Leto VII, štev. 126. Celfe, sobota 14L novembra 1925. PoitnlRB plačana v goloiiinl. 1*9u9B ^^^nVA^H&V ^^^^^& ^^^^^B ^^^^^^^^^^^1 ^I^S^b^BHB^B^B^Bm ^HBh .^B^B^BW ^bVbbV BuBonifl B^B^Ba ^B^B^H ^B^Bai^B^B^KiHfl^flH «uflnrtt^M^K ^^^BvQbB^B^^^B^I ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^F ^B^^D^fiif^B^B^B^B^B^V fl^B^B^B^B^B^T IHhH^^I ^^B^^^B^H^^^^^^H^B^H^H^T ^^B^B^Hi^B^^^I^I^B^B^B^r B^B^B^HflH^B^B^B^B^M^B^^H^rd^B^BT B^B^B^B^B^B^T TB»2?^»^V »i Naročnina Za Jugoslav!jo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za Inozcmstvo: letno 240 Din. Potatnezna Stevilka I Din. Szhafa v forefcu Metric K fit aoboto. Redakcija in upravai Strossmauerjeva uUca 1, pritl. Tel. 65.— Rač. p.-č.zavoda 10,666. Oglasi po stalnem oenlku. Panslavizem. V revijo »Slovansky pfehled« je napisal čehoslovaSki minister za vnanje stvari dr. Bene§ razpravo o problemih slovanske politike. Posebno se bavi s panslavizmom, njega razvojem, zmislom in današnjim stanjem, ter ga motri kot politično doktrino. Dr. Beneš po- sveča v svojem znanstvenem delovanju Že dolgo časa slovanskim vprašanjem sistematično pažnjo. V članku o panslavizmu skuSa totfneje označiti vsebino pojma. Ugo- tavlja predvsem, da je pojem pansla- vizma vsebinsko in razvojno zelo kom- pliciran in raznovrsten. V najširšem smislu besede se je panslavizem sma- tral za idejno in praktično gibanje, ki je imelo za cilj ujedinjenje vseh slo- vanskih narodov, predvsem v politič- nem pogledu. V resnici pa so se s panslavizmom označala zlasti stremlje- nja ruskih krogov, ki so imeli za cilj sodelovanje z balkanskimi Slovani in njih politiCno podporo. Pod panslaviz- mom se je razumelo tudi prizadevanje Rusije za pridobitev Carigrada. V naj- širšem smislu besede se je označalo s panslavizmom vsako izraziteje nagla- Sanje bližnjega sorodstva med slovan- skimi narodi, njih vzsjemno sodelo- vanje in celo tudi kulturno skupnost. Če si ogledamo panslavizem kot polittčno komponento zgodovine slo- vanskih narodov od konca napoleon- skih vojn pa vse do začetka svetovne vojne, vidimo, da je prešel raznovrstne faze. V prvi polovici prejšnjega stoletja je mnojjo vplivala na panslavizem ruska politika. V drugi polovici pa splošne mednarodne politifne razmere. V poütiki ruskih vlad od Nikolaja I. do Nikolaja 11. so se izražala v slovan- skih stvareh, a v različnih oblikah, štiri dejstva: nejasne tendence vse- slovanske solidarnosti brez konkret- nega političnega izraza; nacijonalni partikularizem, ki zahteva popolno spoštovanje poedinih narodnosti tudi na ruskem ozemlju ; slovanofilstvo, pre- tvarjajoče se postopno v politiko, ki pa je kasneje naglašalo geslo ruske reakcijonarske politike: narodnost; pra voslavje, samodržavje, ki je vodilo v svojih računih stremljenje po ujedi- njenju in vkupnosti pred vsem in iz- recno pravoslavnih Slovanov; končno ruski nacijonalizem, ki je stremel po ekspanziji na Balkanu in prehajal v panrusizem, ter nanj naslanjajoča se vladna politika, ki je istočasno izrab ljala gesla o osvobojenju Slovanov, katere je podpirala v inozemstvu, na svojem ozemlju pa je brutalno in brez- obzirno zatirala slovanske narodnosti. V vsem tern se vidi nejasnost v pogledih in v poznavanju vsebine tako- zvanega slovanskega problema sploh, deloma pa stremljenje po politiki, ki bi bila v ožjem interesu Rusije. Do- sledni odpor napram Poljakom in Ukrajincem, stalno in tendencijozno istovetenje Slovanstva z rusko narod- nostjo, a končno odpor proti demo- kraciji in napredku, pokazujejo, da je bilo Slovanstvo ruske oficijelne politike s svojo stalno tradicijo reakcijonarsko. V prvi polovici prošlega stoletja so bili vladarji ruske države povsem rezervirani in so politično kaj malo podpirali panslavistično gibanje. Dobro znano je, da je car Nikolaj leta 1849. poročilu Aksakova, ki je smatral pan- slavizem kot gibanje za pravoslavje in samovlado Rusije, pridodal izjavo, da bi bilo to sploh konec Rusije. NajvažnejSi dogodek v razvoju slo- vanskega gibanja in vzajemnih odno- Sajih slovanskih narodov je bil tako- zvani drugi slovanski kongres vMoskvi, ko so Sli v Rusijo najodličnejgi češki politiki — zgodovinar Palacky, po- slanca Rieger in Brauner, ki sta jih bila pozvala poznana ruska borca La- manski in Pogodin. ČeSki politiki so tedaj protestirali proti avstrijskemu preganjanju in proti tedaj uvedenemu avstro-ogrskemu dualizmu, ki je slo- vanske narode v Avstriji izročil na milost in nemilost Nemcev in Madža- rov. Car Aleksander je tedaj CeSkim delegatom izjavil, da ne sme več po- giniti niti ena slovanska duša. Najvaž- nejgj uspeh kongresa je bila resolucija, da je vzajemne vezi, kulturno zbliže- vanje, izmenjavanje misli in medse- bojno spoznavanje slovanskih narodov možno samo brez političrsih tendenc in načrtov in brez ogrožanja drugih na- rodov. Četudi se ta izjava ne more smatrati, da bi izključila možnost de- finitivnega političnega ujedinjenja, ven- dar je imela tak pomen iz taktičnih razlogov za tedanje case. Kraj vsega tega je bilo v resoluciji nekaj polovič- nega, ker vsako gibanje za slovansko vzajemnost — pa naj bo tudi najbolj platonično in naj se prikriva s kate- rimikoli kulturnimi interesi — je imelo in ima vedno v svojem jedru pojitičen pomen. Vsekakor je bil moskovski kon- gres velik pouk za slovansko politiko sploh, a proučavanje njegovega poteka donaša še danes slovanskim politikom veliki koristi. S svojimi resolucijami in govori gre moskovski kongres po- polnoma v moderni čas; imel je iste težkoče kakor neoslavistični kongresi, postavil je iste probleme in pokazal neenakost razumevanja pravilnih me- tod za razvoj slovanskega gibanja. Ve- lika zasluga kongresa je bila, da je prvi krat poizkušal sestaviti konkreten program političnega panslavizma ter da je razprava izzvala splo§no pažnjo. S tern je panslavizem kot politično gibanje dospel v novo fazo svojega razvoia. Črni dnevi kakor sta 10. oktober in 12. november, ki sta nam ogrizla in okrnila naSe ozemlje, ter drugi sla- botni trenutki naSega naroda in ma- lenkostna politika na§ih državnikov, vse to nam stalno pripominja, da mora biti naS politični program panslavizem. Mi nimamo niti enega soseda, ki bi nam bil odkrit prijatelj. Utopili bi nas v žlici vode, če bi nas le mogli. Panslavizem pa nam kaže druga pota, po katerih pridemo do velikih ciljev. Ko bomo tarn, nas sosedi sicer tudi ne bodo ljubili. A nam bo dovolj, da se nas bodo — bali. Politika. p Dalekosežna demlsfja prosvet- nega mlnlstra. Na seji ministrskega sveta v sredo je prišlo med posamez- nimi člani vlade in ministrom prosvete gosp. Vukičevičem do nesporazumljenj glede njegovega staliSča napram inter- pelaciji posl. Demetroviča in Vilderja radi ukinjenja nekaterih gimnazij ozi- roma gimnazijskih razredov. Kakor se doznava, je minister Vukičevič že ta- krat zapretil z ostavko. V četrtek do- poldne ob 10. pa se je zglasil pri min. predsedniku in mu izročil pismo, v katerem podaja demisijo z motivacijo, da v vladi ni naSel dovolj opore za svojo prosvetno politiko. Demisija je izzvala pravo senzacijo in je priSla tudi mnogim vladnim krogom popolnoma nepričakovano. Politični krogi so si na jasnem, da ima demisiia globlje vzroke, nego jih je navedel gospod Vukičevič. Splogno se smatra, da je s to ostavko predvsem izbruhnila kriza radikalskega kluba in politike NRS. RaznaSa se go- vorica, da poda Pašič ostavko celo- kupne vlade, ker hoče končno raz- čistiti odnoSaje s svojimi protivniki. Drugi menijo, pda se z ostavko g. Vu- kičeviča pričae končna ofenziva Paši- čevih nasprotnikov. Oovori se tudi, da iz napete situacije ne bo drugega iz- hoda nego nove volitve. p Naše ponlCanje. Vzun. ministr- stvu izjavljajo službeno, da je smatrati incident med Jugoslavijo in Italijo za popolnoma likvidiran. Iz Rima pa služ- beno javljajo, da je jugoslovavski po- slanik Antonijevič posetil ministrskega predsednika Mussolinija ter mu izrazil v imenu jugoslovenske vlade obžalo- vanje radi napadov na italijanske kon- zulate. — Agenzia Stefani poroča sedaj, da je dala jugoslovanska vlada Italiji zadoSčenje povodom zadnjih incidentov. Te satisfakcije so : 1. Nemudom se odstavi veliki župan v Zagrebu. 2. Ju- goslovenski poslanik v Rimu izrazi italijanski vladi obžalovanje radi na- padov na italijanske konzulate v Ju- goslaviji. 3. Zunanji minister dr. Ninčič isto stori napram italijanskemu posla- niku v Beogradu. 4. Povodom demon- stracij aretirane osebe se ne izpuste na svobodo, ampak se izročijo sodni- jam. 5. Vsa po demonstracijah povz- ročena materijalna Skoda se povrne. 6. Politične oblasti na Krku se izme- njajo. — Agenzia Stefani pristavlja, da je večina teh odredb že izvršenih. To je res! A kaj store Italijani? p Še Vatikan je proti nam! Iz Rima je dospela vest, da je bil v torek zavod sv. Jeronima, ki je namenjen vzgoji jugoslovenskega duhovniSkega naraščaja in kateri je po rimskem paktu prešel pod zaSČito in vpliv naSe države, nasilno iztrgan iz na§ih rok ter poitalijančen. Vatikanska politika se je zadnje case podala popolnoma v fa§istovsko službo. Službeni papegki list »Osservatore Romano« piSe fa- Sistovske članke, katoliSka stranka po- polarov je morala izstopiti iz opozi- cijske zveze ter sprejeti fašistovski ultimatum, da prezpogojno opustt ab- stinenčno politiko, na zahtevo Vatikana tudi ustavi glavni organ stranke »Po- polo«, ki je ostro nastopal proti fa- Sizmu. Sedaj se je Vatikan pridružii tudi protijugoslovenski politiki fa§i- stovskih krogov ter je obenem ustre- gel intrigam visokih zunanjih cerk Bum — bum. (Konec) Jacques Legrand se končno od- loči k poslednjemu koraku. Napoti se v cirkus, zaprosi za klovnov naslov in stopa plaho, drhteč od razburjenosti po stopnicah, ki vodijo do umetniko- vega stanovanja na Montmartru. Vedel je, da nekateri umetniki igrajo in pojo po salonih. Morda bo tudi klovn pripravijen obiskati malega bolnika. Toda to sedaj ni bil Bum—bum, nego gospod Moreno, ki je sprejel Jacquesa v svojem elegantnem stano- vanju, v katerem je bilo polno knjig, slik in drugih umetniSkih predmetov. Jacques ga je gledal in ker ni spoznal v njem klovna, je zmedeno vrtel v rokah svoj mehki klobuk. Go- spod Moreno je čakal. Oče se prične opravičevati. Bilo je neprilično, da je priSel nadlegovat . . . Toda dete je težko bolno . . • Divno dete, gospod! Tako pametno! Vedno je bil prvi v šoli, razen v računu, ki mu nikakor ni hotel v glavo . . . Mali je sanjačl Da, sanjač ... In dokaz temu . . . Jacques se slednjič vendar ojunač!: »Dokaz temu je, da Vas hoče vi- deti, da misli samo na Vas in da ste Vi zanj zvezda, ki jo vedno gleda in ki bi jo rad objel . . .« Ko oče konča, si z onemoglo ge- sto obriSe znojne kaplje s čela. Ne upa si pogledati klovna, ki ni od- maknil pogleda z delavca. »Kje stanujete?« vpraSa Bum- bum. »Tu blizu, v tretji ulici.« »Pojdimo«, reče klovn. Če že Vaš mali želi videti Bum—buma, naj ga vidi.« III. Ko se vrata pred klovnom odpro, zakliče Jacques Legrand radostno svo- jemu sinu: »Francois veseli se. Evo Bum— buma!« Detetu zažari lice od radosti. Vz- pne se, naslanjajoč se na materino roko, pogleda k vratom in vidi člo- veka v črni suknji, kojega lice se mu Siroko nasmiha. Toda tega človeka ne pozna. In ko mu reče oče: »Evo Bum- buma«, nasloni deček počasi, otožno svoje čelo na materino roko in zaSe- peče obupano: »To ni Bum—bum!« Klovn se približa postelji in se ozre na malega bolnika z globokim, resnim, milim pogledom. Nato pogleda očeta vsega v skrbeh in obupano ma- ter, odkima z glavo in se nasmehne: »Dete ima prav; to ni Bum—bum!« In odide> »Ne bom ga več videl, nikoli ne born videl Bum—bumat« je tožilo dete obupano. Toda po preteku pol ure se vrata naglo odpro in med njimi se pojavi v pisanem oblačilu, posutem z zlatimi zvončki, s šiljasto čepico na glavi, z zlatim metuljem na prsih in hrbtu, z nasmeškom na obeljenem lieu in po- rdečelimi ustnicami — pravi Bum— bum iz cirkusa. Bum—bum, ki so se mu divili vsi cirkuški posetniki, po katerem je tako silno koprnel mali Frangois. A na beli posteljici prične mali bolnik z življenskim veseljem v očeh, smejč se, plakajoč, srečen, re§en tapäati s svojimi suhimi ročicami in klicati: »To je Bum—bum! To je moj Bum—bum! Evo Bum—buma! Živel Bum—bum 1 Dober dan, Bum—bum!« •v. Ko je priSel zdravnik, je naSel kraj Franc,oisove postelje belo okiče- nega klovna, ki je spravljal dete ne- prestano v smeh, mu dajal zdravilo in govoril: »Ako ne vzameš tega, Bum—bum ne bo več prišel!« Nato je ogovoril zdravnika: »Gospod doktor ne bodite Ijubo- sumni . . . Zdi se mi, da pomaga moje spakovanje malemu istotako, kakor Va§a zdravila.« Oče in mati sta plakala veselja. Dokler si mali Francois ni povsem opomogel, je prihajal vsak dan pred hišo voz, iz katerega je izstopal moSki v visokem jopiču in ovit v čudno ogrinjalo, iz katerega je zrlo samo belo oličeno veselo lice. »Koliko sem Vam dolžen, go- spod?« vpraša Jacques klovna, ko je dete zopet prvikrat zapustilo hišo. »Prijateljski stisk roke«, odgovori klovn. Nato poljubi dečku lid, ki sta zopet žareli v rdečici, in pristavi: » ... In dovoljenje, da smem na svojih posetnicah zapisati: Bum—bum, zdravnik-akrobat, osebni zdravnik ma- lega Franc.oisa.« — rp — ______-—— . I ' ,*j FICLIPUCLI : Poročilo 8 kandelabra. (Resnicoljubna povest.) Pri nekih volitvah v francoski parlament je kandidiral na nevtralnem, najbrž Pegazovem programu tudi sol- zavi Lamartine. Dasiravno ženske §e niso imele volilne pravice, ie bil iz- volien. In ko je kot nevtralec vstopil v Burbonsko palačo, so ga poslanci Stran 2 »NOVA D Ö B Ä * Štov 126 venih dostojanstvenikov. Izzval je spor z dosedanjo upravo zavoda, ki je u2i- vala polno zaupanje jugoslovenske vlade, ter je odstavil rektorja zavoda msgr. Biasottija ter prorektorja msgr. Butko- vica. Prvi je sicer Italijan, a je bil skrajno korekten in Iojalen upravitelj zavoda, drugi je Jugosloven in znan kot naroden duhovnik. Vodstvo zavoda je papeSka Stolica izročila zagrizenemu Italijanu d,uhovniku Nardoniju, ki uživa polno zttlipanje fašistovskih krogov. Novi upravitelj je takoj italijaniziral vso upravo in poroča se, da je sprejel celo vrsto gojencev, ki jih je prejšnji rektor odstranil. — V vseh narodnih krogih je ta korak Vatikana, ki ga je smatrati za naravnost sovražen akt proti Jugoslaviji, vzbudil največje ogor- čenje ter se smatra kot direktno iz- zivanje povodom predstoječe obnovitve pogajanj za konkordat. p Po atentatu na Mussolinlja. Kompetentne oblasti so te dni proučile vse okoliščine, ki so v zvezi z na- meravanim atentatom na Mussolinija dne 4. novembra. Ugotovile so, da bi imele izvrSenemu atentatu na m!ni- strskega predsednika slediti oborožene vstaje po vsej Italiji. Agenzia Stefani je sedaj objavila, da se zbornica otvori v sredo, dne 18. novembra. Na prvi seji bo vlada predložila zbornici za- konske načrte glede ukrepov proti političnim emigrantom. Nadalje je bilo sklenjeno, da se sestane ministrski svet v soboto. Na tej seji poda Musso- lini daljše poročilo o zunanje-politič- nem položaju. Sodni svetnik komen- dator Marciano, ki vodi sodno posto- panje proti poslancu Zaniboniju, ge- neralu Capellu in drugim obtožencem radi nameravanega atentata na Musso- linija, je imenoval za Zanibonijevega uradnega branitelja senatorja Scialojo, predsednika rimske odvetniške zbornice. Senator Scialoja pa je odklonil brani- teljsko funkcijo z motivacijo, da je večkrat odsoten iz Italije radi važnih političnih poslov v inozemstvu, vsled Cesar se ne more kakor prej posvetiti pravnemu poklicu. Potopna povodenj. Prvo leto tega stoletja je bilo tako kakor je leto 1925. Takrat so bile v Celju, okolici in po vsej Sloveniji to- Iike povodnji kakor sedaj! — V petek dne 6. novembra je začelo deževati in deževalo je do četrtka pod večer dne 12. t. m. Posledica je bila grozna po- vodenj. Kaj bi veliko pisali o njej, ko jo je vsakdo sam videl in ko so jo čutili zaselki, nasejbine in pokrajine? Svoj višek je voda dosegla v če- trtek ob dveh popoldne. Takrat je bilo Celje kakor otok sredi deročih valov, ki ga vztrajno izpodjedajo. Sedaj ni bilaSavinja tista, ki bi nas toliko sprav- ljalav nevarnost, ampak Voglajna sKo- privnico je bila povzročiteljica vseh ne- prilik, nezgod in nesreč. — Precejšen del mesta je bil pod vodo. HiSe pri gimnaziji in protestantovski cerkvi so Mainica in otročiček, vsa čista dVhtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje sc smeje z (estečimi zobmi Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvaru- jcte lepoto in zdravje Vaših zob. jcnaxi szzcbha k>)y)na. bile deloma nedostopne, po Ljubljanski cesti se ni dalo iz mesta, okoli bolnice je bilo je^ero — po dvorišču povsod in v poslopjih globoka voda. Mimo Arkovih, Vehovarjevih in Pertinačevih tvornic in med uradniškimi hišami za železnico, ki so bile vse visokov vodi, je divjal veletok. Most preko Kopriv- nice pri rudarski Soli in preko SuSnice pri protestantovski cerkvi ni več po- žiral; zato se je voda jezila in razlivala pri Invalidskem domu po ulici Simona Gregorčiča proti mestnim osnovnim šolam in po MikloSiČevi ulici. Kamor je voda segla, so bile kleti polne vode in v hiše se ni dalo priti. Po nekod so imeli ljudje pripravljene lestvice. Na spodnji strani Aškerčeve ulice je bilo vse pod vodo in voda je silila od že~ lezniške strani do vežnih vrat. Prehod skoz podlaz pri železnici pod Rebeu- scheggom je bil nemogoč*. Radi pre- močne struge tudi niso porabljali čolna. Ob štirih popoldne se je že opažalo. da voda pada. Takrat je tudi pone- havalo deževati. Nato pa se je voda začela hitro umikati. A začudeno so gledali Celjani, ko v temi niso imeli luči. Povodenj je namreč bila poSko- dovala pri Westenu stari transformator. Po ulicah so svetili ognjegasci s pla- menicami. — V petek pa je prišla Se druga nesreča : Vode ni^bilo/ ker?se je pokvaril vodovod. Šolarji so bili v četrtek že pred- poldne spuščeni domov, ker so takrat odhajali zadnji vlaki. Vsepovsod po mestu je bilo veliko razburjenja. Oko- ličani so po nekod mogli še le v petek ob dveh ali treh v jutro domov, ker se voda ni prej odtekla. L$jj Najhujša povodenj, ki jo beleži zgodovina, je bila v Celju 25. septemb. 1672. Takrat je bila tolika, da so jo morali zrastni možje n. pr. na križiSču pred današnjo Kreditno banko gaziti do pasa. * Poročila o povodnji prihajajo iz vseh strani Slovenije. Začasno je bil v četrtek ustavljen železniški promet. Med Ponikvo in Poljčanami je zemlja zasula vlak, med Štorami in Št. Jurjem je izpodjedla progo, pri Zaprešiču je uničila železnico. Tudi pri Ormožu je bila železnica pokvarjena; Št. llj ob meji je bil pod vodo. V Prekmurju je bilo strašno. Vsa Murska Sobota je bila v vodi. Voda je segala do dva metra v hiše. Poškodovanih je kakih 150 his in okoli 1000 ljudij je prizadetih. Od Ptuja do Velike Nedelje je bilo vse pod vodo. Pri Vidmu je plaz nekoliko poškodoval progo. Ponekod — kakor v Trnovljah — so ljudje klali svinje od strahu, da jim utonejo. — Škoda, ki jo je voda povzročila, se ceni že sedaj na mnoge miljone. Gledallška predstava odpade v petek radi tehnlčnih ovir. Predstava »George Dandin« se bo vršUa v ne- deljo 15. t. m. ob Štlrlh popoldne. Že kupljene vstopnice veljajo za nedelj- sko predstavo. Reprize pa ne bo. Celjska k*»ctnika» c V lastni zadevi. Radi tehničnih ovir smo morali opustiti dosti gradiva in si v naglici pomagati. Zaključili smo redakcijo pred časom, da bi spravili list brez električnega toka pravi čas iz stroja. c Voda in elektrlka. V Celju n> ne vode ne luči. Poplava je namreč pokvarila vodovod pri Vitanju, a isto- tako je tudi poškodovan stari trans- formator v Gaberju, preko katerega sedaj dobivamo falski tok. Ko bo de- loval novi falski transformator, se taka neprilika ne bo mogla pripetiti. c Proračunska seja — odložena. Proračunska razprava občinskega sveta celjskega, ki bi se bila imela vršiti v petek dne 13. t. m., je preložena na prihodnji teden, ker odseki s svojim delom 5e niso uspeli. c Mestni urad ne posluje. (Raz- glas.) Vsled snaženja uradnih prostorov mestnega magistrata je mestni urad v četrtek dne 19. t. m. popoldne in petek dne 20. t. m. eel dan zaprt. Stranke, ki so povabljene za četrtek in za petek k mestnemu magistratu, se naj zglasijo v soboto dne 21. t. m. ob navadnih uradnih urah. Mestni ma- gistrat celjski, dne 10. novembra 1925. Župan: Dr. HraSovec, s. r. c Mestno gledališče v Celju. Upra- va gledališča opozarja občinstvo, da mora naročene vstopnice za operno predstavo dvigniti in vplačati pri bla- gajniku g. Hubertu (GoriČar & Leskov- šek) tekom pondeljka in torka. Kdor bi do torka 17. novembra do šestih zvečer naročene vstopnice ali Iože ne vplačal, se bo ista brez izjeme pro- dala dalje. Naval občinstva na bla- gajno je bil tolik, in neupravičene ne- volje in kritike se je izneslo od ob- činstva na gledališko upravo več kot dovolj, zato pa bo uprava postopala tudi z vso poslovno doslednostjo ter ne bo delala za prav nikogar izjem. Za bodoča operna in dramska gosto- vanja pa vnaprei sporočamo občinstvu, da rezerviranja ni in da se bo po teh izkušnjah predvsem skušalo v prvi vrsti ustreči rednim obiskovalcem gledališča iz Celja in dežele. Popoldanske nedelj- ske operne predstave bi naj bile na- menjene v veliki meri občinstvu z de- žele, ki pri prvem gostoyanju še ni moglo v zadostni meri dobiti vstopnic. Kdorkoli pa izmed naših rednih obisko- valcev gledališča v Celju meni, da se mu je topot zgodila krivica, naj bla- govoli to sporočiti in naj bo že vnaprej zagotovljen, da se mu bo ustreglo pri- hodnjič. Kritika tistih mnogoStevilnih Celjanov in Celjank, ki so doslej pov- sod in ob vsaki priliki čutili potrebo, da so zabavljali na naše gledališče in se ga dosledno izogibali, češ da so se za gledališče že dovolj »žrtvovali« v parketu in v ložah, pa za gledališko upravo ni bilo in ne bo merodajna. c Mestni kino. Ker se javnost ži- vahno zanima za otvoritev Mestnega kina, na katerega predstave se je v pretekli sezoni zelo navadila, lahko sporočimo iz zanesljivega vira, da se kino otvori kljub temu, da je deževje prezidavo in preureditev zelo oviralo, v najkrajšem času, na vsak način pa Se ta mesec. Preureditev kina bo pre- segala naše pričakovanje. Dvorana bo ena najmodernejših v Jugoslaviji — kolikor verno, ni v Jugoslaviji dvorane z električno kurjavo —, in bo v polni meri ustrezala zahtevam občinstva po udobnosti. Svetujemo pa podjetniku, da si nabavi kar najboljše filme. Saj v pretekli sezoni smo bili Celjani precej zadovoljni, a želeli bi si Se bolj iz- branega programa. Nekateri bi tudi radi videli »Nibelunge« nadkriljajoči »Kö- nigsmark«, dalje »Mont Everest«, »A- mundsenov polet«, in kaj sücnega. Se- veda ne smeta manjkati — to pa le tu in tarn — Pat & Patachon, da bi se včasi malo skupno ponorčevali. c V mesecu oktobru 1925 so umrli : V mestu : Makso Bevc, 2 in pol meseca star otrok služkinje in Stanislav politiki odstopiliz radovednostjo: »Kam, na katero stran boste sedli?« Lamar- tine pa žalostno: »Na strop.« Na to in Se na marsikaj sem po- mislil, ko sem otvoril vrata, skozi katera se je v soboto prišlo na Mar- tinov večer v Celjskem domu. Novi najemnik restavracije, g. Tomec, je otvarjal drnžabni dom celjskih Slo- vencev zs letoSnjo sezono. izSolan na Bledu, je velikopotezno povabil Slovence na zabavo na predvečer svetnika, ki je bil tako ponižen, da je priredil v najhujSem mrazu steeple-chase s po- lovico suknje, o kateri nam legenda žal ne poroča, če je po delitvi z bera- čem pokrivala zgornjo alispodnjo po- lovico njegovega, 7 jekleno mrzlim me- čem opremljenega golega telesa. Da povzamem : Zagledal sem si- jajno razsvetljens prostore, zasedene do grla z najživahnejšo družbo, ki si jo na tern svetu utegneS misliti. Bil bi res v zadregi, kam naj sedem, da se nisem spomnil na la Martina. Za- gledavSi na stropu tisti sijajni svetilnik, sem vzel brzo pri buffetu 10 makovih struck, 10 cigaret, 1 kozarec in 1 liter rdečega vina ter porabil splošno za- maknjenost, spIezavSi na rečeni sve- tilnik. Tarn sem se varno utaboril in se že naprej veselil, da me magistratni Stevec, tisti, ki je predstojnik za listke, ne bo opazil, ker se mu bo bleSčalo. G. Tomec, vajen na internacijonalno družbo, si je pač mislil: Samo da so dobre volje skupaj, in zabava se rodi, kot Venus, iz pene rojena. No, celjski Slovenci so gotovo nadkrilili vse nje- gove nade. Prosim: PriSel sem točno ob 8. uri; vse zasedeno. Mislil sem, da se led Sele taja, pa ti vrvi in Sumi kot v panju, ki je pričel rojiti ob 4. uri popoldne. Pred garderobo si pulijo točneži lase (eden celö baroko), ker se ne morejo sleči, kolikor je garderoba v ta namen na razpolago, pred »domom« pa trije zakasneli na glas preklinjajo. In da ni Lamartine svojčas uspeSno kandidiral, pa bi bil jaz četrti prokletnik. Pa ne, da bi se zabavala le vsaka miza, všaka družba zase. Oh ne; vla- dala je tako spIoSna prisrčnost, naga- jivost, šaljivost, da se je nasmihalo, govorilo ter quasi poljubovalo in ob- jemalo vse kar ni pri miru sedelo in molčalo. Takih pa ravno ni bilo, razun mene. Nikake razlike ni bilo, ne med starostjo in mladostjo, ne med uniformo in civilom; prav vsi sloji so bili zasto- pani; ni manjkal niti predstavnik am- bulantnih bolnikov okrajne bolniške blagajne. Najbolj edina pa si je bila celo- kupna velika dvorana, mala dvorana, galerija in postrežba v nestrpnosti, s katero se je pričakovalo v nežnih in kosmatih prsih kolo, pies. Ko je kapelnik res izborne godbe dvignil taktirko na tisti posebni način, je že vse Sepnilo naenkrat: »Zdajle!« In predno je bilo sploh jasno, kaj godba igra, je staro in mlado plesalo naba- sano polno kolo, da gospodje častniki niti zraven niso mogli. In so bili nad- vse prijetno presenečenil Ti preSmen- teni Slovenci, ki jim heroična preteklost ni dala časa in miru, da bi si omislili svoj narodni pies, so v osmem letu po prevratu tako intenzivno sprejeli kolo svojih južnih bratov, da so naSe dame neglede na sta-hopsa! — mla- dost priskočile, ne da bi čakale gos- podov. Že drugo kolo je pritisnilo vse mize ob zid, zdrobilo s svojo živah- nostjo steni med veliko dvorano in malo ter garderobo, in se odvilo baje Sele v kolodvorski restavraciji. In §e so bili mnogi skoro neSte- vilni aranžerji nezadovoljni. Eden od teh prenapetežev je skočil na oder in hotel opozoriti: »Kolo!« Ogorčena družba ga je ne, da bi bila prekinila pies, eno- stavno zmašila v bivSo suflerjevo Ska- tljo, preden je zinil. Tako je prav! Nič slabše ni bilo pri drugih plesih, valčkih, nebroj kadriljah; foxtrottov, shimijev bostonov, tangov itd. itd. si pa sploh ne upam omeniti, ker so bili samo obsebi umevni, celo pri 70 letnih starčkih in daman neznane rojstne letnice. Najefektnejša točka, je spontano, elegantno in z globokim ritmičnim ču- stvovanjem podani, celo v Celju Se nepoznani pies »Piffpaffpuff« (akcent na vseh treh zlogih), ki ga je predvajal mlad par, sam, ob zvokih potpurija iz »Dreimäderlhaus-a« ravno pod menoj, ko sem grizel makove stručke. Vse je na mah potihnilo in trepetaje ter v ekstazi vsklikalo »Ah« (dame) in »Ha« (gospodje). Meni pa so se sipala makova zrnca, ki so se odluSčila, kot mana na parket.. . Frenetičen plosk me je zdramil iz zamaknjenosti Hafiza, godba je utonila v hrupni zahvali družbe drznima umet- nikoma; ko se je dvorana pomirila, je pa godba v zmoti, da velja plo- skanje njej, svirala potpuri s Se večjo ubranostjo do konca- In nato je sledil pies na pies do zgodnjega jutra. Razpoloženje se ni hotelo več poleči; tople pernice so za- man čakale na mehka telesa, ki so raje neugnano plesala. V poznih urah so pričeli odhajati prvi, s solzami v očeh in mahaje ž robci (kakor pri od- hoclu z vlakom). Zadnje goste pa je bajerazgnalapožarnabrambazbrizgalno. Mene takrat ni bilo več blizu, kajti nesreča ne počiva ; noge so mi otrpnile — ni čuda, saj nimajo oči, da bi videle, in uSes, da bi sliSale — in Strbunknil sem med pavzo s svetilnika. Imel sem toliko prisotnosti, da sem se v pa- danju spremenil v natakarja ter se kot tak položil na tla; tako je vsaj zgledalo, da se mi je radi prevnete postrežbe spodrsnilo, in sem lahko nepoznan izginil Res, lepo je bilo! Danes v soboto vsi no Mortal; vecen Obrtnega dništua v Harodnem domu. Stev. 126 »NOVA DOBA"« Stran 3 jYittogo zaslnžcVati delati in pridobivati denarja moremo edino le s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako se naših udov polote vztrajnc bolečine ter začne trgati, zbadati, bosti in tnučiti, tcdaj je to yelika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkaže v teh težkih urah drgnenje in umivanje z našim že skoz 27 let priljubljenim, bolečine olajšujočim domačim sredstvom Fellerjevim »Elsafluj- dom« ! Zelo koristen je pri reumatičnih bo- Iečinah, gri glavobolu, zobobolu ; krepi in osvežuje miSičevje in živce pa prinese zdravo spanje in novo moč za delo. Odzno- traj in odzunaj močnejši izdatiiejši in več- jega dejstva kot francosko žganje in naj- bolji kosmetikum te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 63 Din, 12 dvoj- natih ali 4 specijalnc steklenice za"99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpoSilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller, Stu- bica Donja, Elsatrg 356, Hrvatska. Posa- mezne steklenice Elsaflujda po lO^dinarjev v lekarnah in sorodnih trgovinah. Šusteršič, 26 dni star otrok jetn. paz- nika : v javni bolnici pa: Vilma Knez, 16 let, krojaška vajenka, Marija Gradec; Ernestina Tertain, 58 let, žena vpok. podmarSala, Celje; Desenka Hajdin, 18 let, hči uradnika, Beograd; Jože Skri- njar, 35 let, hlapec, TopolŠčica; Alojzij Kolar, 7 let, sin kovača, Tolsti vrh; Ursula Golob, 68 let, dninarica, Sv. Jur ob juž. žel.; S. Verena Vrtačnik, 37 let, usmilienka, Celje; Angela Aschenber- ger, 3 let star otrok, Velika Pirešica; Marija Vrečer, 57 let, žena vpok. ru- darja, Griže; Anton Fürst, 50 let, mali posestnik, Sv. Vid pri Grobelnem; Franjo KaliSnik, 26 let, trgovec, Okolica Celje; Anton Podrgajs, 73 let, mestni revež, Celje; Anton Jeršinovič, 48 let, gimn. ravnatelj, Celje; Tinko Nestor, 39 let, učitelj, Ruski Krstur; Ana Oglai- ner, 51 let, obČ. reva, Auče: Marija BikoSek, 49 let, dninarica, Bezovica. Skupno je torej umrlo v Celju 18 oseb, 2 v mestu in 16 v javni bolnici. c Organizacija natakarjev. V če- trtek popoldne ob treh je bilo v ka- varni Evropa napovedano zborovanje celjskih hotelskih, kavarniških in go- stilniških nameščencev. Ta izredni čas je bil kriv, da je bil obisk slab. Na- vzoči delegat iz Ljubljane je poročal o sedanjem stanju v tej stroki in po ob- širni debati je bilo sklenjeno osnovati lokalno organizacijo, katera takoj začne delo za sklicanje glavne skupščine. c Nadomestne volitve v pridob- nlnsko davčno komisljo. Gremij tr- govcev v Celju naznanja, da se vršijo volitve v pridobninsko komisijo v ne- deljo, dne 15. novembra t. I. za Celje- mesto pri davčni oblasti I. stopnje (poslopje poštnega urada) od 8. do 13. ure. Članom volilnim upravičencem je gremij razposlal posebne pozivnice, iz katerih lahko vsak razvidi, v kateri razred davčne družbe spada in za ka- terega ima voliti. Kandidati za vsak razred so v pozivnicah imenovani. Dolžnost vsakega člana je, da se vo- litev zanesljivo udeleži. c Povodenj v Celju in celjski okolicl ter stavblšče za novo oko- Hško šolo. Nasprotnikom stavbišča za okoliško šolo bodi konstatirano, da ni bil pri zadnji povodnji pod vodo samo prostor na Dolgem polju, kjcr se na- merava postaviti nova okoliška sola, temveč tudi prostor pri Sv. Maksimi- lijanu in vsi dosedaj kupljcni prostori — po številu menda že osem. Tokrat je bila pod vodo tudi mestna osnovna sola. Temu se je pač težko izogniti v Celju in celjski okolici, dokler se ne regulira Savinje, in težko je najti mesto, ki ne bi bilo izpostavljeno povodnji. Kupovanje tolikih prostorov za novo šolo ima samo zavlačevalen pomen. Okoliška občina hoče iskati zopet novo stavbišče, s čimer bi se zavlekla gra- ditev nove sole, ki je tik pred raz- pisom. Solske oblasti opozarjamo, da posežejo že enkrat vmes in prisilijo obdno, da se bo zavedala svojih dolž- nosti v takem industrijskem kraju. Vsaka gorska občina ima lepše šolsko poslopje; ta industrijska občina pa nima poleg podrtine za deško šolo niti ne dekliške sole. c Občeslovensko obrtno društvo v Celju ponovno vabi na Martinov večer, ki se bo vršil v soboto, 14. no- vembra v spodnjih prostorih Narodnega doma. Vstop je prost. c Družaben sestanek na Laškem. V nedeljOi dne 15. t. m. se bode vršil v dvoranah Toplic na Laškem družaben sestanek vseh zabave in razvedrila željnih. Pri sestanku, katerega začetek je ob Stirih popoldne, bo koncertirala polnoštevilna vojaška godba iz Banje- luke, a prepeval bo pevski zbor z Zi- danega mosta. LaŠčani se nadejajo, da se sestanejo z mnogimi Celjani, ki jih utegne privabiti izborna in pozorna po- strežba, ter dobra godba in lepo petje. Vstopnine ni, ker igra godba iz naklo- njenosti. 1146 c Požarna bramba v Levcu pri- redi v nedeljo 15. novembra ob 3. uri popoldne v gostilni g. Antona Zadel, poprej Perger, domačo veselico z razno- vrstnim sporedom. Vsi, ki želijo pri- jetne zabave, so k prireditvi vljudno vabljeni. 1139 Podgane, stenice, molje ugonobi Ratol, Stenof, Gamadin. Oddelek RATOL, Zagreb, Bienička 21. Kino. Kino Gaberje. Samo za tri dni je bilo mogoče dobiti, to je četrtek 12., petek 13. in soboto 14. novembra 1925 »Črno proročanstvo zvezd«. (In den Sternen steht es geschrieben.) Prekrasna drama o ljudeh in zvezdah v 6 dej. Igrata lepa in najboljša igralca Marija Mindzenti in Jack Mylong. Za mladino ni dovoljeno. — V nedeljo 15. in pon- deljek 16. nov. igra Harry Liedke v najnovejši veseloigri »Zadnja pusto- lovščina Teddya«. (Der tolle Teddy«)- Senzacija v 6 dej. Ne zamudite si ogle- dati najbolj priljubljenega Teddya. Za mladino dovolieno. Predstave ob de- lavnikih ob 8. uri, ob nedeljah in praznikih ob pol 4., pol 6. in 8. uri zvečer. Širom domovine. § Režljske karte za brzovlake. Prcmetno ministrstvo je izdalo odredbo, da se režijske karte za brzovlake iz- dajajo odslej samo po odobrenju di- rektorja in inšpektorjev posameznih ŽelezniSkih direkcij. 5 Prvl razred osebnih vlakov se odpravl. Frekvenca potnikov I. razreda se je po vojni tako zmanjšala, da se vagoni I. razreda osebnih vlakov na- vadno vozijo prazni. Češkoslovaške železnice so zaradi tega že odpravile I. razred pri osebnih vlakih. Tudi pri nas razpravljajo o tern, da li se prvi razred pri osebnih vlakih na naših državnih železnicah odpravi ali obdrži. S Mnogl ne vedo, da je glavni vzrok trpljenja in bolezni slabo nego- vano in zato občutljivo telo. Ni do- mi šljavost, temveč le izpolnjenje pri- rodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racijonalno nego telesa sliši- mo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaško Elsa-pomado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa-pomado za lase, Eisa-mila zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo s prijetnim vonjem, temveč tudi s ko- ristnimi sestavinami, ki oplemenjujejo kožo. Elsa-mil se dobi 5 vrst: Elsa lilijno mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko, ter milo za britje. Za po- izkuSnjo se moreta naročiti 2 lončka pomade za 38 Din; 5 mil za 52 Din že z zavojnino in poštnino pri lekar- narju Eugenu V. Fellerju, Stubica Do- nja, Elsatrg 356, Hrvatska. PlWtl nrlphplniti deluJe s kolosalnim ITU II UUKUKIUaM uspehom samo 50— »Vilfannv rai« kar PriznavaJ°vsi "VllldllUV UdJ« strokovnjaki. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem, pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, llica 240. A. č s Ste-li ie poravnali naročnino za „Novo Dobo"? Dne 8. novembra naznanjena prostovoljna dražba pohištva (kuhinja, spalna soba in soba za gospoda nekega odpuščenega uradnika) električni motor, gips ltd. se bo vršila šele v nedeljo, dne 22. novembra 1929 ob 2 uri popoldan. Tovarna za kamenino STRUPI & VASOLD, OOTOVLJE, postaja Žalec. Velika prodaja damsktli plaščev! Trpežni Sportni Din 400"-, modni Sevjot 550-, velour la. 6oO-, velour lala 720--. gladki s(ikneni800"-> fini modno-sukneni 900--, MODELI velour z »Biberette* k«Zo 1020-, modno , sukno z »Electrikc I 1330-, Kskimo velour »Panterkanin 16501-, | najnovejši niodeli s Chinchilla opusom 2600--.-3000-- y ve- Ictrgovini R. STERMECKI, Celje. Cenikzaston. Vsak kupec dobi darovnico. I flnnmnn IZ USBii ^dnihov rrK dobavlja in dostav- 11 VillVJ) |ja „a dom FR. JOSt, CELJE, Aleksandroya nl. 4. Plačilo tudi na obroke. Pro dam posesfvo v Petrovčah, Sav. dol., obsto- ječe iz hiše, gosp. poslopja, vrta in 3 njiv. Naslov v upravi. „JORÄ" slaščičarna Celje, Decko v trg 6 na debelo — na drobno. Lastnaizdelovalnica kandlt, čokoladnlh 50 bonbonov In slaščic. 9 s V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven magistrate so cene fazoal zelo nizke. Postrežba zelo točna (n solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča! 56 IŠČEMO ca. 2O0 km3 SBnrekovega okroglega lesa (plohe) z izvrstnim finim letnim dorastom (feinjährigst) popolnoma brez yej, 35—60 cm premera, 4—6 in dolgo, iz zimskega sečja 1924/25/26, pripravno za rezonančni les. Tudi manjše količine se prevzamejo. Zelo dobra cena, takojšnje plačilo. Odprema v 4—8 tednih. Oferirajte na: Vitanjsko iumoko velepo- sestvo B. Gj. Pušič u Vitanju, Slovenija. Opremljena soba s posebnim vhodom inelektrično razsvetljavo se takoj odda boljšemu gospodu. Naslov v upravi „INKRA" industrlja kpavat D. Oeriini & Clomp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 43 Cenekonkurenčne! Pozor! 3—1 Pozop! Pravkar došli darnski fini novi file klobuki (nakitcni) Din 100'— file klobuki za otrokc..............., 58'— Izvršujc tudi popravila žametnih klobukov po ccni Din 50'— do 60'—. Franc Cerar, modes, Celje, Gosposka nlica 27, Pohištvo! Kdor si želi nabaviti protl jamstvn tudi na obroke krasno in trpežno pohiStvo kakor: spalnlce, jedllnlce> kuhinjsko opravo, modroce, mize, stole, 3 žlčne vloge I. t. d. 1. t. d. 2 po najnižjih cenah, naj kupi pri tvrdki M, Andlovic, palača »Prve hrvatske Stedionice« podružnica Celje, Krekov trg. ličem v porinajem eno ali dve prazni sobi s souporabo kuhinje za takoj. PlaČam za pol leta naprej. Naslov v upravi. 1-3 Damsko in moška konfekcija gL novo dospela.^3 IVAN KOS, Celje, Prešernova ul. itew. 17. CenBsolidne! Izbira DEliha! ^ALAMA prvovrstna nova ri/ba, povsem zrela se dobi povsod. Prva hrvatska tvomica sa- lam, sušena mesa i masti ni. 6ovrilovic-fl sinovi 11 I Pelrinje. Zastopstvo za Celje t in okolico: R.Buno In drug Celje. 12-3 Brivnica na KRALJA PETRA CESTI 27, CELJE, se priporoCa. Dobra in snažna postrežba. Razen nedelje in sobote striženje H Jlj« brlvsko 'milo P 9ktn samo T U111 prvovrstno 0 Mil Sprejmem tudi britve v brušenje. Lastnik: MAT1JA BUKOVČAN. Proda se posesfvo v Matkih §t. 15, občina Sv. Pavel pri Preboldu. V hiSi se nahajata gostilna in trgovina. Pogoji se izvejo pri gostil- ničarju ŠUPERGERJU na Lopati pri 3 Celju Prekupci so izključni. 3 s int. Lečnik O urar in juvelir O Celje, Gianni trg St. f (prej Pacchiaffo). ZAHVALA. Vsem, ki ste v Casu prezgodne smrti naše Ijubljene rajnke soproge, gospe MflRIDE TÖCHTER sočuvstvovali z nami, posebno pa še onim, ki ste jo spremili k večnemu počitku, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo Se g. za- stopniku JGS g. Vengustu, gasilnima druStvoma v Trnovijah in Oaberju, ki sta se udeležili pogreba korporativno in 2 lastno godbo ter s svojimi na- čelniki gg. Fazarincom, Žoherjem in Pušnikom. Bog plačaj! Trnovlje, dne 10. nov. 1925. ŽalujoČi rodbini Tuchter in Rezar. Stran 4 »NOVA DOBA« Štev. 126. ^^^^^k ^HT^D TH"™ "Vfl dttT**? iW ^pp *^g^ "IF^E^ i^*^0^^^ MK^^ ^&**^l *^H "^H" TH^ HHav V "Ms ^^^k "^VBk. Yfe i Sfanjc hranilnih oloq nad Din 50,000,000 ¦—. V lastnl palcici Narodni dom Sprejema hranilne vloge nci hranilne knjižice in tekoči Stanje glaonice in rezer. Din 4,000.000—. račun ter Jin izplaCuje ločno in nudi za iste najboljše obrestovanje in največjo varnosl, Izvršuje vse denarne^ Rreditne in posojllxxo posle. Kupuje in prodaja devize in valufe. Podružnica v ŠOŠTAItfJU net GLAVNEM TffiGU VTAfiAiililllA 'eP0> mocterno, obstoječe iz 3—4 sob, iščem illlSlllllfillllr za takoJ Proti najemnini od 1000—2000 Din. VlMliVfUlllv Ponudbe na upravo »NOVE DOBE« pod HBUsn^i »MODERNO STANOVANJE«. Pozor, upokojenci! Zamenjam 8t»novanjey obstoječe iz 3 sob, kuhinje, verande, v najlepši okolici Celja, na razpo- lago vrt za zelenjavo, prilika za gojitev perutnine na veliko, — z lepim stanovanjem od 3 — 4 sob, kopalno sobo i. t. d. v mestu Celju proti mesečni odškodnini (razen najemnine) Din 600—1000. Resne ponudbe na upravništvo »Nove Dobe« pod »Stanovanje v mestu«. Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnostii Delaj, nabiraj in hrani! Popohioma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z ora. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje Pri naložbi zneska po ^0 Din se dobi naMralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea st. 15. Čas je denar! Iz malega rasit? veukol ZAHVALA. Ker se mi. ni mogočezahvaliti vsakemu posameznemu osebnoza zadnje spremstvo sva;je rajnke žene in za izraženo mi tolažljivo sožalje in sočutje ob priliki nenar»I kolodvoru. V»ihranllnlčnlpo«ll»©l*vTia|e|o nall&tilaiilnele. liltro «nj[®*- n». UtfoOno obresiovan»«. Polatnlla In nasvctt brezpiatno. Vrednost rezervnfh xa.kla.dov nad ttron 25.OOO.O00*—. Za branihn vlogo jara6i mesto Celje 8 celim svojim premoženjem in z V9O svojo davčno močjo. Tiska in izdaja Zvexjia tls^urna- - Odgovorni so: za izdajatelja P*v«l Zabukoiek \ za tiskamo Milan Čotina j za redakcijo Vinko V. Gaberc. - Vsi v Celju,