malo voznikov si še upa voziti.
Samoubojstvo. V Kaniži vrgla se je zadnje srede, bas ko je vlak zapustil postajo, neka šestletna deklica na tir. Stroj ji jo glavo uprav odtrgal ter vrgel truplo na stran. Odtrgana glava zapletla se jo z lasmi med kolesa ter se preobračala, do-, kler se ni vlak ustavil. Kakšen grozen utis je napravil ta čin na vse navzoče,' misli si lahko vsakdor.	i
Izgubljena ladija. Nedavno odplula je 1 iz pristanišča v Kopru ribarska ladija, na i katerej je bilo 0 ribičev. Ker se ladija ni vrnila, balo se je, da se je potopila.! Odposlal se je parnik „Santorio", da pre- , išče ob ti po ostankih izgubljene ladije in res je našla pri Salvori, (kjer se je ladijo j poslednjič vidilo, razne mreže, par črevljev , in druge predmete, kateri so pripadali ri-1 barjem. To je dokaz, da se je ladija utopila.
Plače francoskih častnikov. Francoski vojni minister Frejcinet prodrl je nedavno a svojimi načrti glede častniških plač, katere so sedaj izdatno povišane. Tako dobiva odslej na leto: francosk mar-žal 40.000, divizijski general 28.000, brigadni general 18.000, polkovnik 12.000, podpolkovnik 8138, batalijonski zapovednik [major) 0588, stotnik 3108 do 4140 frankov, (po letih svojega službovanja) in poročnik 2340 do 2700 frankov. Povišanje
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 5U| no2. do vsacega zn-ska vsak dan v tednu razun praznikov, in to o i 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pu od 10-1 i ure dop. Obresti
na knjižice....... . . . či°f0
Plačujfe vsuk dan od 9—12. ureupolndne. Zne«kfl do 100 pld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld m >ra «« odpovedati 3 dni, zn ake preko lUOO lOd. pa 5 dttli pr^j Eskomptuje inenjice domicllirane na tržaškem trgu po . ......aVg®l0
Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
d • 1000 gl I. po . .'......5%
vifij•* 7IIH9U« cid 1000 do 10000 gld. v
t kičem rakunu po......4'/»°'o
Ve<5 e svote po dogovoru. Dajs denar proti vknjiŽenju tia posestvu v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. aprila 1889	8 -24
„POBRATIMI".
Roman. Napisal dr. Josip Vošnjak. Cena gld. 1.20. Dobi se v tiskarni Dolenc. G&IPJ&T!cMfrtoHrorcj
Bogat izbor semen
vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože, več ko tisoč raznih vrst.
Cene jako nizke. 10 -10
Prodaja semen in cvetlic
Jakoba Fonda
Trst, Lloydova palača.
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
pri
G. BERTIN-U
8-104 Via Caterina št. 2.
Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
Časi nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JED]XU SLAVENSKU
TISKAHU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti kn j ij?t> tiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju 1 zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede. ulaznice, oglase, pravila, Izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava so p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitel je u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zulilii (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjigo za crkvenu urede.
Onda ima na prodaj sliedeće knjige: Kmetijsko borilo za nadaljevalne te o nje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk cienn prije KO nvč. sada 40 tvrdo veznim . . . . . n. OO Sodnijski obrazci nastavil B. Trnovec . . n. «0
Vilim Tel, prevod Cegnora......n. 4©
Ljudmila prevod .1 Lebana . . . . . n.
Filip prevod Križ man a.......n. SCO
Antigona provod Križmatia......n. 30
Trst in okolica od Sile •......n. :io
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SBO Istra pjosma	„ A. K „ . . n. ZO
Ove su knjigo jako prikladne za darove o praznici h zalo ih hI. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja, tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
SI. občinstvo
opozarja se na pekarno gospoda
F. Jaršela,
št. 21 v Trstu Corsia Stadion št. 21
v katerej se dobiva vsakovrstno flno in prosto pecivo, moko, kvas itd.
Ob enem opozarja so sodaj za
VELIKO NOČ
na veliko zalogo vsakovrstnega peciva.
t^* Narocbe izvršava jo se jeftino in dobro.	6—6
Riunione Adriatica di Sicurtš
V Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica In reserva druitva dne 31. decembra 1883
Glavnica društva	p|j. iO.OOO- —
Reservni fond ot, doničkov » 530.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živlente	150.000* —
Rezervn fond za podjetie na premikanja vrednostnih efektov llil.500 — 1'remijua reserva vseh oddelkov . 7,342.780-36 Reserva za škode	. 2t>7.601 —
V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati
v prihodnjih letih	. . 16,954.113-57
Skupni znesek vt h Škod plačanih od I. 1*88 do 1H83 gld. 1 U.949.R47 05
Urad ravnatoljstva. 21— a Via Valdirivo.ft/J (v lastnej liiSi.)
Brnsko sukno
za elegantno
pomladansko ali poletno obleko
t odreeklh po in. 3-10. to jc 4 čuimjskfl vatlje vsak kupon za
ar srid. 4.30 i/, flne nt
tm~ K0lrt. 6 iz flnejHe -M fto1<l- 7.75 iz ji.ko fln > m BV K»1<1 10.60 iz nuJHiioJBe
pristne ovčje volne
kftkor tudi sukno za povrfinjd Huknje, ČHgljino sukno, p i'pl.-t«no z svili, poletno v.iljann suktv), Bukno za llvrijo, tkaninn i/, niti. katere se il tjo pr.iti, fino in najfinejše Crno sukno za salon obleke iti. itd. poPi J* proti povsetju iznosu rte lun in s' lidnu, jako dobro po« ana
tovarniška zaloga sukna
S'EGEL IMHOF
v Brnu Brilnn),
Izjava! Vsa kupo i je dolg H 10 m. in Br>k 136 ctm., torej zadostuje popolnoma za koniplotno obleko za tf.i»podo.
Tudi se dsje kolikor metrov se K.lainfii ne, da se odpošlje natanS. o bi jjo po izornnem it/oivu,
Uzorci zastonj in franko. 18—30
Via Carintia br. 28 u Trstu.
II
---—----|ii.r
,Jij Trosi 80 žč. duhovščina, kršćansko učitelje
ter meščane uljudno, dn kolikor |x! mog.tč« priporočajo to solidno, ceno, edino krščansko tekmovanie.
ai'z:	Ji^jiErjirrsj
Krščansko tekmovanje!
Poletno češljano sukno
7.0. rnožk« oprave, elegantno, trpožno, so morit prati, (50 cm. fiiroko.
1 opruva B'/j -metrov samo for. 8 —
Brnsko sukno
sumo dobro vrsti : 3.10 m. zu jedno obleko for. 3,50
a.10	„	„	„	5 _
3.10	„	n	boljSe ,	l 7.80
3.1U „	n	fino	„	„ 9.51)
3.10	B	r	jako fino „	„ 12.50
Brnsko sukno za suknje :
2-10 m. za površno suknjo f. ti.30 2'"1 i i n „ fino „ 8.40 '-•10 " » « » jako , „ 12.150
Črno sukno za obleke
7.u duhovniško in salon obleke: 1.20 m. Dosking zn hlače for. 2 50 2.30 „ Peruvienne /a hlače
in telovnik	„ 7.20
Vho, kar ponujajo druge tvrdko, ima tudi krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje.
Za ženske obleke
gladko sukno vsako barvo : Cachemir 10 m. . . . for. 4.50 Volnati atlas 10 „ . . . „ (5.50
Poletno sukno za prati:
Creton, lepi uzorci 10 metr. for. 2.80 Satin, „ „ 10 „ „ 3.-Trožičje sivo, svitlo in temno. 10 m. I. for. 3.50. II. for. 2.80.
Za domačo porabo:
Domače platno, 29 vntljev * i f. <1.^0 5 5 50
«	*	n ti i« n W'JU
Sifon, fini „ B	. . „	5.50
» srednji „ „	. „	4.50
Kraljevska tkanina n n	4 4 „	5.80
r „	n	7.50
Kanafas prave barve 29 „	. . „	(5.—
Oksford „ „„„..„	4.50
Brisalke I. <5 komadov	. . „	1.80
n. « « . . * i.2o
Namizniki, r. ,, . . „ 1.20 Vse, kar ponujajo druge tvrdko ima tudi krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje.
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
a' occupa di tutto le operazioni di Banca e Cambio - Valute.
a) Accetta rerummnti in Conto cormite, abbonando PELI BANCONOTE: PEK NAPOLEONI: 3° D c. preav di 5 g ni
»V/0» ,, M12 „ 2»/40/0o.preav.dl20 g.nl 31 g „ n 4 mosi fisso	« » «» m 4U n
35, n a 6 „ „	3'A « n « 3 me»»
3s/4 „ n 8 „ „	3'/a ni. n » 6 »
Sulle lottere di versamento in circo« lazione nudi a in vigore il nuovo tasso d'interese a datnre dal 13 o 20 Maržo a neconda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 2a/4°[0 in-terefiso annuo sino a qualunque somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a viata verso cheque; Importi inaggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Conteggia pfr tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Assumepei propri correntinti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali por Trieste, Vienna, Budapest ed altre prii\cipali cittš,, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facolta di domkiliave effetti presso la sna cassa franco d'ogni spesa per essi.
b)	Siincarica delVacquisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe dell'incasso di assegni, cambiali o coupons, verso 1 [s°[o di prov-vigionc.
c)	Accorda ai propri coinmittenfi la fa-colta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis 1'incasso dei coupons alla scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno 4>^°[0 o 5°[0 della Banca Commerciale IJnghe-rese di Pest o le lottere di pegno 4°[0 deli'i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna.	8—24
Trieste, 8 Maržo 1888.
Krščansko tekmovanje streži vestno ter spre j me nazaj kar .se ne do pada.
j 2—10	Naročbe izvršuje su po povzetju ter so iinnjo pošiljati na;	10-0
Erstes cist. bchordlich conccss.
lik
S HANDELS-AUSKUNFTS-BUREAU IN BRUNN. ,u
_	Uzor^ 'n ceniki se morejo zahtevati pri istej tvrdki.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.