St. 178 Mtiiia Mm i mm M rarafi mUtm
—-
fzhaja, fzvzemii pond ▲slSkega *t 20, L n pisma te ne sprejemaj Anten Otrbec. — tnala sa mesec L 7.—, Za Inozemstvo mesečno 4
.t.t-
Uredniltvo: ullcs v*. -v* [«i«Jo uredni izdajatelj fn r> -■ 1 Tisk tiskarna Edinost. naroCnlM pol leta L 33.— In celo lete L6&—v Telefon nredolftv« tn uprave flt 11-57-

obole SK lullfa 1923.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVIIt
cDINOST
Posamezne itevilke v Trstu In okolici po 20 cenL — Oglasi se ra£una)0 f Brokostl ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 4« cent osmrtnice, zahvale, poslanic« te vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 3. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglaal naročnina in reklamacije se pofllljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s* Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje — Telefon urcdnittva tat uprave 11-67«
Konec konference v Lausanni
, Dolgotrajna pogajanja v Lausanni so zaključena, 24. t. m. je bila) podpisana mirovna pogodba s Turčijo. > Lausannska pogodba uničuje pogodbo, ki jo jo sklenila carigrajska vlada 10. avgusta 1920. v SevresuL Carigrajske vlade ni več, Angora je zmagala na celi črti in pometla tudi s starim režimom, ki je bil »odvisen cd velesil, predvsem od Angležev. Ta pc-godba je priznanje poraza zapadnih sil, s to pogodfoo stopa Turčija po dolgih desetletjih zopet v krog suverenih držav. Ta pogodba pormeni pravcato vstajenje iuičij-e, zakaj že mnogo desetletij pred vojno je bila Turčija le nekak kup-čijski prealmet v rokah velesil. Če bi bila caristiena Rusija sczmagovalka v svetovni vojni, bi bil danes Carigrad v rutskih rokah, v Črnem rnorju in. v ožinah bi plule ruske vojne ladje in Turčija bi bila potisnjena cd morja v angorske hribe, kjer bi životarila ■jesensko dobo svojega življenja.
Sevreška pogodba je potisnila Turke ob tla. Grki so zasedli maloaziisko obrežje, Angleži so se zasidrali v Carigradu, Italija je mislila na Heraklejo, Francija se je razpasla po Ciliciji, idilična* pojedina na račun Turčije je bila dovršena. Za Angleže je bil ta «pir» spojen istočasno s-prijetnim občutkom, da ni Rusije med «povabljenimi*.
Kemal paša pa se je s peščico svojih ljudi uprl takoj spočetka carigrajski vladi, ki si je upala podpisati za Turčijo tako srarr*oten in uničujoč mir, ter se zatekel v Angoro, kjer je proglasil neodvisno Turčijo. Najbolj so bili prizadeti Grki. Prvič ni sevreška pogodba zadovoljila njihovih imperialističnih apetitov, drugič pa je bil Kemal paša nevaren tudi za pridobitve se-vTeške pogodbe. Iz teh razlogov se je razvila vojna, ki so jo Angleži skrivaj podpirali. Brez soglasja in pomoči Angležev ni verjetno, da bi se bili spustili Grki v tako nevarno podjetje, kakor je vojna in to v ičasih, ko je bila boljševiška nevarnost na višku.
Kemal paša pa je vztrajal in končno dosegel tako' zmago nad Grki, kakršne ni mogel nihče pričakovati, niti Turki sami ne. Že v predpogajanjih v Mudaniji so Turki spretno izkoristili svojo zmago, a1 še bolj nesoglasja med' zavezniki samimi. Francija je že poprej za hrbtom ostalih zaveznikov sklenila z angorsko vlado dogovor ter izpraznila Cilicijo. Angleži so zelo zamerili Francozom tor tako malo prijateljsko potezo. Tudi Italija je imela interes na tem, da izide Grčija iz diplomatskega boja kot premaganka. Zastonj se je Lloyd George upiral Turčiji, ko so pa zaveszniki vlekli vsak na svojo stran. In neuspeh v Mudaniji je povzročil deloma padec moža, ki je stal toliko let na čelu angleške vlade.
Lord Curzon je na mah spoznal novi položaj in se mu prilagodil. Lausannska konferenca se je pričela 20. nov. 1922. in se vlekla v brezplodnih debatah dio februarja t. 1., ko so Turki zapustili Lausannoi. Francoske spletke so šle za lem, da pooštre spor med Angleži in Turki, ker so hoteli, da bi bila Anglija zaposlena na vzhodu. To se je zgodilo baš tedaj, ko so se Francozi že zajedli v Porurje in so hoteli imeti proste roke. Konflikt med Turki in Angleži bi prišel kot nalašč. Od tu naprej pa se je izvršil preobrat. Turki so spoznali, za kaj se gre sladko besednim francoskim «prija-teljem». O tem so jih tudi Angleži dobro poučili in ponudili so jim roko v spravo. Turki so se povrnili v Lausanno, toda niso bili več pod vplivom francoske diplomacije, temveč so se držali Angležev, Na ta način se je lordu Curzonu posrečilo, da je izvil Francozom nevarno orožje iz rok, zakaj sedaj so Angleži prevzeli vlogo zaščitnika Turčije; posebno pa cd tedaj, ko je nova revolucijonarna vlada v Atenah s krvavimi obsodbami prejšnjih ministrov zaigrala simpatije angleške javnosti, je bila Curzonu olajšana preckrenitev. Tako so Angleži parirali francoske zakulisne sunke
ter ostali gospodarji položaja in obenem
pokazali, da jim ni nihče kos v premagovanju zapletenih položajev.
Težkoče v Lausanni niso bile toliko v teritorijalnih kakor v gospodarskih vprašanjih, Turki so dobili skoraj vse, kar so .zahtevali. Končno so še z Grki zbarantali «Karagač», predmestje Odrina. Sicer pa so dobili nazaj vso Malo Azijo, medtem ko ostane vprašanje Mosula odprto. To vprašanje se bo rešilo separatno med Anglež! in Turki pozneje.
Morske ožine se razorožijo in so v vojnem in mirovnem času odprte vsem državam. Posebna komisija za merske ožine bo nadzorovala, da se drži ta del pogodbe. V tej komisiji so zastqpane poleg velesil tudi Grčija, Jugoslavija in Rusija. Rusija je povabljena, da podpiše ta del pogodbe 24. julija t. 1.
Znano je, kako so se trudili Turki zainteresirati Amerikance za lausannsko pogodbo, posebno so pričakovali od njih pomoč pri gospodarskih vprašanjih. In skoraj bi se bilo Turkom to posrečilo. Admiral Chester je bil že blizu sklenitve pogodbe, ki bi bila izročila Amerikancem zidanje železnic in izkoriščanje zemeljskih zakladov, Konkurenca med Angleži in Ameriko bi bila dobrodošla turški delegaciji v Lausanni. Toda Chesterjev načrt je padel za sedaj v vodo, Angleži so postali boli trdi in končno se je dosegel sporazum tudi v mnogih drugih spornih gospodarskih in denarnih vprašanjih. Turki bodo vračali dolgove, zato pa prenehajo kapitulacije.
Rusija b>o sicer podpisala pogodbo, toda z gotovimi pridržki.' Dasiravno je ruska vlada moralno in materijalno podpirala angorsko vladlo, vendar pa ni dosegla onih uspehov, ki pjh je pričakovala z oziroma na svoje žrtve, ki niso bile majhne. Kemal paša je v zadnjem času precej slabo vračal dobrote svojih moskovskih prijateljev in to vsled tega, ker m« m Rusija več potrebna. Kemal paša je tudi izgnal nekaj boljše vik ov in zdi se, da je rusko-turško prijateljstvo že pri koncu. Začasna slal>ost Rusije brani ruskim diplomatom, da ne morejo priboriti svoji državi tisti ugled, ki ji gre. Vendar pa nas ne smejo ti začasni neuspehi varati, V nekaj letih bo Rusija zopet zavzela svoje častno mesto med evropskima velesilami, ki jo bodo morale hočeš nočeš upoštevati;
Sklep lausannske konference nam dokazuje, da so mirovne pogodbe narušljive. Uničenje sevreške pogodbe je vzgled, ki silno deluje na vse premagance. Turško zmago so navdušeno pozdravili v vseh premaganih državah. Ravnotako navdušeno pozdravljajo tam to pogodbo, ki more služiti kot precedens za vse ostale pogctdibe. Ta za evropski mir nevarna upanja niso neutemeljena, zlasti če pomislimo, da tvorijo manjše države kupcijski predmet diplomacije velikih sii.
Nemci in Madžari dvigajo glave in se v dirbti pripravljajo na oni dan, ko se bodo uničile versailleska in ostale mirovne pogodbe. Revanšni instinkti so dobili nove
Eobude. Praksa- dokazuje, da je mogoče v alnem ribariti, to je izrabiti tekmovanje med velesilami za insceniranje konfliktov, sporov in spopadov, s katerimi bi se začela- splošna revizija vseh pogodb.
Vendar pa ima mirovni sklep tudi svoje dobre strani. Lausannska pogodba utegne postati podlaga za dolgotrajno dobo miru na turškem vzihodu, če se bodo le Turki hoteli vživeti v mirovno stanje ter tzra&iti svoje uspehe v resnični blagor svojega naroda, ki je daleč zaostaJ v kulturi in civilizaciji. Bližnja bodočnost bo pokazala, če se gre Turkom! resnično za svobodo in mirt ali pa smatrajo ta svoj uspeh kot nekako predpripravo za nadaljne pohode in zmagovita zavojevanja. Ne smerno pozabiti, da je turški uspeh »generalski* uspeh, in militarizem ni nikdar sit vojne.
Italija
Zasedanje širšega odbora popolarske stranke — Odobritev in potrditev politike parlamentarne skupine
RIM, 27. Včeraj se je sestal k seji širši odbor (Consiglio nazicnale) popolarske stranke. Seji so prisostvovali Rodino, Grenchi, Spataro, De Gasperi, Cingolani, Cappo, Longinotti, Cotelli, Terazzi, Cana-letti, Del Giudice, Mattemi, Muraglia, Novi, Ganni, Castellucci, Piccioni, Bianco, Ghiri, Gandolini, Campelli, Ferrari, Cec-coni, Marchio, Albertini, Sturzo, Cano-nici, De Rossi, Ruffo, Cappi, Colonnelli in Zolli.
Predsednik popolarske parlamentarne skupine De Gasperi je poročal o borbi za volilno reformo, pri čemer je naglašal pravilnost zadržanja toliko članov komisije osemnajstorice kolikor parlamentarne skupine pri glasovanju v zbornici. Popolarska stranka je smatrala, da je novi volilni red nepravičen in vsled tega škodljiv, ker bo »onemogočil ono pomirjenje duhov, ki je tako potrebno. V^ed tega so popolari nasprotovali temu zakonu v komisiji osemnajstorice in pozneje v zbornici. V tej bor-Jbi — je rekel De Gasperi dalje — so popolari dokazali, da so se borili proti volilni reformi le zato, ker jo smatrajo za krivično in za škodljivo interesom naroda, in ne iz kakih političnih razlogov. To se je -jasno videlo, ko so glasovali za prvi del resolucije posl. Lorussa, v katerem je bila
vzdržali glasovanja o drugem delu, s katerim so se odobravala temeljna načela novega voliln. reda. V nadaljevanju je poslanec De Gasperi obžalovat zadržanje tistih popolarskih poslancev, ki se niso držali discipline. Njihove izgovore, češ da gre disciplina le do tam, kjer ne prihaja v nasprotje z vestjo, je proglasil za ničeve, kajti vest veleva vsakemu katoličanu, da se mora boriti za načela pravičnosti. Slabe posledice novega voflitvenega reda — je zaključil posl. De Gasperi svoje poročilo — se bodo pokazale pri prvih volitvah. Tedaj bo popolarska stranka mogla opozoriti italijanski narod' z upravičenim ponosom, da je bila proti temiu zakonu.
Nato ie sledila razprava. Člana širšega odbora Ferrari in Ptcckmi sta kritizirala sedanje zadržanje stranke, zahtevajoč, da mora prestopiti popolnoma v opozicijo in opustiti dosedanje srednje stališče. De Rossi in Longinotti sta naglašala, da ni bilo zadržanje parlamentarne skupine brezuspešno, kajti dosegla je, da se je sgxe-jela v zakon določba o kvorumu, in s svojim zadržanjem pri glasovanju je preprečila na eni strani takojšnji sprejem novega volit venega reda, na drugi pa tudi takojšnjo razpustitev posbučke zbornice.
V prilog sedanjemu srednjemu stališču stranke je govoril Don Sturzo, ki je pobijal trditev Piccionija, češ da se je ta politika povodom zadnjih razprav v zbornici popolnoma ponesrečila. Podal je kratko zgodovino popolarske stranke in njenega se-
nagtašujoč, da mora stranka stati vztrajno na svojih položajih. Glede izstopa nekaterih članov iz stranke je rekel, da je optimist, kajti ti odporniški ne bodo mogli ustanoviti nikake avtpnamne organizacije. Po zaključku razprav« je podal posl. Rodina izjavo v imenu triumvirata, v kateri je naglašal, da se bo stranka vestno držala smernic, ki jih je začrtal turmski občni zbor. Nato» je bila sprejeta resolucija, s katero širši odbor odobruje taktiko parlamentarne skupine povodom razprav o novem volilnem redu, nagla&a svojo neomajno zvestobo načelu sorazmernega volilnega sistema in izraža željo, da bo vlada storila vse, da se doseže p Orni rje nje duhov in da preneha nasilje proti zakonitemu delovanju političnih strank in proti katoliškim organizacijam.
Novi
župan
dzražena zaupnica vladi, medtem ko so se I danjega spora z vlado) radi voIHne reforme.
RIM, 27. Mestni -svet je v otvoritveni seji izvolil soglasno fašista Dalmatinca drja. Vincenca Fabiani za zadrskega župana.
Dogovor med Italijansko družbo za podmorske kabl je in ameriško Western Union Tefegraph Comp.
RIM, 27. Med zastopnikom Italijanske družbe za podmorske kafolje comm. Caro-sio in g. Newcocnbe Cartton, zastopnikom ameriške družbe Westerrt Union Telegra.ph je bil sklenjen predvčerajšnjim v New -Yorku dogovor, na podlagi katerega si bosta d'ružbt šla druga drugi na: roko pri polaganju kabljev, ki bodo vezali Amerflco in Itaiijio'. S tem si je italijanska družba pridobila sodelovanje zeku važnega ameriškega bančnega podjetja Himn Loeb & Comp.	_
Jugoslavija
Sankcij« uradniškega zakona — Demisija dr. Marko vica
BELGRAiD, 27. Včeraj je odpotoval na Bled uradnik predsedništva vlade z ukazom, da predlotži kralju v sankcijo zakon o državnih uradnikih m nameščencih ter zakoči o zavarovanju! poškodovancev po toči, ki sta bfia sprejeta v narodni skupščini. Oba zakona bosta prihodnji teden razglašena v «Službenih Novinah*.
Popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je vojni minister general Peste poročal o stanju vojske in to na podlagi poročil, ki jih je prejel od! armijskih poveljnikov, ki se sedajj mude v Belgradu. Nato se je raspravljalo o predstojećih občinskih volitvah in o zakonu b ureditvi razmerja med državo in cerkvijo, ki bo predložen parlamentu v prihodnjem zasedanju. Končno se je razpravljalo o razporedu ministrskih dopustov. Kakor se zatrjuje, ostane Pašič še nekaj dni v Belgradu, kjer počaka pocvratek ministra Ninćića iz Sinaje.
Vesti o rekonstrukciji kabineta so zopet utihnile in zatrjuje se, da je to vprašanje vnovič odloženo. Izgleda, d5a Pašie pred razčiščen jem« politične situacije v Srbiji, ki se bo brezdvocnno izvršila povodom občinskih volitev, ne namerava storiti nobenih odločilnih ukrepov v tei smeri. Po seji ministrskega sveta se je raznesla vest, da je minister pravde dr. Laza M ar kov i č podal ostavko vsled ljutih napadov, katerim je bil izpostavljen v radikalskem klubu. Zlasti ostro ga je prijel posl. Ranković, ki je dejal, d'a Marković kompromitira celo stranko. Radikalski politiki se izogibajo vsem izjavam in se zgovarjajo, da jim o stvari ni ničesar znanega.
Predsinočnjim je imel demokratski klub sejo, na kateri je razpravljal o delu med' počitnicami ter osobito o pripravah za občinske volitve v Srbiji. Včeraj je razpravljal zemljoradniški klub o istem predmetu. Opozicija bo nastopala složno proti radikalom.
V parlamentu je vladala popodne že popolna tišina in zvečer so zadnji izven-belgrajski pcslamci zapustili prestc&ico.
Državni proračun za !. 1923-24
BELGRAiD, 27. Finančni minister je pred zaključkom poletnega zasedanja narodne skupščine predložil zbornici prora&um za. leto 1923 - 24. Finančni odbor se kljub parlamentarnim počitnicam sestane 20. avgusta, da- prične proračunsko razpravo. Ker trajajo palaimentarne počitnice do 20. septembra in ker so dvanajstine dovoljene le do 1. oktobra, je parlamentarno-tehnično izključeno, da bi bil sprejet preračun do tega roka in si bo moral finančni minister zopet pomagati z dvanajstim mi. Dne t. oktobra pa stopi v veljava kadi zakom o državnih uradnikih, s katerim se imajo urediti uradniške plače in na podlagr katerega se imajo novo urejene plače že izplačati dne 1. oktobra^
Odhod zunanjega ministra t Sina jo
BELGRAD, 27. Včeraj dopoldne je zunanji minister dr. Ninčič odpotoval v spremstvu svojega kabinetnega šefa v Si-najo na konferenco male entente.
Na konferenci držav male entente v Si-naji se bodo razpravljala ta-le vprašanja:
1.	Splošen mednarodni pofažaj v Evropi;
2.	Mala entemta in odnaša ji do Bolgarske in Madžarske, madžarsko zunanje posojilo; 3. Mala ententa, Foijska in Grška.
GagUaidi ^Belgradu
BELGRAD, 27. PonporočUih beigrajtkih listov je 25. t m. dospel v Bel^rad Manko Gagliardi. Zastopnikom tiska je zatrjeval, da je prispe) popolnoma w privatnih zadevah, nekateri pa zatrjujejo, da je njegov prihod v zvest z vohunsko* afera
Jugoslavija in Rusija
ZAGREB, 27. Ruski poslanik na Dunaju, dr. Levickaj, je podal poročevalcu «Zagre-ber Tagblatta* o odnošajih med Rusijo in Jugoslavijo sledečo izjavo:
«Sedaj, ko se opaža v Jugoslaviji tendenca, da se obnove odnosa ji z Rusijo, morami takoj pripomniti, da je bila Rusija vedno prepričana, da stanje odtujitve obeh tako po kulturnih kakor tudi gospodarskih vezeh sorcdtiih slovanskih držav ne more 'biti trajno. Vsi predpogoji govore za obnovitev prijateljskih odnaša jev med Rusijo in Jugoslavijo, kar je potrebno in koristno za obe strani.
Sovjetska vlada je v 6 letih, odkar je na krmilu, dokazala ponovno, da smatra odstranitev vseh ovir, ki ločijo narode, kakor tudi obnovitev mirovnih odnošajev z vsemi državami za svoj napl-emenitejši namen.
Sovjetska vlada se najskrbnejše izogiba vsakega vmeševanja v notranje zadeve tujih držav. Žalibog pa moram ugotoviti, da je jugoslovcnska vlada podpirala sovražnike in izdajalce ruskega naroda v času, ko so bili ruski delavci in kmetje prisiljeni, da branijo ozemlje in svobodo sovjetske rejpublike. Elementi, ki so našli zatotišče pri vladnih krogih Jugoslavije, so bili slepo orodje sovražnikov okrevajoče sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je tem elementom z raznimi air*.nestijskimi odloki petnovna nudila možnost, da se vrnejo v domiovino in aktivno sodelujejo na obnovitvi Rusije.
Naša glavna naloga je gospodarska in kulturna obnovitev naše države; najboljši dokaz za to je naše mimo delovanje v tej smeri in bratska zveza narodov, ki prebivajo na ozemlju sovjetskih republik, kakor tudi obnovitev redrhihi prijateljskih odnošajev z vsemi državami, ki hočejo živeti v miru z Rusijo. Zato je tudi v interesu Jugoslavije in gosfpodarsko-kulturnega razvoja njenih narodov, da obnovi prijateljske Dinosaje s sovjetsko Rusijo».
Čehosiovaška
Beneš na poti v Sinaja
PRAGA, 27. Včeraj zjutraj je odpotoval zunanji minister dr. Beneš v Sinajo, Ujer se bo vršila konferenca male entente.
Zboljšanje čeških financ
PRAGA, 27. Bankovni izkaz za prvo polovico julija dokazuje velik najpredek v finančni politiki Čehoslovaške. Dcčim se kovinska podlaga ni posebno zvišala, je stanje deviz "m valut napredovalo cd 445 na 2579 imijbnofv Kč. Devizna in zlata podlaga znaša 3633 miljonov, bankovcev pa je v prometu za 9069 iniljonov Kč, taka da je krita že več kot tretina< papirnatega denarja. Obtok bankovcev se je znižal za 113 mil jonc v,
PoSiska
Poljska nrara imsti močno armada
VARŠAVA, 27. Poljski ministrski predsednik Witosz je na shodu ljudske stranke v Tamoivu izjavil, da je vlada v svrha zaščite države sklenila pogodbo s Francijo in Romunijo in da se s to pogodbo ctbve-zala, da fbes vzdrževala v bo-doče tncčno armado. Izdatki za vojsko bodo tvorili 40 odstotkov budžeta. Glede notranje politike je dejal, da bi pc»dpiral vsako poljsko vlado, ne more pa dovoliti, da br bila usoda Poljske v rcikah peščice 2idov in Belo-rusov, ki snujejo proti državi zaroto. Po njegovem mnenju je Poljska sedaj na poti h konsolidaciji.
Francija
Francija in Belgija bosta odgovorili vsaka zase na angleška spomenico
PARIZ, 27. Francoska in belgijska vlada sta se sporazumeli glede odgovora na angleško spomenico. Vladi bosta odgovorili sicer vsaka zase; toda vsebina odgovorov bo ista. Odgovora bosta v kratkem sestavljena, tako da jili bo angleška vlada prejela že v nedeljo ali pondeljek. Da so se posvetovanja med Francijo in Belgijo zaključila, nam pričaj tudi dejstvo, da je Poin-care odšel na kratek počitek na deželo. Kljub temu verjetno, da se Poincarć in Theunis v kratkem sestaneta; tudi lord Curzon se boi med potjo na letovišče nekoliko pomudil v Parizu.
Belgija
Belgijski vojni minister bo odstopil
BRUSELJ, 26. Med zadnjo vladno krizo je moral Theunis zastaviti ves svoj vpliv, da je pregovoril vojnega ministra Devize, da je ostal na svojem mestu. Poslednji še vedno pobija uvedbo 6-mesečne vojaške službe, ki jo predlagajo socijalisti; ker pa sedaj ne obstaja nikaka nevarnost več, da bi se slični zakon odobril, bo Devize podal ostavko. Dne avgusta bo vojaški zakon predložen senatu; dne 4. avgusta bo vojvoda Aostski prinesel italijanski vojni križec mestoma Liege in Dbcmude. Ob tej priliki bo Devize vzadnje izpregovoril kot vojni minister, nakar bo podal ostavko.
Belgijski zastopnik t reparacijski komisiji odstopil
PARIZ, 27. «Intrasigent» piše, da je belgijski zastopnik v reparacijski komisiji g. Bemehnans podal ostavko. Na njegovo mesto pride Kamil Butt. Bemelmans prevzame mesto bančnega upravitelja pri neki veliki begijski banki.
Anglija
Angleški industrijalci proti zasedbi Poraja — 1,500*.000 brezposelnih
LONDON, 27- Skupina poslancev-indu-strijalcev je naslovila na ministrskega predsednika Baldwxna pismo, v katerem temeljito razpravlja o evropskem gospodarskem položaju, ki je nastal vsled zasedbe Porurja. Statistični podatki izkazujejo približno 1,500.000 brezposelnih; radi tega poživljajo industrijalci vlado, da izdela načrte za zgradbo kakih novih večjih podjetij ali n. pr. za elektrifikacijo že* leznic.
Dolnja zbornica nadaljuje z razpravo o razorožitvi
LONDON, 27. V odgovoru na vprašanje o zgraditvi 6 velikih vodilnih zrakoplovov je Sir Samuel Hoare, minister za zrakoplovstvo, izjavil, da bodo zrakoplovi vršili poštno službo med Anglijo in Indijo ter Avstralijo in sicer bodo oddani, ako le mogoče, zasebnikom. V slučaju vcijske bi jih seveda vlada porabila v vo-a^ke namene.
Izvrstno poslovanje angleških železnic.
LONDON, 27. Število ljudi, .ki je radi nesreč na angleških železnicah izgubilo življenje v preteklem letu, znaša 5 izmed 1,186:497,000 potnikov, razen onih, ki so bili stalno naro* čeni, V letu 1921. je bilo 18 mrtvih izmed 1,252,056,386 potnikov.
Nemlila
Težki dnevi Nemčije — Priprave komunistov za državni prevrat
BERLIN, 27. Državni minister notranji zadev je razjpotslaJ okrožnica vsem zveznim neonskim vladam, v kateri opozarja na nevarnost, da lahko nastanejo resni izgredi povodom antifašistovskih demonstracij, ki jih nameravajo prirediti kemomsti v nedeljo 29. t. m. Ta dan so določili komunisti, da ima delavstvo prirediti po> vsej Nemčiji cantifašistovskr dan . Zvezna vlada je izdala odredbe, da se 'jnajci demonstracije povsod preprečiti in je nasve-tovala kompetentnim ministrom, da povsod shode in manifestacije prepovedo. Pruski notranji minister je ž« izdal odredbo, s katero se prepovedujejo vsi komunistični sh-ofdi in prireditve.
Cene življenskim potrežčinam rapidtaa rastejo od dneva do dneva. Dosegle so že horendne svote. V Linrdenstrasse je prišlo radi draginje do viharnih prizorov. Policija proti verižntkom in špekulantom nadzoruje sedaj mesarje grosiste. V bl'žini Berlina je policija zaklenila na kolodvoru velik transport živine, v vrednoti več miljard.
Ravnateljstvo Državne banke objavlja, ,da pridejo v kratkem v promet bankovci i po 5 in 10 milijonov. Banka je tiskanje takih. bankovcev odredila iz prcirretno-tch-> ničnih czirc.v, ker bančna tiskarna ni a,b-solutno v stanju doiiskati množino sedanjih bankovcev za vsakdanjo potrebo.
Na Saksonskem so prepovedane vsake prireditve komunističnih organizacij.
Bavarski notranji minister je prepovedal vse komfunistične shode in manifestacije.
Polcsžaj je zelo resen. Vlada je skoro brez moči. Meščanske stranke s svojimi organizacijami in nemški nacionalisti se pripiavljajo na krvav otdpor proti koiruu-nistoam Nekatere nacijctialistične organizacije so mobilizirane. Člani se vežbajo v orožju. Nt izključeno, da pride v prihodnjih dneh dc resnih spopadov.
Življenske razmere v Nemčiji
BERLIN, 27. Lz uradnih statistik je razvidno, da se je indeksna številka za prehrano povišala za 36% v času med 16. in 23. julijem. Socijalistični «Vcrwarts» pravi glede vedno večje agitacije za odcepljenje Porenja od Nemčije, da se bo delavstvo odločno zaperstavilo vsakemu poizkusu za jzpremem'bo političnih razmer v zasedenih krajih. Delavska fronta bo tudi v sličnem položaju ostala nezlomljiva in separati* stične grožnje se bedo razbila ob trdni volji delavstva.
Novo sredstvo proti jetiki.
BERLIN, 26. Na včerajšnji seji berlinskega medicinskega udruženja je imel berlinski ženski zdravnik dr. Duehrssen predavanje o novem sredstvu proti jetiki. Novo sredstvo je iznašel prof. Weavinger, ki je po 231etnem pre-iskavanju sestavil tekočino za inhalacijo, ki jo je imenoval ektoplasmm, katera more pre-dreti ovoj bacilov tuberkuloze in uničiti njihove moči. Prof. Weningerju se je po večletnih po-izusih posrečilo s temi inhalacijami ozdravili jetično žensko. V Rio de Janeiro je bil<f ozdravljenih nad sto oseb.
Po konferenci ▼ Lausanni — Turki proglasili dan podpisa miru za državni prazniki — Grški kralj se zahvaljuje Venizettsu zm njegonr trud
ANGORA, 27. Dan podpisa mirovne pogodbe v Lausanni, t. j. 24. julij se bo ot| letos dalje praznoval kot državni praznik^, ATENE, 27. Krali je poslal Venizelos« brzojavko, v kateri mu izraža evotjo ki hvaležnost vsega naroda za trud, ki g& fe irajel pri pogajanjih za m4r. Tudi zimanft minister Aleksandrih se je potom bra* javke zahvala Venlzelosu v imenu vladaj
Naročajte In iirlt* „EDINOST"
DNEVNE VESTI
SMensko avsmiokontstM

^ Prijatelj lista naui piše: Cenjeno uredništvo! Zelo umesten in pravilen je Vaš nastop proti večnemu, puhlemu očitanju avstrijakant-stva, da pokažete tistim, ki so, kakor .v?e kaže, tekom vojne spati, z raznimi dogodki in is nastopi Slovencev, kakšno je brlo P^avza-prav naše avstrijakantstv?. Ze v prejšnjih člankih, posebno z opisovanjem nastopa U-ranzanskih -upornikov« pod vodstvom najela rojaka dra Pivka, s popisom slavnih vojaškth uporov v Judenburgu, Radgoni, Doboju, Mostaru, Kotoru ste učinovito pokazali, koliko so Slovenci storili in žrtvovali za svojo svobodo. K Vašim obrambnim člankom, objavljenim v ^Edinosti* od 25. in 26 t. m., bi jaz omenil še sledeče: «Popolo di Trieste» dodaja, ko očita nam avstrijakantstvo, da so bili bivši avstrijski Italijani drugačni nego mi, ker da so kot dobrovoljci vstopili v italijansko . vojsko. Ta opazka je sama na sebi pravilna, v zvezi, v kateri se podaja, je pa nekoliko di-plomatična, ker bi hotela ustvariti med nami in Italijani razliko, nasprotje. katerega ni, -Popolu* moramo namreč povedati, da je bilo v srbski vojski na solunski fronti in v jugoslovenskih legijah na raznih drugih frontah, med tisoči drugih, na stotine dobrovolj-cev, Slovencev in Hrvatov, ki so danes, v kolikor niso našli junaško smrt v zakopih ah na avstrijskih vislicah, italijanski državljani *di pieno diritto», torej rojeni in doma v okviru italijanskih meja. {Pifjatelj, dobrovo-ljec, mi je obljubil podrobnejšo statistiko o teh naših junakih in bo mi v posebno veselje, "da Vam jo o priliki sporočim. Naj Vam povem danes samo to, da n. pr. naša okoličanska vas Barkcvlje lahko pokaže na devet Slovencev, ki so se kot dobrovoljci borili proti Avstriji. Značilno je pa na vsak način to, da številni naši de brovoljcii, ki so se takorekoč borili ramo ob rami z italijansko vojsko, ne na-^jj-pap v lastnih udružen jih ;avno; pri svobodnem, junaškem duhu, ki preveva vrste italijanskih bojevnikov, je to nepojmljivo, leži pa gotovo v splošnih razmerah. Dobro bi bilo, da ee ta zadeva razjasni in mogoče se oglasi v tem oziru poklicano pero. — Še en dogodek bi rad omenil. Znano je, da je veliki vojaški upor v Radgoni uprizoril bivši avstrijski 97. pešpolk. To je bil tržaški domači polk. In vendar je ta upor junaško delo Slovencev, ker Italijani ki so nam bili sicer verni, zvesti tovariši, v tem uporu niso stopili v ospredje. Manj znano pa je, da je bil vodja radgonskega upora naš domačin, Slovenec, ki bi bil danes italijanski državljan «di pieno diritto*, če ne bi bil pri radgonskem uporu padel junaške smrti.
Za danes samo ti dve opazki. Prosim Vas za bodeče, da mi ne zamerite, če Vam bom prišel s podrobnostmi o radgonskem uporu m posebno tudi o slavnem uporil mornarice v Kotoru, kjer so igrali Jugosloveni, in posebno tudi taki, ki bi bili danes italijanski dr-državljani, če bi bili živi, junaško, nesmrtno vlogo. Očitek, ki ga «Popolo» naslovija na »as. ne velja; veljal bi lahko drug očitek namreč ta, da se od svojih italijanskih sodeželanov nismo naučili, kako je treba častiti svoje iu-nake-mučenike. Koliko jih jc med nami, k, bi lahko učinkovito odbili vse očitke avstrija-kantstva, Če bi segli po peresu ter opisali ic neznaten del dogodkov, pri katerih so v burnih vojnih letih sodelovali!
ZADOŠČENJE
. Čitatelji se gotovo še spominjajo poročila v našem listu, kako so orožniki v Sv. Petru v Šumi povsem po nedolžnem mrcvarili mladeniča Ivana Vicela in počenjali na njem naravnost sramotne stvari. Radi tega grdega dogodka se je vršila te dni preiskava, ki jo je vodil neki major iz Pule mirno, nepristransko in dostojanstveno. Pomiril je mladeniča, naj se nič ne boji, a v slučaju, da bi kdo žalil njega ali njegovo narodnost, naj se pritoži in dobi zadoščenje. Viccl je odgovoril z željo, naj puščajo na miru njega in njegovo rodbino in sploh vse naše ljudi, da ne bo nikdo zasra-ajovan ali tepen radi svoje narodnosti. Na vprašanje majorjevo, kaj da zahteva od onih
potrebno je, da more ljudstvo svobodno Izražati svoje pritožbe radi neljubih dogodkov od strani kakega javnega organa. Preiskava v Sv. Petru v Sumi in nje razrešitev je pokazala nazorno, kako resnično je to. Z vso pravico vprašamo: ali bi se bila stvar rešila tako — v zadovoljstvo ljudstva in na čast oblastev — da niso naši listi opozorili na ta dogodek in zahtevali strogo preiskavo?! Izid preiskave priča, da poročila niso bila tendenciozna, da niso imela hujskaČjega namena in da niso bila na škodo ugleda oblastev, čeprav so bila naperjena proti posameznim podrejenim organom. Nasprotno: preiskava je le povišala ugled tistega, ki jo je vodil pravično, mirno in nepristransko. Je to zopet dokaz, kako potrebno in koristno je tudi za javaio upravo, če more ljudstvo svobodno iznašati svoje pritožbe v javnost.
Takih) pravičnih in razsodnih funkcijonarjev nam dajte, kakor je bil oni major v Sv. Petru' v Šumi, pa bodo pritožbe vedno redkejše!
Zabeleženo bodi I
V	svojem dopisu «iz Ljubljane* omenja predvčerajšnje večerno izdanje «Ere Nuove* polemiko med «Edinostjo« in «Goriško Stražo* radi pretvezne odvisnosti podjetja «Edinosti» od Jadranske banke. Tržaški list omenja tudi pojasnjujočo izjavo dra Slavika. Pristavlja pa, da tej izjavi veruje v Ljubljani le malokdo. Sklicuje se na tozadevno notico v .Slovencu*. Beležimo to dejstvo, ne da bi hoteli pisati kake zaključke. Le to naj ugotovimo, da sta srca in želja tržaških listov tudi v tem slučaju na strani naših slovenskih nasprotnikov.
Znaki, ki silijo k razmišljanju
V	Innsbuoku se je vršilo dne 24. julija protestno zborovanje, ki se je bavilo s položajem .južnotirolskih Nemcev, sedaj državljanov Italije. Vseučilidčni profesor dr. Kogler je razlagal, kako se Nemcem na južnem Tirolskem kratijo vse pravice kljub svoječasnim zagotovilom v prestol, govoru in v parlamentu, da bodo deležni vse kulturne zaščite. Na zborovanju je govoril tudi Wollmaim iz Monako-vega kot zastopnik bavarske deželne zveze. Vemo, da bo italijanski tisk zavrnil to kot predrznost, ker da se nikdo onkraj meje nima pravice vmešavati v notranje stvari italijanske države. Mi pa menimo, đa ne bi smel italijanski tisk iti tako malomarno preko takih pojavov. Kajti vsi protesti z italijanske strani — pa naj so formalno še tako upravičeni — ne morejo dejanski preprečiti, da ne bi besede, ki so se govorile v Innsbrucku, našle odmeva v javnosti sedemdesetmiljonskega nemškega naroda ter ustvarjati tam razpoloženje, neprijetno za našo državo. In to jc moralen moment tolikega pomena, da bi ga v Italiji ne smeli omalovaževati. Saj ve tudi italijanski narod iz svoje lastne zgodovine, da državna moja ni zagraja, kjer se ne-huje sočustvovanje soplemenjakov s sople-menjaki. Kakor mi Slovani v Julijski Krajini, želijo gotova tudi Nemci na južnem Tirolskem, da bi država v svojem notranjem področju dala manjšinam pogoje za zadovoljno življenje ter da bi onim onkraj meje odtegnila vsak povod za taka zborovanja, kakor je bilo to v Innsbrucku. Sočustvovanje med sopleme-ii jak i in soplemenjaki pa je stvar — narave. Naravo moreš potisniti, toda, silila bo zopet na dan vedno in vedno. V Rimu naj že enkrat uredijo svoje postopanje napram narodnim manjšinam tako. da bodo te poslednje srečne, da morejo pomirjene duše in brez bojazni smatrati uredbo svojega živLjenja kot izključno notranjo stvar države. Dogodki, kakor je bil omenjeni v Innsbrucku, so znaki, ki silijo v resno razmiljanje.
Dua odloka o zadevi odškodnin
Uradni list .Gazzetta ufficiale* z <ine 24. t. m. je prinesel kr. odlok z dne 17. maja 1923, v katerem so imenovane osebe, ki sestavljajo osrednjo komisije, predvideno od zakona 10. decembra 1922, št. 1722 in od leka-zakotna 25. februarja 1923, — Drugi odlok z dne 6. julija
rih se bodo oškodovanci morali obvezati s primernim; jamstvom, da bodo plačali zakladu obresti po. uradnem eslcomptoem stavku poleg provizije, ki se ima nato določiti v prid zavodu za predujme. Čl. 4. V primerih, v katerih so bili vojnim oškodovancem od pooblaščenih zavodov <iov©lje-ni predujmi na račun odškodnine, kateri se v smislu čl. 4 kr. odkxka-zakona od' 10. maja 1923, št. 966 morajo* smatrati kot predujmi v denarju, je osrednji oc&or v Benetkah, ustanovljen s kr. ©dkikom 4. ja»-nuarja 1923, št. 7, pooblaščen, da prekorači najvišji odstotek (procentualo) 15%, določeno v čl. 3( odstavek 2 istega odloka, pod pogojem, da svota, ki se ima izplačati, ne presega 65 % -ov razlike m»ed prejetimi predujmi in celotnim zneskom konkordi-rane ali drugače ugotovljene terjatve.
Š+ 558 — Drugi odlioto z S&.T^KK Se"11923 glasi tako-^a 1. Za po^ bi da bi se rve dogajale več take stvari in dovane stavbe v anektiranem ozemlju, pri da bi me puščali na miru.» Vi bi jim torej od- j katerih je obnovitev dokončana in redno pustili? je vprašal majoT. Vicel je odgovoril: prijavljena inteiidancam -Ne želim, da bi *cdo trpel radi mene.=> Uspeh	' ?	■;L :
preiskave je ta, da so dotični orožniki premeščeni. Dobila sla torej zadoščenje oni mladenič in vse naše tamošnje ljudstvo. Ali^ zadoščenje ni samo v tem, da so dobili orožniki primeren pouk, marveč jji še posebno tudi v postopanju gospoda majorja, ki je bilo res dostojno funkcijonar?a in stana velikega naroda. G. major pa se je mogel uveriti, da naši ljudje niso taki, .kakor jih opisujejo izvestni rovarji. Naši ljudje imajo tanek čut za pravico, in ce se namerijo na človeka, ki tudi navdahnjen od lega čuta, se v njih očeh visoko dvigata on in oblast, ki jo zastopa. Taki smo nu blo-Kdor spoštuje to naše čustvo, bo go-
vam.
Ioto deležen vsega našega spoštovanja. Kdor pa ga ne spoštuje, naj se ne čudi, če m« tudi
___#________________ pred 13. majat
1923, in pri katerih je bil plačan del likvidirane cdškodnine na račun, bo plačilo ostanka izvršeno v gotovini po predpism 2. odstavka čl. 5 ministrskega odkka z dne 27. maja 1923. Čl. 2. Za stavbe, ki se zidajo ali so že dokončane v anektiranem ozemlju^ se bodo predujmi, ki so izvršeni ali se imajo izvršiti do izčrpitve zakladov v to svrha dovoljenih zavodom- za predujme do konca maja 1923f uredili pa predi-pisih vsebovanih v čl. 11 ministrskega odloka z dne 27. maja 1923. Čl. 3. Za stavbe v anektiranem ozemlju, ki niso zapopade-ne v prejšnpftt dveh členih, bodo zavoda za predujme lahko dovolili posebne predujme
pa ga ne spoštuje, naj se	če mu tucu	nominalne vrednosti obligacij, ka-
kaf'di*Č2T zadoščenje! J tere se bedo lahko -dišale do izžrebani*
Kavno^čer;i^C^<r^	I odgovarjajočih vre<&io6taic. V^vfiHeh'^^^ffl^
Pristojbina na športne prireditve zvišana.
Finančno ministrstvo poroča, da je na opetovane prošnje predstavnikov atletskih in športnih zvez zvišalo pristojbino na športne prireditve od 10% na 1555. Pristojbina gre na račun gledalcev, toda prireditelji so odgovorni za točno plačilo.
Dolg tržaške občine. Kakor je znano, je vlada večkrat pomagala tržaški občini vz. fi-načnih zadreg s tem, da ji je posodila večje svote denarja. Skopni diolg, ki znaša 9 milj ono v lir, bo tržaška občina s privoljenjem vlade plačala v 20 letnih obrokih pričenši z letom 1924.
UčiteIjstro in poučevanje verstva. Naučno ministrstvo poroča: Kljub prejšnjih zanikanj, kroži še dalje glas, ki ga gotovi krogi izrabljajo v strankarske namene, da bodo cm 1 judsko-šolski učitelji, ki niso sposobni za poučevanje verstva, kratkomalo odpuščeni. Se enkrat izjavlja naučno ministrstvo, da je ta vest izmišljena.
Dokladna pristojbina na brzojavke v inozemstvo za mesec avgust. Poštno ministrstvo poroča, da je odmerilo dokladno pristojbino na inozemske, brzojavne pristojbine na 360% za mesec avgust; potemtakem je vredna ena zlata lira lir 4.60 papirnatih.
Rudd Qs<uai igralci uprizorijo danes, 28. t. m. in jutri 29. ob 8 uri in pol zvečer gledališko predstavo v dvorani »Del. Kons. društva* pri Sv. Jakobu. Na sporedu so ruske narodne pesmi, kupleti, romanci, dram. igra, izvlečki iz ruskih oper i. dr. — Ker ruski gled. igralci že več časa prirejajo slične predstave v polno zadovoljstvo med našim ljudstvom, se je nadejati tudi ob tej priliki obilne udeležbe.	_
Društvene vedi
Nogometaš edufc S. D. A. bo imel jutri ob 8,30 pri Sv. Soboti skupne vaje. Shajališče pri zadnji postaji tramvaja. — Vodja.
Turistični ldnb «Qnovadis» ima danes 27. t. m. točno ob 7.30 redni sestanek. — Tajnik,
iz tržaškega iivllenia
Poskoka samomor. Včeraj zjutraj so nekateri ljudje videli, kako je neka mlada ženska v bližini mosta v Rojanu na javni tilici izpila vsebino neke steklenice. Nato ae je naslonila ob zid, kakor bi jo moči nenadoma zapustile; obenem je jela bolestno stokati. Eden izmed mimoidočih je zapazil, da se v steklenici, iz katere je nezaaka pila, nahajajo ostanki neke jedke« ostro di*ete tekočine; uvidel je takoj, da je to lizoform. Žensko so spremili v bližnjo trgovino s kolesi. Istočasno je bila rešilna postaja telefoničnim potom obvefičena o dogodku. Na lice mesta se ie podal zdravnik, ki je zastrupljeni i izpral želodec ter jo dal prepeljati v mestno botnifaico. Tam je ženska izjavila, da se imenuje Ofelija Zolia, stara 21 let, stanujoča na Greti St. 527. Ni pa hotela povedati, zakaj si je hotela vzeti življenje. Najbrž je temu krtva nesrečna ljubezen. Stanje ZoKjeve ni opasno.
Ogen* vpepeKl kmetsko hišo in senik na Prošeka. - Posestnikov sin v nevarnosti. Včeraj zjutraj zarana je na Prošeku nenadoma izbruhnil požar na posestvu kmeta Mateja Pertot, starega 62 let. 6genj se je iz neznanrh vzrokov vnel na seniku ter se kmalu razširil na hišo, kjer sta spala stari Pertot in njegov sin Karel, star 23 let. Prasketanje in dim je zbudil oba moža iz spanja. Stari je tekel klicat vaščane, ki so se takoj z vso vnemo lotili gašenja. Istočasno so bili telefoničnim potom poklicani na pomoč tržaški gasilci. Medtem je Fertoiov sin skuSal rešiti iz ogrožene hise kar se je dalo rešiti. Pri tem peslu pa bi bil kmalu na strašen način izgubil življenje. Ko se je mudil v sobi. se je nenadoma vdrl pod njim od ognja ožgani pod in mladenič je padel v spodbj-e stanovanje, odkoder se )e rešil z velikim naporom. Zadobil je hude opekline po vsem telesu, tako da so ga morah prepeljati v mestno boinSnico, kjer so ga spre^U v nevarnem stanju.
Gasilcem, ki so prihiteli na lice mesta z dvema vozovoma, se jc po večurnem gaseju posrečilo ogenf popolnoma pojgasiti. Od wmka L hiše jeTstali lTpogoriSče. Škoda se cen. na več tisoč lir; ni znano, Če je knia z zavarovalnino.	_
Ribičev pediec. Včeraj opoldne so z avtomobilom re*lne postaje prepeljali v mestoo bolnišnico ribiča Benjamina Varognolo, doma
iz Chioggie, Mož je lastnik ribiške jadrenice «Desiderata», s katero je včeraj priplul v naše mesto, da proda nalovi je ne ribe. Ko je imel opravka na jamboru, se je utrgala vrv, za katero se je držal in mož je padel na krov ladje. Pobil se je precej močno po prsih.
Sprejeli so ga v kirurgični oddelek.
Dve tatinski podjetji. Neznani tatovi so se s pomočjo ponarejenih ključev splazili v stanovanje trgovca Silvija Weiss, ki se nahaja začasno s svojo družino na letovišču. Iz stanovanja, ki se nahaja v ulici XX Settembre št. 21, so tatovi nemoteno odnesli razne obleke, perilo, srebrne posode in druge dragocenosti v vrednosti okoli 20000 lir.
Tatvino je odkril neki član družine Weiss, ki je predsinočnjim prišel po opravkih domov. Naznanil jo je orožnikom na policijskem ko-misariatu v ulici Imbriani.
—	V odsotnosti uradnika Josij>a Martino-licih. so neznani tatovi 5 ponarejenimi ključi odprli njegovo stanovanje, ki se nahaja v ul. Pieia št. 70. Odnesli so razne obleke; in perilo v vrednosti okoli 700 lir.
Tatvina je bila naznanjena na policijskem komisarja tu v ulici G. Brunner. . Tri aretacije. Pred sinoćnjim sta bila aretirana 25- letni Fran Pemco, stanujoč v ulici Scorzeria št. 11 in 31-letni Marcel Marussig, stanujoč v ulici Molino a vento št. 2. Moža morata odsedeti neko kazen, katero jima je prisodilo tukajšnje kazensko sodišče. Odvedena sta bila v zapore v ulici Coroneo.
—	31-letni Hektor Benulich je pod strogim policijskim nadzorstvom, radi katerega se ne sme kretati po noči po ulicah. Mož se oči-vidno ne zmeni za to prepoved, kajti predsinočnjim so ga v pozni uri zasačili pri Sv. Jakobu orožniki ter ga aretirali. Aretiranec pa se ni dal zlepa odvesti v zapor; uprl se je z vso silo orožnikom, tako da so imeli ik>sti opravka, predno so moža spravili na ihladno v ulico Coroneo.
Vesti > GorISRega
* Akad. fer. društvo «Adrija» sklicuje za nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. dopoldne svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v Gorici v gornjih prostorih kavarne *Adriatico». Na dnevnem redu je med drugim poročilo o HI. prosv. tečaju in ž njim združenem zboru na slov. akademične omladine iz Jul. Krajine.
Pozivamo vse tov. abiturijente, da se udeleže občnega zbora, kjer jim bo dana prilika vpisati se v edino delujoče akademsko društvo na Goriškem. Vi vsi, ki vam je na srcu usoda in bodočnost svojega naroda, priključite se nam, da pojdemo združeni s tem večjo silo na delo za narod.
Prostovoljno gasilsko društvo v Razdrtem priredi dne 5. avgusta vrtno veselico z igro, srečolovom, plesom in drugo zabavo.
Ob tej priliki se bo vršila tekma za dosego prvenstva v krogljanju (balincanju). Zmagovalci dobijo diplomo in sijajno nagrado.
Prosimo sosedna društva, da ne priredijo za ta dan nobenih veselic in se v čim večjem številu odzovejo našemu vabilu. — Odbor.
Mali oglasi
«e računajo po 20 stot. beseda. — NajmasPa pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda« — Najmanjša pristojbina L 4.—< Kdor išče službo, plača polovično
POTNIK, dobro vpeljan pri kraških odjemalcih, s popolnim znanjem slovenščine, dobi dober zaslužek. Ponudbe pod *Kras» na upravništvo.	1041
TOMAŽEVO ŽLINDRO, garantirano, visoko-odstotno, nabavlja pod najugodnejšimi pogoji «Kmetijsko društvo D. Bolonič & Co.,» Trst. Raffineria 7, I. nadstropje. 1042
POROČNA SOBA. bukova, masivna, jako močna, svetla, psiha 6 tremi ogledali L 2000. Soba iz mahagonijevega lesa L 24000. Zaloga Via Udine 25.	1043
ŠIVILJA se išče za dom. Vodopivec, Via S-Nicolč 32, IV.	1044
AGENCIJA Fr. Bajt, Gorica, Via Corno 13, I., izvršuje občinam in posameznikom pisarniška dela, račune, vloge, prestave in prepise ter posreduje v raznih zadevah.
1038
OBČINA, ki potrebuje izučenega tajnika, naj se oglasi pri Agenciji v Gorici, via Corno
13, L	1039
POZOR! Kmetijska zadruga v Trstu, ul. Raffineria 7. — Vsled likvidacije, prodaja pluge, slamoreznice, žganjske kotle, tehtnice, štelaže in drugo blago po jako ugodnih cenah.	1040
ZLAT. srebrn in papirna* denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v!a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
Borana ooraćifa.
Tečaji: Trat, dne 27. julija 1923.
305 255
Cosuiich	•••*•»•••
Dalmatin «»«•*•• •••••••«•«
Gerolimich	1150 Libera Triestina
Lloyd	1415 Lussino •«••••••••••••.•«» £4S
Martinolich	14*
OccanJa • • • V	91
Premuda	635
Tripcovich	250 Ampdea ••••••»»•••»•••»•■ Bl.0
Cement Dalmatia • . ..................318
C-ement Spalato	2-J3
Valuta ui tržaškem trga.
Trst, dne 27. julija	1923.
ogrske krone • • avstrijske krone . češkoslovaške krene dinarji # » -leji • « « ,
marke ••••••••««•
dolarji
francoski franki švicarski franki
angleški funti papirnati......
• ••••• • •••••
• •••••••••t
• •
0.10 0.15 0.0315 0.0325 . 67%.— 63.— 23.70.— 24 — 11.60.— 12.--0X030 0.0040 22.65 22 75 135.25 135.75 405.-.—4C5.— 104.65 |10S.90
SREBRO, zlato in "briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II.	45
POSTELJE od L 90 naprej, chiffoniers 220, nočne omarice 50, vzmeti, žimnice L 60. Via Fonderia 3.	1022
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi- Zlatarna Povh Albert, Trst, via Maz-zini 46.	855
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uradu|e v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
PIT po 4°o "M
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne ure za stranke ofl 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprl Št. telef. 25-S7.
iiBBE£133B i
LLJ^Ln IkUnfi^TTi^' rtrTT'- -v^— S953S3S SSE9E23 B 3 E3B5S9 & fl HBBB B 5 5S9BB
j Izvršuje vsa tiskarska dela točno In solidno j | Mi tista te aa&aja}a t Iti S*. Fiiišto Aff« it. 20 i

P)
P OD LISTEK ANN1E VIVANTI:
KIRKA
Roman Marije Tarsrake. - Poslovenila G, B.
IV
V	1" •	i.. i i.
Na poročni večer v hotelu v Harkovu sem poklicala sobarico. Trkala je in nato vstopila, lahkomiselna ia predrzna, in je potem, ko me je premerila z očmi od oog do glave, premotrila še Vasilija, Ta je sedel v naslonjaču m prižigal cigareto.
♦ Kako se Jtličei?* je vprašal deklico.
-Rozalija, da vam iistrežem,* pravi ona.
«Je prav, Rozalija,» pravi men mož. «Nocoj bomo odpravili brez tebe... Ne rečem, da za par dni...»
Deklica se }e smejala, napravila majhen po-kkm, zaprla vrata in odšla.
«Pa kdo mi splete kite?» sem vprašala vsa zmetana.
„Me ne brigajo kite,» je rekel Vasilij, «si dolgočasna.* In me je poljubil.
Nato se je vsedel, gledal me je 'm kadil cigareto, a jaz sem hodila v zadregi po sobi.
Hotela sem poklekniti k postelji kakor po
navadi, da zmolim večerno molitev, ko me on zgrabi za roko in močno stisne, tako močno, da me je zabolelo.
«Ne delaj tako,» sem mu rekla jaz in 6e hotela osvoboditi,
«In ti, kaj delaš?» je rekel in zdelo se mi je, da je njegov j£las hripav.
«Opravljam moje molitve!» ... sem odgovorila.
«Me ne brigajo tvoje molitve,« pravi on. «Si dolgočasna. Prav zares dolgočasna.*
A jaz sem hotela moliti tudi tisti večer. Molitev se mi je zdela v mojem življenju vedno tako važna. Olga in jaz 6ve vedno molili na glas zjutrai in zvečer. A sedaj je Olga daleč in moliti sem morala sama in tiho.
Pripoznam, da so bile molitve dolge in ofc-širne; bile so v vseh jezikih, kajti vsaka vzgojiteljica, ki je prišla v Olrado, me je naučila ;ka.ko novo. Olga in jaz sva se bali, da bi bil Bog užaljen, ako bi izpustile katero izmed molitvic. Bili sve tudi negotovi, v katerem jeziku bi naju bolje razumel.
Izgovarjala sem ravnokar ono v angleščini: «In sedaj, o dobri Bog, ko ležem, da zaspim. -*
«Imej Ti skrb zame;	' -
• Če bi morala v tej noči umreti* (Olga in jaz sve vedno dodali k tej točki kratko molitev, ki sve jo sami sestavili:
•Prosim Te, dobri Bog, ne daj mi umreti to noč. Amen.»)
«Pokliči mojo,dušo k aebi.»
•Si končala vendar?« reče Vaših,, položivši mi roko okolu vratu. .Dolgočasna si. Nenavadno dolgočasna.»
•Si dolgočasna U To bi! večni refren na-
ših dni.	u ,
On me ie smatral za dolgočasno. Mog>če sem bila. S sedemnajstim letom je prav lahko biti dolgočasna. Pred vsem med tupnu. Doma so me imeli za duhovito ia inteligentno. A Vasiliju sem bila le dolgočasna.
Videla sem, kako je ščipal Rozalijo v hca in sem- jokala. «Si dolgočasna,, mi je rekel. Čutila sem na njegovem JOP^« vo°J parfuma in drznila sem se ga vprašati za ofcračun. neznosno dolgočasna,* je rekel. Izšel je ter nesel s seboj note o -Divji pustinji,* in izostal je vso noč. Ko se je vrnil zjutrai grd, icršav, z ustnicami povešenimi m rudečnm očmi, sem se zjokala na njegovih prsih. .Dolgočasna!* je zehal on ter me odrinil od sebe.
In nekega dne sesn izvedela, da je imel otroka z neko nemško baronico.
Spričo nastopa mojega obupa se je on raz-kačil. *Saj od tebe jih ne bom mogel nJ«Jar imeti!* jc vpil. .Tako « dolgočasna I Niti otrok no more! imeti.*	__ . .
Jaz neplodcnrita!? Kalio to...? Io zakaj...? da ne fai nuiTli nikdar.. •?
ne,» je vpJon z lepimi, odprtimi ustami in okroglami kakor usta Furje na stropu njegovega gradu. .Ti ne boi imela nikdar otrok.
Si nenormalna. Ti nisi žena. Tudi tvoja mati je rekla to.* In v njegovem pogledu, ki je onečastil moje šibko telo kakor zbodljaj z nožem, sem opazila mržnjo do mene. Zgrudila sem se v nezavesti na tla. Tedaj se je prestraši). Vse je poklical. Vse služabništvo hotela je pozval. Poslal je po vse gospč, ki ph je poznal v Harkovu (in bilo jih je mnogo!), da bi mi stregle, me tolažile in razvedrile. Ko se mi je povrnila zavest, je bila soba polna žensk: Rozalija, dve mladi Čehinji, najini sosedi, nemška baronica, neka igralka cesarskega gledališča, mala Julija Terleckaja najnovejša med ljubimkami mojega moža. Vse te ljubke ženske glave so se upogibale nad moiim vzglavjem; medelm ko je klečal Vasilij z glavo pogreznjeno v odeji ter ihtel: «Reši te jo! Umrla je! Jaz sem jo umoril.»
Stegnila sem roko, da bi se doteknila nje-govfti las in on je privzdignil obraz ves v solzah.
«Sem živa,» sem rekla jaz tiho. Vrgel se je name in mi poljubil usta. Njegove ženske so tvorile okoli njega poln krog — vse čvrste in lepe; dozdevale so se mi kot pestra preproga. On mi je pravil: .Ljubim te! Ugajaš m« taka, kakrina si. Ne bi te hotel drugačne. Ne bi hotel, da bi bila enaka vsem drugim...» Nato je dodal v fracoščini, motreč Terlecko: .C'est tres rigolo, imeti Ženo. ki ni ženska!*
Skrila sem joka je obraz v blazino, a Terlec-"kaja, ki ie bila gotovo najboljša med vsemi,
se je pripognila nadme in me tolažila...
.Nikar se ne ozirajte nanj,* je rekla, »gotovo je pil -.
Vrata se odpro. Zdravnik, pozvan po ravnatelju hotela, je naglo in odločno vstopil Ob njegovi prikazni so vse .ženske zbežale kakor preplašeni vrabci. Seveda, odpeljale so
tudi Vasilija.
Dobremu, staremu zdravniku sem zaupala skrivnost, ki sem jo odkrila, ki pa je nisesr mogla razumeti in ki mi je razjedala srce. • Doktor! Doktor! Hočem imeti otrokef» .Seveda, seveda! Imela jih boste,» reče stari zdravnik", smejoč se in me tolažeč. Nimate nič nenormalnega, st« malo anemična, nič drugega.®
Načečkal je recept na svoji listnici. «Evo, vzemite vse to. Šli boste v Franzensbad in tekom enega leta me pokličete za botra.*
Vse sem vzela, kar mi je predpisal, a nisem šla v kopeli. Vasilij je hotel iti v Petrograd in tja me je peljal.
Tam ga je obiskovalo mnogo ljudi že od prvega večera.
Med drugimi se spominjam velikega vojvode Konstantina Oldenburškega, ki je, potem kt. je opravil napram meni običajne vljudnosti, potegnil Vasilija na stTan in mu nekaj šepetaj. Cula sem ime glasovitega restorani« in besede: .Vesela večerja... Cigani...* Potem molka in ženska meni nezpana imena. Smejala sta se.