dobl^f... C ^^^ KAK ODA" | I . ninuiiio v .IngoJaviji. Vsi ti dogodki pomenijo za NVmce gotovi konee na Balkanu in v jugovzhodni Evropi. Rusi stoje sedaj na mejah Jugoslavije, Ceh o slovaške, finske in Turčije ter so osvojili Rumunsko in Bolgarsko, Madžarsko pa o-grožajo od toliko strani, da je za njen padec samo se vprašanje rasa. Druga ukrajinska armada maršala Rodioua J. Malinov-skega je na 1(M) milj dolgi fronti in 80 milj za jugoslovansko mejo napredovala milj t<*r je oih 'bolgarski meji raztegnila svojo Črto na J'Jft m H j. Zavezniška in nemška poročila, da so Rusi vdrli v Jugoslavijo in so združili z jugoslovansko osvobodilno v o j s ko ;uaršala Tita in da so vdarili skozi Bolgars-ko do turško in grške meje, Moskva dosodaj še nT potrdila/ Ko se je rdeča armada združila s Titovo armado in sta pričeli skupno ofenzivo in ker ko zavezniki v popolni oblasti firedozomskegn morja, jo za Nemce izgubljeno vsako upanje, da hi mogli umakniti kakih 25 divizij z Balkana in egej-skih otokov. Partizansko čoto maršala Tita. zavezniške pomorsko sile, ameriška 15. zračna siia in nekatere zavezniško četo na Jadranu so se združile v skupnem boju proti h kup n on tu sovražniku. Železniško proge na Hrvatskem, v Rosni, najvažnejša proga Beograd—Skoplje, proga Beograd—Zagreli in posebno železniške proge v Sloveniji so 'bile na mnogih krajih razdejane. Ko jo bila razbita proga Skopi ji*—lv£*los, je Qnlo ribi tih in ranjenih nad tisoč Nemcev. Ko so Rasi v sredo zavzel Tnrn-Sevorin. so l>odo mogli kmalu združiti z armado maršala Tita in bodo skupno pričeli prodirati na Madžarsko. Na severu pa so Rusi skozi Poljsko bližajo Madžarski. Nemški radio pfravi, da so Tiiitomci trdovratno držijo na '20 milj dol-gi fronti. Angleži so prekoračili reko Veneto, pot milj od moje male republiko San Marino. Amerikanci se stalno bližajo gotski črti med Floroin*o in Liuurskim morjem. Prednje straže >o oko! i šest milj oko in da jo madžarska domobranska armada dobila povelje branili Transilvanijo, na rije meji so že nahaja rdeča armada. To naznanilo, ki je bilo oddano po nemškem radiju v Bukarešti. pomeni nov razvoj dogodkov v zmeša nem položaju na Balkanu. Veliko presen^ečenje je povzročila ruska vojna napoved Bolgarski, ki pa je sedem ur po napovedi že prosila za premirje. Madžarska jo pripravljena branili Transilvanijo, katero je Hitler vzel Runmuski in jo izročil Madžarski; braniti jo hoče novzlic vsem nemškim porazom in hoče ostati v vojni na strani Nemčijo. Fašisti hočejo pobegni V- Soeijalisti<"ni slana Hitlerjeva in Mussolinijeva poročila v Tokio, sedaj pa je pod močno stražo na nekom letališču blizu Mila- na. Veliko franeosko pristanišče Pogled na veliko francosko pristanišče Marseilles ob Sredozeim&em morju, ki so ga zavezniki pred kratkim zavzeli. Angleška vlada je naznanila .da jo bitka za Ivondon koneana, razun mogoče nekaterih zadnjih strelov. Polkovnik Kdwin rhiivimn Sandys je lx>n-dončanom v njihovo veliko veselje naznanil, da je obramba Londona tako izpopolnjena in da so izletišča robotnih aeroplanov v.e toliko zavzeta in tako obkoljena, da je robotna nevarnost skoro popolnoma odpravljena. Sandvs je naznanil, da je bilo v 18 mesecih v boju proti robotnim aeroplanom izgubljenih 2IMH) angleških letalcev in 450 aeroplanov in da jo bilo ubitih nad 5000 ljudi. Rekel jo tudi. da jo od 12. junija od 8000 rolbotnih aeroplanov k: so bili izpuščeni, prišlo nad Anglijo samo 2.300. Medtem ko je spo)ce*ka vsaka robot na bomba povprečno ubila eno osebo, je sedaj t robo treh robotnih aeroplanov, da je irtbita ena ostfba. Polkovnik Sandys ima raiflogo varvovati Anglijo pred zračnimi napadi. Bojevanje proti robotom se je pričelo že eno leto prej, prodno so pričeli prihajati nad Anglijo 12. junija. Angleški bombniki so že celo leto bombardirali nemške postojanke in tovarne za robotne aeroplane. Sandys je na časnikarski konferenci tudi povedal. da je naglo zavezniško napredovanje v neverni Franciji odstranilo n etra most, da bi A ligi i jo napadli robotniki V-2, ki so mnogo večji kot pa V-l. 44Malo težko mi je govoriti o Y-2," je rekel polkovnik Sandys. 44Mnogo ne vemo o njem. V ndkiaj dnevih pa bodo časnikarji hodili po vs-eh teh krajih in bodo o njih vedeli mnogo \ta se združil L Največ je napredovala ameriška armada generala Ho1 organizacij, ki »hirajo klad za VSO. in v pomoč civilnemu prefuvatetvu vseh za-xoznmkih držav. Ta sklad se nabira v najbolj nlovečanske namene, to je za pomoč onim. ki po v sedanji vojni morali prenesti inrocro srorja in trpljenja, pomanjkanja in muk. Ko >e je pričela sedanja vojna, so razne organizacije pri • cle pozivati narod, da žrtvuje od svojih dohodkov saj nekoliko zh pomoč ljudem, ki jih je najbolj prizadela vojna. (>. |N>>a:.ieznih društev in organizacij se je razvila organiza-«i,»a \Vnr Ftand po celi Ameriki. Iu tako se s prvim oktohroni prične velika kamfla®ja za nalbiranje prispevkev v Vojni ^ ad, ki je znan pod imenom National War Fund in je pod pokroviteljstvom predsednikovega War Relief Control Itoarda. V*e te organizacije poslujejo po vseh državah in posebej tudi po večjih mestih in tako tudi War Fund v New Yorfcu. Iz -klada, ki se nabira, kupujejo živež, obleko, zdravila in druge potrebščino za one, ki so bili tekom vojne oropani wira najpotrebnejšega. Iz tega sklada dobivajo pomoč tudi zavezniški vojni ujetniki v sovražnih deželah. New York, ki ima v vojni služhi okoli 800,000 svojih sinov, zaveda svoje dolžnosti kot največje mesto na svetu. V dokaz temu je 12 organizacij, ki nndijo vojakom in voja-kinjam VH*«h za vozni ških narodov razvedrilo in Bahavo. Te. oriranin^je imajo v Xctt Yorku 50 prostorov, kjer vojaki najdejo prijazen sprejem, stanovanje, zabavo in duševno razve- • I ilo. Ka teh prostorih se je zglasiJo do '29. februarja vojakov in rojakinj in razdeljenih je bilo med nje 7.32,441 l«rezplačnih vstopnic za razna gledališča in druge prireditve. V War Fund spada tudi Veterans Service Center, ki po-maga vrnivsim se odslovijenim vojakom, da jim je pomagajo v najnujnejši potrebi iu da dobe primerno delo. Zupanov odbor za oskrbo otrok, ki tudi pripada vojnemu skladu, je v Xew Yorku postavil 50 oskrbovalnic za otroke onih starišev, ki so zaposleni v vojni industriji. In kakor v New Yorku, tako deluje War Fund tudi po drugih krajih žirom Združenih držav. Mi doma smo Obvarovani vojnih .strahot zaradi zemljepisne razpad je. Toda modre in zlate zvezde na oknih pričajo, da so natša srca tudi v vojni. "Ubit v (bitkiM . . . "Pogrešan" . . . "Ujet" — Takih sporočil so stariši ali drugi bližnji sorodniki v Xew Yorku iu drugod dobili že mnogo in taka poročila še vsak dan prihajajo. To je naša vojna in naša srca so pri onih, ki se bojujejo .ta bojnih poljan ali iu dajejo svoja mlada življenja, da bo " lednjič po celem svetu zavladala demokracija in' ljubezen med narodu Ijctos je pomoč ,bolj potrebna, kot je bi*a dosedaj. kajti boji so najljutejši, žrtve so največje in potreba je velikanska. - Vojna gre proti koncu, toda predno bo sovražnik padel poražen na kolena, se bo boril z vso srditostjo in zato so t udi naše žrtve na bojiščih zelo velike. V zvezi s kampanjo za nabiranje Vojnega sklada je hil (i. septembra v International Building v Rockefeller Center v New Yorku razstavljen nemški robot ni aeroplan V-l in bo razstavljen do 26. septembra. Razstava je odprta nb delavnikih oil 11 dopoldne do 6 zvečer, dh nedeljah pa od 1 do 6 popoldne. Aeroplan sicer ni pravi nemški robot, temveč, so ga sestavili angleški inžinirji na podlagi robota, ki so ga izstrelili v Angliji. Dolg je 25 Čevljev, krila merijo 16 čevljev in v njem »o vse priprave, ki ga na poletu gonijo. S prvim oktobrom se tedaj prične kampanja za nabiranje vojnega »klada, čegar delež je namenjen tudi za Jugoslavijo. T «. TBTAN0VLJEN L. 1»! folitika je čudna stvar m i-ma obrazov toliko, da včasih človek res ne ve, kateri je pravi. Nekako podobna je tisti čudežni sobi iz samih zrcal — na Coney Isdandu imajo tisto sobo—in marsikateri se je že zaletel s svojim nosom, v posre-breno steklo. Vzemimo oaprimer "'Comma nder-in-Chiof" rol>o. Vsak otrok v šoli se uči, da je predsednik Združenih držav, tudi glavni poveljnik bojnih «il naših držav. Ena njegovih dolžnosti je ta; označena v ustavi in če bi bil pa predsednik tudi kdo drugi, bi bil še vedno vrhovni poveljnih bojnih sil'Združenih držav—in se tecra ne more odkrižati. če bi se prav hotel. Je pa<- ena njegovih predpisanih dolžnosti, katere mora sprejeti, rad ali nerad. Toda politika vidi v toni nevarnost in poskuša omalovaževati vso, kar bi motalo kak blesk na kandidata. So več, po svoji dvoličnosti gre tako daleč, da naravnost zasmehuje predsednika, kot bi -i sam nadejal to dolžnost—in bi bil on prvi, ki jo ima. Politiki dobro vedo, kaj počno—dobro vedo. da delajo krivico, tako predsedniku kot dolžnosti sami. Toda politika je čudna in računa s Čudnimi številkami. Xi ji toliko na tem, koliko je resnice v stvari ali tako smešno zvoni; kot na tem, koliko se jih bo prijelo, da bodo volili, kot so tam želi. Kaj so politikom obljube; kaj je njim resnica—če so samo glasovi, zakar gledajo. Ko pa pridejo notri pa na rede, kar se njim zJ jutbi; ne pa, kot je prav za tistega, ki je volil zanje. Kar največ zamorijo Roosevelt u, je to. da je držal besedo malemu človeku. Ko bi on pozabi,' na obljubo, ki jih jo dal in pustil drugim, da bi po svoje komandirali. bi danes ne bil o-črten pri njih, kot je, in hi jih ne bolel četrti termin prav nič. Peli bi mu slavo na vse protege; na vseh koncih in krajih, kot možu. ki je re>il Ameriko —no za Ameriko, pač pa zanje, tako namreč oni tolmačijo to Rojaka proximo, ko pošljejo aa naročnino, alco je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATE8 oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER. Xewyorska tm" pravi, da v slučaju, ako bode Roosevelt zopet izvoljen predsednikom, bod« tudi dosiužil: svojo četno dol>o presedovanja na kar bode izvoljen — v slučaju potrebe, — v petič predsednikom, kajti vsi ostali demokratje ne morejo, z njim tekmovati . . . 0IT AW«iiS)t )• anaao, kako m je ?ae podraillo tn ravnotako tudi tiskom! papir in 4roge tiskar rake s Um, og»č* W prej plačano naročnino- AU NB BI OBNOVIM SVOJO NAROČNINO *B DANES in ne čakajte na opomin, ker s stem prihranite upravntftru ■opiti slBMHrtroikef RAZGLEDNIH FRANCIJA BO ZAHTEVALA ODPOZVANJE PARIŠKEGA KARDINALA strica. Umrl je po operaciji na slepiču, star 58 let. Zapušča t u ženo, 4 sinove in 4 hčere. Dva sta že poročena, eden .je pa pri mornarici nekje na Atlantiku. V domovini pa zapušča očeta, brata in dve .sestre. Pogreb je bil na Veliki Šmaren z veliko sv. mašo v slovenski cerkvi. Ptred par tedni je umrla tudi zvesta dolgoletna naročnica "G I. Naroda" Jota na Divjak (Košakova iz Vrhnike). Bolehala je že dalj časa, ter zapušča sina Victorja in hčer Roži ter dve ses-tre v Wauke^an in eno v SU>. OhieAir let ni Andrev Hostnik, rojen v Skofji Loki na Gorenjskem. Do letasnjegra poletja je bil še precej trden, ter jo bil dober mesec še z Andrvjom v Waiike^ann, ter smo se skupaj malo pozabavali. Pred par tedni pa mi povedo, da je Grandpa, kot smo ora vsi nazivali, začel vidno pešati, ter se peljeva z ženo 24. avgusta v Wisconsin oibiskat gra, ker bili smo si ve dno dobri prijatelji, ter se mi je kar dozdevalo, da ne 'bode Poroča no je tudi bilo. da je v Girard, Ohio umrl Vrhničan John Jesenko, kateri je bil po-sobno med Slovo me i v Olevo-laudu dobro poznan, kjer je hil vedno navzoč za dobro stvar slovenskega naroda tor tudi armotno vedno -na razpolago. V trpljenju svoje bolezni pa je dokončal življenje v hiralnici. Tako jo plačilo teca sveta. 29. avgusta je preminul Anton Lnkamčič v St. Therese bol-niei v Waukoganu, kjer je bili dali časa holan. Star je bil 51' več dolgo med nami. ( Bil je še dotiro volje, toda vi-1 lot. Rojem v Za.plani nad Vrh-' dno oposšan v postelji, ter mi niko. P>tl je član društva Slo-j stvar. Amerika so oni in dragi •* "Jožo, sedaj ibodom pa S** SNP.T. JZapušča ženo kmalu odšel.'* Pa ga. opomnim,' ^11 v AVaukegan in eno sestro' da mi tako že zadnja štiri lota!^rs. Kneze vir v Wi 1 1 o \v prepoveduje. ".Ta, pa to pot so pa samo nekak obesek k Ameriki. Včasih tpdi nadležna golazen, ki se je nalezla na to stran oceana, iz vseli mogočih zagvišno," mi pripomni. kot™ zern,J°- j Vprašam ga, če se še sporni- «Sedaj pa vzemimo vojake, nja, ko sva bila pred nekaj leti — .Neki časopis piše: "In se- na koncertu pevskih društev v veraJ respects, soldiers are not Narodnem domu v Waukegran. •people — unfortunately, per- Nastopila so tudi nekatera chi-haps, /but necessairiiy. They caška društva v zboru. Sedela can't choose their own clothes sva v peti vrsti, pevke na odru or food; they have to live where pa v krasnih dolgih oiblekali. they're told, get up and fight Rekel sem mn: "Grandpa, na-when ordered, put out the denite si očala, da boste bolje lights and go to 'bed or jump videli." "O saj jih vidim do-down foxholes on command, and so on." Veliko ljudi misli tako, da vojak ni človek, ampak le nekak predmet, s katerim se lahko igra in ga prestavlja in mu zagrinja pogled, — toda po drugi strani, so pa tudi ljudje, ki mislijo, da umreti, nI samo na sebi, notbena prijetnost; posebno umreti za drugega, in se izkaže koneem koncev, da ni druge dobrote od tega, kot da je en elovek manj na svetu; "drugi malo bolj bogat, in če hočemo, lahko pridenemo, malo bol.) s ob Been. Ali je edina dolžnost vojaka, da položi svoje ži-v' jcnjo, domu na altar T Mnogo jih je, ki mislijo tako. Toda, ti so sami Jepo na varnem in doma Watijo, ter se rifbajo za stolčke. Njim se zdi, da je vo. jak popolnoma doiber, da vzdr-'zi napadp, da se da pohabiti, da, se «bori raztrgan, žejen in izdihne svojo dušo za dom; ni pa dosti do(bcr, dn bi da) glas— svoj volilni glas, kpt je dovoljeno vsakemu državi j n mi doma. Sprimgs, TU. Odhajajo res v prenaglem tempu drug za drugim. Pozdrav ! .To že ZeVne. i bicaiki dnevnik '*< "hi«-ji:iO Daily Xe\r~"\ j,> preje! o.i ,vo-joga 'zvesrir<• Ij;i v !;ari/u hrzo-javno poročil«,, k.-if'.-ro jo hilo objavljeno v inj»ie.-vaneiti ;i-tu dne .>. t. m. Poročijo op. ."». Ko pride papežev poslanik* ali nuneij v! Pariz, in ko -=e forma'no pri-j pozna po francoski vladi, ga • >o vlada takoj pozvala, naj od Vatikana zahteva, da -lednji pozove kardinala Emanuela Ceh stine Snharda. ki j,- pariški nadškof, da poda svojo o-»tavko; vlada bo tudi zahtevala, da >o i^toča-no od|K»zove nadškof škofije Notre hatne v Parizu, Mgr. I>eaus-art. "Katoliška e.-rkev v Franciji jo razdvojena v pri-tao-mišljeiiike in pomagače. in one ljudi, oziroma duhovne, katni -o poziv Nem ev k sodelovanju je«hiostavno o.lklonili. Tako je ea>inkarvan;jo Kd. 41, zapadno od TVil-mette, 111., kjer je pokopan poleg svoje žene. Zapušča dva sina Andreja in Feliksa, dva vnuka in pet pra-m ukov. Priloženo pošiljam ček za $10 v sklad Jugoslovanskem pomožnemu odboru — S. S., namesto cvetja na gvob pokojnega. — Prispevka po $5 od Jože in Arna Želene ter Ignac im Marv Jereb iz Waukegana-— Lahka ntt gruda ameriška. 15. avgusta pa smo pokopali tu v Waukegan vrhniškega rojaka Ignac Hodnika. Dva tedna poprej se je se veselil, da poj-de na svatfbo svojo nečakinje MM Hodnik, pa je bil mladi par teden dni po -poroki pozvan TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO • " Sp - j * Mm et tJm Hour a V angleškimi izpod peresa sloyitega pisatelja v g _ Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer n; bflo pisano še n&dar poprej. "Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po posti. . i,. i; i! Ker je uloga teta knjižic Belo omejena, je priporočljivo, da pofiljlfe naroČilo prej ko mogoPe. K naročila priložite ▼ dobrem zavitka gotovino os. inunke (Zdraienlk držav). XaroTito lahko pri: KNJI&ABHI 8ZaOYEHIO PUBLISHING COMPANY mwnum^m it J^* notn - avao-t in «!osta vil: *'To«la istočasno želim, da niti kardinal, niti M ur. B<'at!---art. ne m popoldneva d u o pred zahvalno -InžUo božjo, je domin i ka n Fr. Rme!clN*r»or oH-v Xofre Dame. kjer an je prejel nek rliiliovon in ira od-vedel v zakristijo. Mesto, da bi -e tam sestal z omenjenim kura toni. j«- pa v zakristiji na-><•1 — nad Ako fa. ki je l>il oble-* ■ -1» v svojem orna tu in -e je pripravljal, da priene < zahvalno mašo in fla tudi sprejme cre-uerala I>«• (ianlleja. "M^r. Reau*-art jo vprašal doniinikana, Fr. Brn.-kbert?er-,,a. eemu on (Beussart) iu kardinal nista bila pozvana, na kar je Hruokherpror od?*ovoril: **Monsoiirneur. general ne želi, da bi bil -prejet pn kardinalu, kateri je -projema 1 poveljnika (nemškega) tekom dobe zadnjih -tirih let. To jo nemogoče. Istočasno pa tudi vlada ne želi viti odarovorna za nastop iu tolmačenje, kamero >»i general zavzel. *" "Kaj pa vlada mislih* vprašal je nadškof. Bruekber-iror j.- pitiriedal nadškofu naravnost v o«"*i in dejal: "Vlada želi. da Vi rosirate.*' "Xadškof je par trenotkov lj'ol'al in potom dejal: ".laz ne morem razumeti, kako z^l-more nova vlada pričeti (vla-<*at i) po [»rotivorskeni naeinu. Res*. BrneklK*r£Tvo-ri : "V novi vladni ni niti ene ara nasprotnika vere, in tli >o orre le za osohnosii, ne pa /a si ranke/' "Baš v tem trenutku je pritekel v zakristijo nek duhovnik in krieal "napad nameravan v baziliki!*" Rev. Bru -k1>erffer je pri tem podelil množiei bla-i^oslov in se obrnil ter opazil, da stoji. — prod ironoralom Do Gani lojem in prefektom ('e-ratom. "Bruekboriror je ostavil Xo-tre Dame zaeno z prenerali Do GiiuHe, Alphonso Jnin, Lo-Olerque in Koenikom. — Xa-slednji dan je Bruekberofer dobil vest. da .jo bilo tekom streljanja. ki jo nastalo v cerkvi, l7o ljudi ranjenih, toda koliko je bilo mrtvih, mu niso naznanili. Vjeli pa so šest Nemcev in mi ličarjev (naeijskib francoskih domobrancev) v cerkvi, kateri vsi po -bili oboroženi s strojnicami in avtomatičnimi revolverji." Z ozirom na pronacijsko "voditelje" djndstva v Parizu tekom nemške okupacije Francijo, je *>il toraj tamošnji položaj si i eon položaju v Ljubljani, ker se menda še ni spremenil, — pa so bode v kratkem . .. DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK PPU«dna naTodlla« k**o poaUq jjnorlSkl ^riavljan. (T ttoTflnKIni) OmaMCCBUV Doiute pri. Knjigami Slovenia Publishing Co., 316 W*st IStii Street, New York ft, Nt Y Politika i ~4 7 Pi&e Ignac Munich tuiooA'-jtni TOšm -QLAS NARODA" ^ 11 ^ r' - ■ ^ |SuTmii im wit, raw tobk u. a. z. ~ 51»t Year w nniiiliillB Y-rty fT ** "^ShMltf a^i ^ K •A GKU> UfTO TSLJ A Lm EDBUtDfl EMMUvS m KAlUOOj *7—; U POL LMpl ^flO; gA flWM IIIA . ^on je dober za vse; ni pa dosti dober zato, da bi >e izrazil o tem. kako naj se uredi tisti dom, za katerega se bori." To ni zanj—in to zato, ker se politiki boje, da bo rabil svoj razum in volil, ue tako, kot mu oni narekujejo, pae pa tako, kot mu vest veleva. Ali ni politika ro- čndna ? J a. pa oui pravijo, A'mi hočemo, da vojak voli/' Hm. ko bi vedeli, kako bo volil, toda no vedo, zato hoT-ejo. r]a voli, in voli tako, da ne bo volil — >mo lahko prepričani, da bo tako. In potem so pa Slovani. Re-ptiblrkancj in posebno Hearsto-vi časopisi «=e l>ojo, da bo ta kosmati Slovan, ki jo seveda tudi komunist—ker Slovan in komu-nosti, sta ono in isto, — volil za Roosovclta. Seveda o Fin-o.ih, ki so se izrazili za njih kan- ididata. -o pa tiho. V vleT-e poljubno na vso ( -trani in mi. kar padamo edt-n preko drutfoira, da Moskvi u-•strežemo. Da %o Slovan voli! za RooseveJta ni noliona skrivnost, toda ne zato, kor mu kdo narekuje, ampak zato, ker dobro vo. rla ee so privloee reakcija do vrha, bo odzvonilo vsem pridobitvam, ki jih jo navaden elovek dosegel pod Rooseveli-om. ODHAJAJO DRUG ZA DRUGIM V slovenskih listih opazim zadnje ease vedno vec poročil, da je v tej in tej naselbini u-mri rojak, to jen v tem in tem kraju v domovini. Ker ni bilo zadnja leia nič priseljencev iz starega kraja in še poprej bolj redki, se mi vidi postopek sličen bančni knjižici, v kateri se številke vloge vedno bolj krčijo, ako se prihranke samo ven jemlje in ni-česar notri ne prinese. 29. avgu&ta smo prejeli od Andy Hostnika, Highway 41, zapadno od Kenoshe, Wis., obvestilo da je umrl njegov oče, 0lgaliHkega parlamenta — iz- j javil, da je 44vlada sklenila^ odstraniti \se zapreke, ki so! na poti bolgar-kemu narodu) v njegovih težnjah k s»voho j di". 4tVe»"-ina bolgarske ara na-j roda", j«» nadaljeval Bagria-nov, *\ni nikdar želela, da -e me-a v vojno mod velikimi silami. Vlada naznanja, da bo to željo v \ sem vpostevalaT*. Prepričani, da je Neme ja' uotažena, so bolgarski oblast-! •niki na nkrat za<"«eli kazati veliko Ijulx-zen do svojega ljiul--tva. Ali ta nova Ijulwzen je samo izraz njihovih obupnih [»o i/.k ti sov, da bi se reovinske ladje, ko tone in s tem ponmijn doiyodljaj iz 1018 leta, ko je izhod Bolcrar iz vojno usodno oslaltc). južni l>ok Centralnih >il in pospešil njih kapitulacijo. Pre* i -ti/ Ven h'i jo v Sofiji stalno l>eia radi nacističnih ]H»rnznv na vzIkmIu. /apadu in jugu tor ihpora Hitlerjevih irenetalov in končno radi turškega odloka da pretrga diplomatsko vezi z Roich-om. T>anos c.'lo najgoro-*lcati izhoda i/, svojega zapletenega po-io/aja. Takrat -o še poizsku>ali zadržati vos plen, katerega dr, bili s poiinx'-jo svojo zvezo Hitlerjem. Razumljrvo je, da *o zavezni1 $ 'te pogoje odbili. I kane- je (»olgarska vlada pri ) ^ avl jena biti -kromnoj>a v j Hvo^ih zahtevah in bila bi zadovoljna s predvojno rafjo ItoUarske in Južno IVtbrudfio,! Antcro ji je Ruiiumija od-to-Ppila leta 1944» in katero sta priznale Rudija in Anglija. Tragedija IVolgarske, katera jo jo pripeljala do današnjega j i»>.k»\i»a |R>ložaja je v tem, da v t ku zadnjih dveh desetletij j njeno ljudstvo ni imelo besede; v l'oi muLirauju državne politi-' ke. Zadnja vlada, ki je imela >itoko ljudsko podporo, je bila' vlada bivšega kmet^kega vodji- Statuholijskega. Ta veliki a]M»stol jnžno-s loven-ko enotnosti je bil l!>2:{ leta odvržen j iti ubit po kliki pro-faši>tionih. častnikov, prodanih intclektu-[ alcev in inacedonskili terous-tov, ki -o zastopali okvarjeno huržoar/ijo in dinastijo. Bol-garski narod -o je spontano dvignil profci toni uzunpator-jeiuj, ali nje rtov upor .jo bil za-dijMii »v potokih krvi. Umor .10,000 najltoljših sinov Bolgarijo jo oslabel življenjske energijo deželo in znatno vplival na njeno nadaljnjo krlastro-falno snwr. Vendar, niti teror niti demagogija nista bila zmožna iztrebiti demoki a t ski h to-' \--- žen j bolgarskega ljudstva- Vladajoča oligarhija ni nikoli do-j segla resničnega temelja med j ljudstvom in ujen r*oložaj je 'ostal nestalen. Jez med bolgarskimi vladar- \ I ji in ljudstvom je bil zvijačno j Jizkoitiseen po Cioebbelsu, kato-jiega znana propaganda ''rdečega i-trabila" je posebno vplivala na oblastnike. Oni so luuikii 'č snia t ra 1 i zoml jopi suo bližino Sovjetske Rusijo kot stalno grožnjo. Z druge stkani pa -o re-u-ični čuti navadnega j Bolgara do Rusije 'dobro zna-j ni; njegovo -o simpatije vko-reninjene v plemenski in jezični -ličnosti in na čutu hvaležnosti do velikega slovan-»kitra brata, ki je leta 1-sT^ . -vol»o.lil Bolgarijo od -tolet-n« trn turškega jarma. Pari M i jčna Rusija jo bila <(olgo sma-trana zaščitnim Bolgarije, a veliko -ocijalno izpreuienilx1. k"(' |>o -iedil:- revolueiji lota 1917.j j-o ^e liolj poglobile simpatije; oziroma >enetr;i in :zkori>čane-n Rusijo, so propadli, a ko je avgusta 19+0 moskovski nogometni klub ob-iskal Sofijo, >o spontane mani lestacijo mno/ic o-npuile tuji* opazovalce. Nov< »t i (but 1W0 je Sovjetska višala predlagala Bolgariji pakt lib -d sobo j no za>čite, katerega jo prebivalstvo navdušeno pozdinvilo in za katerega -o jo celo »izreklo 140 do 150 poslaneev v nedemokratično izvoljenem parlamentu. Ali vladajoča klika ni sprejela so-jvjet-kesra »piedlosra. ampak je. j dosledna -vojim pro-naeisti-«'-iii smernici do logičnega konca. zvezala marca 1940 Rolira |ri jo z o-i-iVm. Rač-nnala je na pompč Hitlerjevih bajonetom, da podpre svoj majavi položaj, da drži narod pod.jamvl j on in instoča-no ure-niči šovinistični j-en o Veliki Bolgariji. Medte u, navzlic -talnemu jnomšemu pritisku, kralj Bori-; in njegovi dvorjani se ni-o Hj.ali pretrgati od noš a je v z Ru-ijo. ker so so bali po-dodic takega početja. Položaj Bol ga-1 i je kot o-irneira satelita jo toiej /are- nenavaden. Xi -e lio.ula na nobeni večji fronti, janvpfik jo -vojo aktivnost omo-■ ji la na vlftLro /a uda rjo v na Bal-[kaiiu. dokler so nj< ("mo-nvor-ke luke služilo NVnkcom za baze prot.i Rusiji. Po besedah Maršala Tita so Bolgari v svojih -popa dih 7. Nt i rodno o-vol»odilno vojsko .»ligoslavije ni-o Ivorili z nobenim n nt-du-onjom. O*! pretekle jeseni .jo Moskva vso bolj pritiskala na bolgarsko vlado, da zmpusti O-VŠČo, a istočasno apelirala naiavno-t na ljnd^tTo skozi n; i jzn amen i t oj rega sina Bolgarija. jun°ka Ivcipraškega pro- - m A ■ . -- - -- ■■ ■— — ees^i, -Dtjordja Dimitroiva.. e jr i>ojav ilo v poletju 1941 je zadnje čase doseglo velik zamah. Okrog :>0,000 PartLza-nr.v se bori v balkanskih. pki-' ninah. Oni imajo svojo lastno! radijsko i»ostajo "ICristo Bo-t*'vki redno aj^ lira na bol-, garsko voj-ko. naj odstopi iz Juaroslavije in Orčije, da naj -e pi otrirajo od noša je z Nemčijo in za sestavo demokratično vlade. Proti-vladna opozicija zed i njena v "Otačbcnem F:ontu." v katerem .je zastopana 'večina močno Zemljorad-jličke Stranko, FVlavsko Stranke, Republikanska oficirska zveza Damijana Volčeva. kakor tudi neke druge liberalne skupine. V Maoodonij so bolgarski Partizani borijo roko v roki z jugoslovanskimi in grškimi Partizani. V Titovi Narodno o-voliodilni vojski jo bolgarski kontingent, ki iz dneva v dan rast*. M'inuk'ga januarja so bo iga i - ko ga rn i z i jo o rga n i z i -rale predčasni upor. katerega jo Oestapo zadu-il. Zatvezniško bombradiranje jo še bodj raz-žarilo uporniški duh ljudstva. Maja meseca .jo Rusija zahtevala. da se odprejo novi konzulati in da -o 50,000 nemških okupacijskih čet takoj odpokliče. Nemški pritisk je tedaj bili dovolj močan, da prisili na od I nami. V kratkem času, ki je' J Hi j na razpolago, se jo razčiti-: ilo marsikaj, rešilo kocljiva; vpfasaitja in dalo smernice! bodočemu delovanju. V občem, i je hi plotek zasedanja prav j Ipovoljen. Mala nesogfasja oloža ju krajevnega delovanja j>osame j iznih po^lružmc. bi moial i-ka ti, informacije pri podružničnih1 zastopnikih. Prevladati bi nm-i rala objektivnost no pa sub-| jektivuost, ono-tavrno rečeno, da se da priznanje lo osebam, ki ga istini zaslužijo. Žalostno jo dej-tvo. da zbornica i ostala nema, čeravno jo mar-j J kdo izmed delegacijo in iz-! vrtnega odbora dobro znal, da; rlela kiiv'ca, pa lo ni imeli nihče toliko poguma, da b« se' i priprt. General Bojdev, pred! kratki m še poveljnik Četrte i a n mule v Skopi ju, se je pri-druyjil proti-nemškim silam. iNepopularnost. vlade je do-seaJa svoj vrhunec. V svojem govoru v Plovdivu je bolgar--ki umiistor trgovine Iliri sto Vasilev nedavaio priznal, da je! vlada v 4 4 spopadu z vsemi ra-j zredi'Mmie-ter.-tvo^^ropagan-do je zaprto, iplomat>ko »pretrganje Turčije z Nemčijo jo pospešilo ta proces. Bolgarski oblastniki ne moi^jo več natvezati, da so, izolirani od zaveznikov, ter :v nemogočno-ti iz>gnati NenweJ ki po najnovejših poročilih sami zapuščajo Bolgarijo. Bolgarski diplomati v Ankari in Švici poizkušajo dobiti zvezo z zavezniškimi poslanci, medtem ko -o bolirarski delegati prod k-at kini bil: pri Maršalu Titu v Macedoniji z namenom, da do-ežojo sporazum. Sovjet--kim zahtevam z:i konzulate jo zadotščeno in bolgarski oblastniki so mučijo, da bi prido ■ bili simpatije sovjet^kh dirplo-'matov. Popolni bankrot pro-nacisti eno politiko jo pr:znan po samem Bagrianovn. ko jo v že omenjenem crovoru kritiziral prejšVijo vlado, ker jo zavlekla Bolgarijo v vojno 1 * brez da vpraša ljud-tvo". BacTianov jo tudi dejal, da jo v Bolgariji ekonomski kaos, da tam življenje temelji na nezakonitosti in da bolgarski kmet. kateremu priporoča potrpljenje, nima niti srajco na sobi in je prisiljen, da hodi bos. Bolgarski oblastniki so spregledali, da je prišla zadnja ura. Ali oni še vedno upajo, da so jim bo o- VSElVtrPRlZADETlM »glasil in po^kiušal popraviti zgrešno na lice mesta. Znam/; da vsi oni, ki ne delamo za east, nagrado ali priznan .je, ( bomo še v dodoče storili vso,'] kai- bo v naši moči, če prav | se ne obeša našega ]>ožrtvoval- , nega drla na veliki zvon. Bodite prepričani, da l>o naš narod sam -poznal, kdo je v ist-ij, ni dela in žrtvoval zanj. Gren-j ko spoznanje, da sto bili pre-| zrti, naj vam blaži zavest, da'. . i ste storili svojo narodno in j človeško*dolžnost. P:ej ali tslej bo-i<» poplačani za -vojo^ veliko pozrt»vov alnost in irloboko brat-ko ljubezen, mordtfi na po-dobiMi način, kot som bila jaz. Jože Zelene iz Waukegana, mi! je po rojaku delegatu .Jolin' T 111^x11 iz Pliicaga, po-lal no-| koliko lepih posnetkov Vrhnike. ki jo je naš v» liki nesmrtni Ivan Cankar t; ko ljubil in kjer srni preživela najlepša živi jonska leta. dolin-ko in dekliško doJ>o. Ker mi ni poznan njegov naslov*, 11 vil tem polom izrekam i-kreno zahvalo, da je na tak lep način izrek«-! -voje priznanje za moj > delo v prid našim junaškim bratom in sestram v sta'i domovini. l.-ia Monton. tajnica podrti ž -t. 1 SANSa. -rečilo zadržati svoja me.-ta s kakšnim "a la Badoglio pol>o-tan.jem **. \r.e»lteni je potrdil jen jo bolgarskega naroda, ki se bori p:nt■ Hitlerju In domačim iz-dajaieem. bolj kot nobeden sa- telit-ki narod, dos< glo svoj ko-0 . % nec. Bolgari želijo mil in de-lin-okracijo. za katero so se ta-k»i vztarjno l»oi'ili. Oni želijo najpri-rčiiejšo odno>aje z Ru-ivo.ji lkorločno-ti, ih> Bolgarska postala središče miroljubnega in demokratičnega Balkana PREDSEDNIŠKA KAMPANJA Od urada za pred-edniško kampanjo govornorja Thomasa K. T><'wev-a smo prejeli naslednjo poročilo s prošnjo, da ga priobčimo: — Dne 5. septembra 1944 jo bil ofieijolno otvorjen odbor različnih tujeježičnili skupin pod imenom: The New York Htnto All Ameriean Committee for Dewey and Brieker. s svojim glavnim uradom pod naslovom 41 E. 42 n d Street. 5th iloor, New York City. Vse ameriški odbor, ki sestoji iz ameriških državljanov i-ijozemskega porekla, bo služ.il kot. centralni vir informativnega materi jala tikajocega so kandidatov republikansko državno lisfe, ter bo pomagal vo-liloom inozemskega porekla pri Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — ' 3 za $1.— ¥ Breesea of Siirlm Ume off Blossom (Oetnl * Po J Meru Kolo * Sfmvaj Milk« MoJ« Orphan Walta V Dekle na vrta C*j, VI.mrii'-k:i. * IifllV-i'-:i M1n.ll kapeniMe * CJremo na fttajermko SlaJeriP ¥ Hajtpj Polk« Če na tujem * Slovenian Dane« V and« Polka ¥ Židaoa marela Veseli bratci * Oblo VaUey SylrU Polka ¥ Zvedel na nekaj Ko ptlčiea ta mala * UoLiia 1'olLn SJmvnska Pulka * Paj* EDINA VRTNARSKA BNCIKLO- i® BrrtH L. D -8EV- PEpIJA ZA DOMAČO POTREBO! M0UR> B. S. A., poznana ooeha v Nli vlaokib besed — vse Jo Jasno, raz vrtnarstva, ki ca eenljo vrtnarski Iz- ločno« vporabno. vedeneL KNJIGARNA SLOVENICTPUBLISHING CO. 216 West 18th Street NeiP York 11, N. Y. ž 1 VI IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji jo v 1-°» rlol-olka Kje so moje rožice Maričkn peijla—i»»>lka Za tozadevni cenik In cene ploši ee obrnit* na JOHN MARSICH, Inc. 4C3 W. 42 n d ST.. NEW YORK DR. D. S. DIBICH (Tiovorim Slovensko-) ' 45 Asi or Pln-re Bible House (4th Ave & 8th St.) Xcw York Na^ir«*.ti Wannmakerjn Telefoni: V uradu: ORamen-y T^OIH Xa ii«>mu : rHelsr-a " Uradne, ure: Dnevno od 10 — 1 » »1. večerih -"» — 7 Angleški ( Molitvenikij lflllllllUI!lllllllll!lllllllllllllllll| V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. . "KEY OF HEAVEN1' v fii*'m usnju $1.50' "KEY OF HEAVEN" ( v imitiraneni usnju $1.— ( Naročite pri: ( SLOVENIC PUBL. CO.< 216 West 18th Street ( New York 11, N. Y. KUPITE EN "EXTRA" BOND DANE SLOVENSELA LIRA" "AMERIŠKA V PESMARICI m vkljufeoe sledeče j« slovenske pesmi: I i 1. rV'rieknlca — mofikt mbor t bariton »iimoppevom 1 2 Poiflruv — ino*kl *l«or S I^ihko no^ — tnoikl zhor \\ 4. Ot.iftki zvon — mešani t. Poinladnska — meAanl %bnr. ■ bariton MRI^pevrim ; C l.lra 1. — za nJ" ip'v», mn*kt In luešnn! zbor 7. f.ira II. — za meSanl »bor t. Alranti»'r»'i or. « bariton mm,-mospevom 9. K ari tatu Iz irnalma 12« — rttoikl rbor i 10 t*o<»| — za »am-iepeve. mešani zbor in apr eniljevanjem K las-'vira 'i 11 Psalm 23 — aa «nm"spo»e, m»-, Ian' xbor In »prpmljevanje i (laJMVlra alt urgel CENA SAMO 50 centov :,. KOMAD To ae koncertne pesmi /a mofike In mešane zbore, katere je nglasbil in v samozaložbi i/dal MA-TK4 L. UOI3IAK. organist in pevovodja pri av. Vidu, C'lev -land. Ohio, 1923. Namčlte to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 West 18th Street New York 11. N. Y. : registraciji, 'tor pri izpostova-I nju glasovnic za one, ki so odsotni in službujejo v ameriški . armadi. V toni odboru jo vk'^n^en tu-, di seveda Juaroflovanski oddof .'lok (>oba ">) ter bo na raz po. l a aro ah všc informa-ije v-em najini .juffo>iovan Vse-amori.ški odbor, (slovenska, sekcija.) "tLAft .>AMfUA" FRIDAY, SEPTEMBER jB^I944 miMTun E. PROKLETA :: Spisal F.MTT.K RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L (11«) ' Ločila — kakor rečeno — je zapustila hišo svojega o- četa že dan po mlioju, in takrat sc nič več ne ve o nji. Obče mislijo, da je mrtva. Oh, kolikim sem izkopal jamo!" "'Uboga deklica je svoj pogrewek drago plačala V' 14Da." zamrmra grof zamolklo, "vsi nedolžniki .so se pokorili za njega, ki je edino kriv, za grofa Bussieresa!" 44Bog ima v rokah usodo vseh, njegovi nameni so nam nerazumljivi, in vse, kar se zgodi, zgodi se po volji božji! Za upaj va v njegovo neskončno dobroto, in izkušajva, da z dobrimi dedi popraviva to, kar sva zmotno naredila slabega." Drugi dan. okoli dveh popoldne, je hotela grofinja iti ven. Bila je že opravljena; čakala, je samo še grofa. Hotela sta skupno Obiskati ofeiteljsko rakvo na pokopališču Mont-pamasse. Kočija je že čakala na dvorišču. Vratar je bil že pripravljen, da odpre vrata. Zdajci stopi neki mož na dvo-rišče -Hotel bi rad govoriti z gospo grofinjo Bussieresovo," dntgT 'P^^evajo. ' Mrzlično napredovanje sovjet Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani. Cena je $5«°° Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. "Gospa grofinja se baš napravlja, da se odpelje," odgovori vratar. vem. če vas sprejme. Pa glejte, uprav dohaja gospod Germain; obrnite se do njega." "Kaj *>i radi*" povpraša Germain novodošleea. *'Imam nekaj sporočiti gospe grofinji Bussieresovi," odgovori Goš, 44in mislim, da me sprejme." 44Kako li veste, da je grofinja tukaj?" povpraša iznena-den Germain. "To je prav laJiko. gospod; včeraj sem bil na d'Ar-feuilleu." 44Ah, tako!" deje Germain. "Kar imate gospej grofinji povedati, je torej važno?" "Mislim." 44Gospa grofinja se odpelje. A pridite vseeno; hočem naznaniti, da ste tukaj. Va.se ime?" 44Jerome Goš, a2i pravzaprav marijonetar. Grofinja me dobro pozna." Germain odvede obiskovalca v veliki salon, kjer mu reče, naj počaka. Potem odide, da naznani to grofinji. Go.š je stal sredi salona žeto ganjen, v roki držeč klobuk. Pogledoval je tri ali Štiri stare slike, ki so visele na steni. S tem m je kratil čas. Zdajci pa začuden zafcriči ter urno stopi k eni sliki. Bil je to portret v prirodni velikosti, predstavljajoč mladega moža kakih dvajset let. "Pa saj to je l>eon!" vzklikne starček ves iz sebe. "To je njegovo čelo, to je njegov nežnozakrivrtjeni nos, to so njegova lica, njegove rdeče ustnice. .Jamica v ohradku, celo aiajhne temne brke, vse je njegovo! Tn tako so njegove obrvi zaokrožene, to je njegovo temno oko! ... On je, on! Ve bi obleka ne Jbila starošegna, »bi prisegel na to, da je fotograf mojega rejen<-a imel pred seboj! . , ," Grofinja pride \ ROMUNSKI PETROLEJ 3k>godki na vzhodnem boji-[ Xiomci so se pred vojjio trudili, da bi si zagotovili eno tretjino celotnega romunskega petrolejskega izvoza. L. 1940 so Komuni z Nemci s-klenili pogodbo, da IhkIo Nemčiji dobavljali po 130.000 ton niieseč-no. Politični dogodki pa so vse te pogodbe sprevrgli. L. 1914 so Nenuci s svojim kapitalom nadzirali eno tretjino romunske petrolejske industrije. Ta nenifska udeležba je znašala 1. 19.10 ikomaj še $.38%. Glasne l-onuun >'k e pet role jsk e d ru ž.be so v roknli Združenih narodov. skih armad na Balkan prav resno ogroža •icnnunske in ga-li>ke jx-trolej>ke vrelce. Izguba bo za Nemčijo, ki m bila nikoli bogata na tem najvažnejšem vojnem pripoinooku, več kot občutna. Hitler bo storil »vse, da Rusom zapre pot k Ploestiju, vendar kažejo zadnji dogodki, da ima le malo upanja da bi v teh naporih usp*I. Gotovo je, da bodo prn-s i jaške borbe — če bodo morale zapustiti Ploesti — postopale drugače kakor pa so postopale angleške upravne oblasti, predno so zapustile Romunijo. To napovedno piursi-jaško razdejanje petrolejskih vrelcev pa ne bo prav nič v plivalo .na zavezniške zaloge goriva. Z vso pravico je dejal v zadnji vojni Cle.mjenceau: "Kapljica petroleja je vredna toliko kolikor kapljica krvi." Ta nauk je prav posebno važen za nemško Wellrmaelit, ki ne bo iimela kje iztisniti novih kapljic, ko borlo romunske zar loge ztnan jknle. Rommnija proizvaja petrolej od leta 18T)7 dalje. V teku 50 let .je letna proizvodnja zna- »ton. Stopiti je mogla prav blizu Go- ff k° mili-?OT1 ton- ** ne daj. oprostite mflostiva gospa, oprostite!" zajeclja. 11 Jaz . . . jaz . . . sem opazoval ..." "Ta le portret T" "Ali, tedaj je to portret, pravi portret?" "l>a. To je moj soprog, grof Bussieres, ko je imel dvajset let." J 44Ah, gospod grof Bussieres je to?" "(Zdi se mi, da ste jako zmenjeni, prijatelj moj! Oemu li? r»aj ne govoriva danes vprvo!" 4 Prav imate, milostiva gospa! Le nekoliko sem potrt ftam ne vem, zakaj. No, zdaj je že bolje." "Kaj, Ste govorili prav sedaj, ko sem vstopila? Meni ice zdi. da ste besedičili o svojem sinu." Goš se zgane. i 4 l>a, da! Mislil sem na svojega fiina." 44On se zove I>on, kaj ne?" ? 44 Da, Ijeon, milostiva gospa!" "Ali Ste me obiskali zaradi njega, Goš? Saj veste, kako va« zelo cenim. Veselilo bi me, če bi vašemu rejencu ali vam inogla -biti na uslugo." 44O tem sem prepričan, gospa grofinja. Pa hvala Bogu, staremu Gošu ni potr*4>a ničesar." voljni T" ik° VHi m°Ž! Vi tPdaj P°P°lnoma 4 Deloma, da. Seve, da so nnm dane zmerom skrbi, brid-sr^n""PnJetnOSti V Življpnju- Človek ni nik<* Popolnoma Grofinja prikima. 44Ali je morda rejenec nehvaležen proti vam Gošf" povpnw, grofinja. "Ali se imate kaj pritoževati o njem*" i i 5" ******** ***** milostiva gospa! Ba« narobe i Kako vH mladenič je ta moj rejenec ! Tn vendar mi provzročujc ža- "Kako to, Go5?" 4 Sipam nil se je svoje matere. Joka po nji!" * "Ubogi otrokfwbogi otrok!" je šepetala grofinja Bas-sieresva in roea ji je bližala v.oSeh. ^ j ' (Nadslfrfiojt »todi.1 - nja znatno dvigala in je znašala leta 1925 2 milijona ton. leta 1930 T> milijonov ton. Višek je bil dosežen leta 1936, ko so pridobili 8,700.000 ton petroleja. Tik pred vojno je proizvodnja znatno padla. Petro le jska romunska področja se razprostira .jo ob vznožju Karpatov in se razdelijo v štiri glaivna okrožja: Bam-boviica. Prahova, Buzav in Ba-(kav. j ne bodo v prihodnjih letih našli v Romtuniji novih petrolejskih vrelceiv, potem je 53flo verjetno, da se bo proizvodnji znatno znnanjšala in počasi ugasnila. Sedanji vrelci kažejo močno izčrpanost. Najvažnejša diužba je 44Royal Dutch", druga je "Romjnna-Americana", afilaciju "Stan-da rt Oil", tretja je "Concordia"', ki jo sestavljajo francoski, belgijski in romunski delničarji, četrta je "Steana Romana", ustanovljena franco-sko-angle^kini denarjem, peta "Umirea" je čisto britanska družba. Iz teh razlogov nam 1h> razumljivo zaikaj se je zavezniško letalstvo izogibalo 10-miunskih petrolejskih "vielcev vse do trenotka, dokler jili niso zasedli Nemci. Zavezniško letalstvo je prvič napadlo Ploesti seniptembra 1*143. Pni tej priliki so ameriški letalci ugotovili, da so se Nemci dobro zavarovali proti letalskim napadom. Dobro se stponilnjamo, da je bilo takrat neinwko protiletalsko topništvo izredno močno in da so ise morali ameriški letalci držati precej visoko nad ciljem. Poleg zemljeske obrambe so nastopili tudi nemški lovci Messer-sclimritt, ki so pri tej priliki doživeli znatne izgube. Ta prvi dnevni napad ameriškega letalstva je stal več Liberator-jev in ta napad nam. laiiko pove, kaj v.?e bodo lahko sto-rili sedaj sovjetski bombniki, ko so se tako hudo približali petrolejskim fvrelceim Uničenje ronuunskili petrolejskih. rafinerij s s-tiani Ntem/cev, slučaju evakuacije. Ru>ov ne bo mnogo motilo, kajti za njihove po- CTEmramnmraiE)»iiffiEuiEEH? Mali Oglasi imajo velik uspeh H Prepričajte se! tiebe zadostujejo kavkaške In sibirske zaloge popolnoma. Napačno bi »bilo misliti, da je Nemčiji (popolnoma zagotovljena romfunska j>etrolejska proizvodnja- Pred vojno so Neniei dobA ali romunski petrolej takole: 4% po železnici, 21^c po Donavi in oMalo po morju. Danes je prevoz po morju za Nemce popolnoma nemogoč. Edini poti sta železnica in Donava. Železniška pot je zelo metsigurna, ker je stalno podvržena napadom in sabotaži NOV v Jugoslaviji. Pozimi dela rvetike preglavice že-lezniŠemu prometu sneg, posebno na kaijpatskem predelu.; Dbna»va tudi ne nudi popolno varno pot, ker so tudi tu npor-nifc.i, ki skrbe. da ne pride prav' vsaka ladja v Nemčijo. Poleg tega pa Donava pozimi zamrzne in je povprečno en JTfce>ec neprevozna. Edini sigurni prevoz bi bil, če bi Nerrtci zgradili iz Ploes-tija do .Brati>laive pipe-line. S to mislijo so se tudi ukvarjali, vendar znaša razdalja najmanj 1.000 kilometrov in bi sama giadnja tra.jala nekaj let. Ze sam sovjetski predor je brez dvoma dezorganiziral petrolejske iprevoze. Če tretji rajh danes še ni izgubil celotne ronuinske proizvodnje, je sigurno, da je izgubil njen znattm del. Kako bodo Nemci nadaljevali z vojno danes, ko je kapljica petroleja vredna več kakor eno človeško življenje ? Na to lahko odgovorimo samo: z rezervami in sintečnim petrolejem. Kakor je znano so Nemci na veliko zgradili naprave za proizvodnjo sintetičnega pet ro-lejiL. Sami Nieimci pa so priznali. da bi nikdar ne mogli proizvajati toliko bencina, da hi lahko rvodili svetovno vojno. Tj. 1938 so Nemci letno pridobivali v svojih sintetičnih napravah 1,800.000 ton sintetičnega bencina. Poleg tega so imeli v tem času tudi še velike rezerve, ki so jih pričeli kopičiti od L 1933 dalje. V glavnem so Ntemci bencinske zalo ge spravljali v zaipusčene liid-niike. Tu so v posameznih rovih zgradili ogromne steklene cisterne, deloma tudi železne in na ta način spravljali gorivo za namerovane vojne načrte. Pri tem iso seveda izgubili zaradi izhlapevanja velike količine goriva, ali so za* loge bile do . 1939 precejšnje. Ko so Nemci v aprilu 1940 ieta napadli Nizozemsko so strokovnjaki računali, da imajo Nenuci v rezervi 6 do 7 mi-linijov ton -bencina. Te zaloge so se mogočno povečale z zalogama, ki so jih Nemci naMi na Nizozemskem, v Belgiji in v Fia.nci.ji. Plen «v vseh treh državah je znašal po oceni stro-kov njakov okirog 12 milijonov ton. Te zaloge so Hitlerja podžgale, da je pričel z vojno na vzhodu. V teku prvih dveh let •vojne na vzhodu pa so nem&ke rezerve strahovito skopnele. Sedanji velika, nemški neuspehi in porazi v Rusiji so v gotovi meri tudi vzrok pomanjkanja goriva. Potrebno je v.po-števati tudi še dejstvo, da je sedanja potrošnja bencina v tej vojni tri do štirikrat večja na enoto /kakor pa je bila ob pričetku sovražnosti. Danes že sploh ne moremo več govoriti o pehoti v klasičnem pomenu besede. Vsak pehotni bataljon je danes do 75% svojih efek-tiv motoriziran. Bataljoni 700 do 800 mož potrebujejo najmanj 100 težjih motornih vozil. Nemci so na zahodu uporabljali razmeroma majhno število svojih čet, ker so bile v glavnem te čete motorizirane in oklopne. Na vzhodnem bojišču je stvar popolnoma d-iugačna. Tu se vale mase — milijonske armade in tu teče dnevno nekaj stotisoč motornih voasiL Železniške proge na tako ogromnem prostoru le delno premagajo promet in še te so stalno ogrožene od le- Šaljiva filmska predstava na Broadvvavu Zanimiv prizor iz nove šaljive igre "Hail the Conquering Hero", sedaj v Paramount Theatre, Broadway in 43rd St., Xew York, in poleg filma j<* še velika oderska predstava. talskih naipadov. Glavno breme dovozov, prevozov in odvozov leži na motornem vozilu. Vprašanje petroleja postaja v Nfemčiji poleg dmgih velikih nnotenj zelo važen problem.. Vedeti moramo namreč, da čio se zavezniški letalci potrudili v precejšnji meri uničiti neimškf? naprave za proiz-^ vod njo sintečnega bencina. Največji Svetovni Film v 50. Letih! DARRYL F. ZANUCK-OV "WILSON" "WING AND A PRAYER" POVEST O MATIČNI LADJi X Don Ameche, Dana Andrews. Wm. Eythe, Chides Bickfcrd, Sir Cedric Hardwicke. Richard Jaeckei in drum. Itn-:; tiiko mom liili Itazii- ita «»h hlfii) fanu v -fi glrUuliAčlb. GLOBE f'.ri^ciiM .1 > m 4."itli St GOT HAM Hi'«;ij<» I tm-ket Clul>. Coriis «le Ballet in Miisie Hall Symphony orchestra. O D TRENUTKA, KO STA SE SREČALA, JE BIL UMOR! NOVA ZANIMIVA DRAMA "DOUBLE IDEMNITY" v kateri nastopajo FKKII KAKKAKA Alar.MI KKAV STANWK K EDWARD (.. ROBINSON Povest nesvete ljubezni! 1'oleg. tesa velik loeltni nnst«.|» SKSTHi: AI»Nlir.\VS. The T.»p Trio of i he Nation Posel n-j m-: MITVHKIJ. AYHES in njegova CliS ^a PARAMOUNT BROADWAY in 43rd STREET New York SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2 ^ ZA ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki Je zbodila pozornost vsrpi ameriškega naroda, da* Je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prl&el tas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angie&tine — je jako zanimiva knjiga In J« priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, ki se tite sreče milijonov . . Cl- tanje te knjige Je bogato plačano."--Tako se Je izrazil veliki ameriški dnevnik • tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Podil jam Money Order kb $.............. sa lastnoročno podplsano(t) knjlgo(l) : MoJe Ime .................................................... St., uliea sil Boz fit............................................. Meeto In driava............................................... "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK 11. N. Y. V TKC'HNK '< tlA »B D H Y V 7tl> Ave 3,1 riml1 st- il U A I New York City