'Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
u&aja v pcmdeijek, sredo io petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
X «redufttvom se more govoriti vmk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
Minina listo:
Celo leto..................i2	h
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne pentvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 40.
Maribor, dne 5. aprila 1912.
Letnik IV.
Vesele velikonočne praznike!
želi
uredništvo in upravništvo.
Velikonočni pogovor.
Bilo je nekoč na veliki teden, ko sem v zgodnjem jutru v. naših hribih lazil s svojim prijateljem, znanim pisateljem, za divjim petelinom, katerega, mimogrede povedano, nisva ustrelila, pač sva pa e-nega splavila. Dež je začel pršiti, pobočje je bilo zar vito v temo, v dolini se je nad potokom dvigalo nekaj sivega. Zjašla sva s prijateljem v pogovor. In spomnil sem ga na slovenskega pisatelja, ki stika našo domovino vedno tako, kakor sva jo videla tar krat pred seboj: mračno in megleno, njeno ljudstvo pa obsojeno na večini molk in prisiljeno udanost siromakov. In dejal sem:
„Ko bi naši inteligenti, vzgojeni v liberalnem vzduhu, loveči se za idejami svobodomiselstva, le količkaj živeli z našim ljudstvom, bi saj nekoliko zar čeli umevati njegovo lepo in globoko vero. Ko bi se v življenje našega slovenskega kmeta le količkaj v-mislili in se vanj zatopili, bi precej zbledele tiste na videz nčene fraze, ki jih izumevajo različni teoretiki in bi našli pot do tistega trdnega zaupanja, ki je last krščansko mislečih src, katerim ne jemljeta veselja do življenja liberalni nauk o h,imoči nad prdjvico“ in socialistične teorije o revoluciji. Potem bi ne videli le mr altu in teme in krute sile, življjenja brez upa in suženjstva, in bi ne stavili vseh nad v prevrat, ki je le nasilen odgovor na nasilje, a prave rešitve ne prinese. Potem bi vidli, kako jame temo prodirati zarja, kako se vse stvarstvo vzbuja in bi razumeli velikonočne glasove, ki napovedujejo ljubezen in pa svetlobo.“
„Prav imaš“, mi odgovori prijatelj, „in prav imajo tisti, ki se prizadevajo opreti napredek našjega ljudstva na tkite krščanske vzorte, ki so mu prvi pokazali pot navzgor, je napravili kulturno in mu vlivali poguma, da sredi največjih stisk ni obupalo. A vedi, prilatelj, da to delo naše (stranke, ki temelji na tej veri, na velikonočnem oznanilu, ni lahko, da je zelo težavno in da je res trbba nepremagljive, neomajne vere v zmago dobrega in lepega, če naši vo-
ditelji niso izgubili poguma. Pomisli namreč, naše ljudstvo je (v verskem oziru sila konservativno, rado moli, ljubi svojo cerkev, se ne da od krščanstva odtrgati, (ima pa ravno tako nekaj napak, ki liberalizmu njegovo delo olajšujejo.“
Začudil sem se.
„Poglej“, nadaljuje prijatelj,, „jaz naše ljudi dobro poznam in koliko truda, sam op remago v an j a	in
marsikaterih bridkih ur me je stalo, da nisem omagal in vse skupaj pustil. Najtežje je nekatere ljudi pripraviti dp tega, da se lotijo kako stvari s skupnimi močmi. Vsak vleče na svojo blat, gruntajr sie ne razume s kajžarjem, vas se krega z vasjo za malenkost, časih za prazen nič, za različrie. neumnosti zapravljajo ljudje denar, smili se jim pa vsaik vinar, ki se ima naložiti za kako koristno reč, ki bo še le v prihodnjosti nesla sadove. Dočim njekateri ljudje časih ne razumejo človeka, ki dela iz game nesebične ljubezni za skupni blagor in si sam pritrguje, da ljudstvu pomaga, poslušajo z najvecjo zaupljivostjo in uprav otroško naivnostjo različne sladkače, ki čez vse zabavljajo, vse Sv nič devajo in nam podtikajo koristoloivStvo, skrb za mavhe in same slabe namene. Vi gospodje v Ljubljani,- ki pišete liste in poznate življenje samo iz papirja,, pa plavate v golem navdušenju in sepčnih strani ne vidite.“
..Motiš se“, sem odvrnil, „tudi mi to vidimo, a se ob enem zavedamo, da je nam in vsem, ki slo dobre volje, potreba v e 1 i fc e g a o p t i m i iz m a, krščanskega optimizma!, da te težave zmoremo in zato povdarjamo rajši, kar je lepega v naših ljudejh in na (čemer je mogoče kaj zgraditi. Nergačev in črno-gledov je itak dovolj.“
„Temu ne oporekam, tudi nisem tako hudo mislil, a hotel sem te opozoriti na le stfvari, ker se rar de 'pozabljajo in nas znajo kedaj iznenaditi, ako smo preveč zaupljivi. Ali veš, kako so ljudje ponekod še strašno trmasti? Da čestokrat nalašč nočejo tega, o čemer morajo sami vedeti, da je koristno ? Da so nekateri skrajno nehvaležni, da siamo veliko od nas zahtevajo, nočejo pa sami zja- stranko veliko tvegati. Da nekateri le prisiljeni za nami gredo. Da so mnogi tako spremenljirvi in nestanovitni kakor spomladansko ivreme?“
Na vzhodu se je začela zlatiti zarja, v gozdu so se oglašali krilatci, zemlja je ob poljubu svetlobe zadrhtela.
„Vidiš“, sem odvrnil, (ti ne pomisliš, kako silno je bilo naše ljudstlvp zapuščeno. Razun svoje vere ni imelo ničesar. Izobraženi posvetni stapovi so je le zaničevali, nikoder ni videlo izhoda izi 'svojega siromaštva, namesto resnične pomoči so mu pa ponujali le prazne puhlice o „parodu“, „svobodi1“ in „pro-svitljenosti.“ Ohranilo si 'je edino-le sfrojo vero, svoje velikonočno upanje. Zato orjemo mi sedaj ledino, in kaj čuda, da naletimo na njivi na tako kamenje. 'Jaz mislim, da moramo prav na to vero neumorno zidati dalje, pokazati ljudstvu, kaj iz nje izvira, in kakšna je njena moč in lepota, vzgojiti zdrav zarod, ki bo krepkejše 'volje in jasnejšega pogleda in izginile bodo posledice neugodnih razmer, v katerih je naše ljudstvo živelo, izginila bo povsofd trma, upornost nezaupljivost, sebičnost, ahjtipajtijfa doj organi-) zacije, nezmisel za skupne potrebe in cilje, separar tizem, ki so lastnosti nezavedneže\ in siromakov.“1 „Res, prijatelj, le na ta način bomo kaj) dosegli, ce bomo versko zavest, ki je v našem ljudstvu niso mogli podreti najhujši viharji, poglobljevali. Časih pa se kljub temu, da se cerkev tako trudi, da je v tem 'oziru toliko pouka, da prižnica, spovednica, krščanski nauk, predavanja sodelujejo, da se pojmi razbistrijo in volja okrepi, časih se, pravim, kljub temu zdi, kakor da bi še premalo izdalo in da se ta slovenska trma ne da izlepa premagati’. So bili trenutki, ko sem si dejal, morda je to ljudstvu tako prirojeno, da izvira kar iz njegove narave, rda se bodo dali z našim delom doseči samo zača&ni vspe-hi, ko pa ptride hud vihar, bo polomil in izruval, kar smo ,s tolikimi težavami zasadili.“
„(Ta tvoja sodba ne temelji v jasnem spoznanih,, marveč je s a-d Čustev, ki se polaste Človeka, kadar njegovo delo ne rodi sadov tako hitro in vidno, kakor bi rad. Pomisli samo to:	kaj pn smo
mi. ki nam pravijo voditelji, mi, mlada inteligenca, ali kakor nas že hočeš imenovati? Ali vi duhovniki? Mar ne del tega ljudstva? Nismo li tudi mi vz-rastli z njegovimi napakami1 in predsodki? Ali nismo bili tudi mi — tudi pri nekem delu duhovščine se je to v tem ali onem oziru poznalo — v gospodarskem in socialnem oziru liberalci, liberalnega duha, vsak sam za-se, vsak je hotel imeti prav, svojo raz-drapanost smo pa zakrivali ali z narodnjaškim vpitjem. ali pa z idejo nekega napredka, ki naj bi nas — ‘to velja za nas laike — oprostil vseh tradicionel-
PODLIHTEK.
Oza.
(Napisal Januš Goleč.)
(Dalje.)
Stopivši v predsobo svojega stanovanja, so ga najpoprej pozdravile čoga in roglja z glasnim me — e — e — e!
„!In res sem pozabil na vaju, sirotke, celi dan“, je godrnjal in polagal kozačam. Bil je ta večer tako ljubeznjitv, Sda »je še celo Čogo pobožal in jo ljubko imenoval :
„jCogrl ! Cogrl ! “ kar še doslej ni nikdar storil, kajti po navadi jo je le zmerjal za kozačo čogasto.
Kq je nasitil svoje sostanovalke, oglasil se je tudi njegov želodec in mu z glasnim kriilom po trebuhu očital, da ga je že od jutrja zanemarjal, mu prilival samo tekočino, pa nič kaj obstoječega. Na ta glasni opomin se je ozrl tudi Oza, pobulil na polico pri stropu in privlekel precej mogočno skledo pečene kaše, ki mu je ostala še od zjutraj.
Položil je slvojo najljubšo jed na mizo in z žlico tako neusmiljeno globoko segnil, da bi se mu bila preobložena skoraj zlomila.
Že je zinil, vendar danes, ko ga je malo imel, tudi njegova roka ni bila več zanesljiva in mesto kar naravnost v usta, zanesel je celo zalogo preblizu nosa, vrgel jezno polno žlico nazaj v skledo, godrn-jaje:
i„Ne bodem te jedel ne, saj si zasmojena; bede mi že Loj — Lojzika boljšo spekla, nego jo znam jaz sam.“
Kar lačen in ne da bi se prekrižal in poškropil z blagoslovljeno vodo, skotalil se je na slajmnato ležišče in trdo zasmrčal. Dobro je prespal celo noč, še le bolj proti jutru se mu je sanjalo o zasmojeni pečeni kaši in o Lojziki,
IV,
,„iJoj, devet že bo“, je zaklical, ko se je prebudil iz tako prijetnih sanj, da je k^r zaicmokalo z jezikom. Vsedel se je na svojem slamnatem ležišču, a omahnil pa zopet po dolgosti ; kajti glava je bila silno težka,.
i„|VČeraj, pač, včeraj“, je godel, „(kako še le bode, ko bodem obhajal ohcet!“
Pri besedi „ohcet“ se je zopet zravnal in za-zdehalo se mu je tako na dolgo, in globoko, da sta se celo čoga in roglja: ustrašili 'Ozovega brezna in glasno zameketali.
Dvakrat si je še obara! z dolgimi nohti zaspane ude, predno je zlezel v hlače, nataknil coklje in ostavil svoje ležišče. Opotekel se je še pri vsej pazljivosti ob pragu in želel slabo tistemu, ki ga je tako malomarno otesal.
Ozova prva skrb so bile tudi danes, na dan snubitve, nagajivke čoga in roglja, katere je do dobra založil s klajo za celi dan.
Sedaj pa na resno delo, si je mislil, Basti bode kmalu tu.
Začel je naš ženin koj sl toaleto in sicer pri nogah, dobro vedoč: da podlaga mora biti predvsem dobra. S tresko in cunjo je odstranil ra,z škornjev remšniško blato in že hotel pljuniti na debelo v „biks“, da bi se ta razmočil, pa ni šlo, naj se je še tako napenjal, Čisto suho grlo je imel.
„iHentaj te, para, kako bom pa govoril danes z Lojziko, ko se še pošteno odkašljati ne morem.“
Pa nič ne de, ker ni bilo slin v zalogi, bila pa je voda pri hiši;' škornji so se kmplu svetili, vender jih ni takoj obul, boječ se, da jih ne bi kje omadeževal, predno se očedi do temena.
Ko se je na to še pralv čedno umil, ogledal se je v ogledalu; toda nepovoljno je zopet zagodrnjal:
..Plentaj te, nekako bled sem preveč“, pa bode že, saj še imam tisto hodno cunjo, s katero sb se
rajna vsikdar dobro odrgnili po licu, predno so Šli počastit sv. Jurija.“
In res, tudi (Oza je pričel s tem umetnim pripomočkom neusmiljeno orati po licu. Kmalu je bila rudeča jedna plat; pričel je haoa-ti še drugo.
O smola!
Oza, meneč, da je z raskavo cunjo že nagnal dovolj krvi v bledo lice, se je ogledal v ogledalu: Jedna stran je bila res rudeča, po drugi pa, ki jo je bil p,rvo odrgnil, poznale 'so se še samo rudeče — proge.
„S tem ne bo nič, poprej nič slin, sedaj pa nič stalne krvi“, je vzdihoval, pa kmalu pravo pogodiL Utaknil je cunjo v žep in sklenil še med potjo, ko bode stopal za Bastlom, poskusiti svojo srečo, izgovarjaj e se : sedaj se še menda ni kri razlegla dovolj po udih, ker sem predolgo spal.
Tlreba je bilo sedaj pred vsem obleči srajco, to je ve'del tudi Oza. Našel je kmalu to pravo, ker je imel (izbirati samo med dvema in jo dobro zadrgnil z motvozom pod vratom.
Odprl je še jeden predalček, v omari; glasno šumljanje svilenega papirja je oznanjalo, da morata papir nekaj za Radi izvanrednega hraniti. In resnica je bila, Iz papirja je izmotal lepe bele, trde prsi, ovratnik in tistega nepridiprava in nebodigatreba — kravato.
Kmalu so se pa pokazale, pri nakladanju teh lepotičij potežikoče za Ozo. Obe izmed njegovih srajc sta imeli namreč že prišit ovratnik, ki se je z vso silo ustavljal kupljenemu vsiljencu iz Nemškega. Nj se dal, nemška para, spraviti do gumba, naj ga je še tako nategah Zj vrvico ga je skušal pripeti na gumb, pa tudi to ni šlo, ker je nastala na ta način vrzel, katere še kravata ni hotela popolnoma zakriti.
^Vsepovsod nesreča, to danes ne bode prav“, je vzdihovaje vsldiknil, se vseđel na stolec in se temeljito zamislil.
nili vezi vere, obstoječega državnega id družabnega reda, ne da bi jasno vedeli, kaj bomo zgradili, ko bo vse razdrto? In vendar smo se tega iznebili! Pri mnogih od nas je to tem bolj pomenljivo, ker smo izgubili tudi že skoro vso vero, ki jo je ljudstvo ohranilo. Ce smo mi to v sebi premagali, bo tudi ljudstvo tega zmožno. Saj vendar izobrazba tudi med njim napreduje,“	1 ;	; , j ;
Izza gore je stopalo solnce.
„In poglej“, sem nadaljeval, „[kamor prideš, ti naravnost buti v oči velika izprememba, ki jo je delo naše duhovščine in naše stranke pdvsod rodilo. To sam veš, a pozabiš, ko zadeneš zdaj tu zdaj tam na kako zapreko. Koliko se že prebira našega časopisja! Marsikak nezadovoljnež mi je večkrat dejal, kaj bo vse naše politično prizadevanje, ko pa velika večina ljudstva političnih reci sploh ne razume, ker političnih člankov v naših listih ne bere. Kamor sem pa pričel in načel na kmetih taka vprašjanja, sem se v večini slučajev prepričal, da je to le ena tistih sodb, kakor se rade izcimljajo v tistem kavarniškem dimu, ki ga je ovekovečil N, Krek v znanem članku. Ko sem nekoč nekje na Gorenjskem v nekem predavanju omenil neko politično zadevo, o kateri sem mislil, da ljudem ni jasna in šem jo hotel bolj na široko razpresti, so mi navzoča dekleta rekla:	„iT)o
smo v „Domoljubu“ brale!“ in prepričal sem se nato tudi res, da jo že dobro poznajo. Drugikrat sem pa fantom govoril o neki moralni stvari, o kateri sem mislil, 'da jo je sicer potreba omeniti, a da zaenkrat gotovo ne bom (našel pravega umevanja; mislil sem, mladini se bodo zdeli moji opomini smešni,, Pa sem nepričakovano našel veliko, pa tudi odkritosrčno o-dobravanje, s katerim naši ljudje sicer zelo štedijo. Nekoč istem (se trudil ljudem prav pojasniti bistvo liberalizma, ,sSama sebičnost ga je!“ mi je padel v besedo preprosti kmečki mož in s tem zadel prav to, kar sem, mislil. Ob drugi priliki sem hotel ‘zborovalcem razložiti, kako je zmotno mnenje,, ki ga liberalizem najbolj med ljudstvo trosi, da je vera reč, ki spada le v cerkev, v političnem in gospodarskem življenju pa vladajo druga načela- JV. cerkvi moli, zunaj pa delaj liberalni gospodi tlako!“, me je prekinil nek mož, še predno sem to misel razpredel. iT|akih zgledov imam še precej iz svoje skušnje na razpolago. Razmišljaj o naših organizacijah, o življenju v njih, o vspehih, ki jih imajo: kakšen duh solidarnosti, skupnosti, tesno prizadevanje za, napredek, kakšna požrtvovalnost! Preštej vse prireditve in pomisli, koliko truda so staile, naj bodo igre, tečaji, izleti, zborovanja v Ljubljani, Id stanejo udeležence z dežele denarja in Časa ! Nič ni bolj praznega, kakor očitanje, da naši ljudje z lastno glavo ne mislijo, da jih le strašilo s peklenskimi mukami 'drži pri nas, da s© preveč pohlevni in leni, da bi se otresli „farovškega jerobstva.“ Treba, je opazovati naše ljudi v zastopih, kjer gre za načelno važne stvari, v zadrugah, obč. zastopih, izobraževalnih drušjtvih itd. Koliko se tu stori samostojnih ukrepov, rojenih iz trdnega prepričanja, globoke zvestobe do stranke in zdravega ra)z-uma! Večinoma zabavljajo le tisti, ki našega ljudstva ne opazujejo tam, kjer živi in dela, ampak si <u-stvarjajo o njem sodbe iz ČasniŠkega papirja. Tfudi v moralnem oziru se časih o našem ljudstvu prestrogo sodi. Zahvalimo Boga, 'da je naše slovensko ljudstvo še tako pošteno!“
fcjHa — hi“, se je nasmehnil po kratkem prev-darku; ovratnik bodem odrezal, hudimar, še po ©ni srajci, saj sem ženin!“
Že je zagrabil za moriino orožje, kakor nekoč očak Abraham nad Izakom, toda predno je zamahnil, se mu je ustavila roka in glasen blesk z rokama je oznanil, da je stuhtal Oza še pametnejšo.
Začel je na novo brskati po omari in kmalu že privlekel na dan rokavce rajne matere Urše (rokavci s© pri nas kratka ženska srajca brez ! rokavov). Urno jih je oblekel, podložil prsi Ün si omotal ovratnik, ki ga je sedaj res ubogal in rad skočil na dvoje mesto pod vratom.
Sedaj pa že bo, si je mislil, gole roke bodem pa, pokril s suknjo in nikdo ne bode uganil, da nosim materine rokavce mesto srajce.
Zakrivši debeli vrat, ki mu je toliko nagajal s kravato, skril je še svoja stopala do kplen v škornje. Jezilo ga je pri obuvanju, ko ga je dogotojvil le, Ito, da škornji niso hoteli oživeti, ajkoravno je 'imel navado, da je stopal damo po prstih. Pa naj bo, se je tolažil, sem jih pač pozabil sinoči zaročiti, žeto pa so danes utihnili.
Se preča po sredini glave mu je danes nagajala, katero je drugače vsikdar že pri prvem mahljaju 'zadel. Dvakrat in sicer čisto na novo je moral zar četi, predno je odgovarjala njegovemu okusu.
Nasukal je še slednjič konce laelkov, ki so mu padali po čelu v dva mična svedrčka, in si položil pokrivalo tako na glavo, 'da je krilo samo jsadnji del glave, v strahu za zapeljive svedre. ’Se parkrat se je ogledal naš junak v ogledalu, na to se pa. spustil prav na rahlio na stolec ter Čakal.
'Jed mu danes ni nobena dišala, še pečena kaša ne- pa saj vsakdo ve, če se Človek pripravlja za tako vele važen naskok, kot naš ženin Oza, potem mu še jed ne diši.
V.
Prevdaril je naš Oza med pogostim odpiranjem čeljustij vso prihodnjo „avžngo“ z mežnarjevo
L„iGotovo! Toda ©no mi priznaj :	ako ne bomo
ves čas delali na podlagi vere, utegnejo slabe strani na našem ljudstvu zopet stopati v osprddje, ‘Mi tega ne bomo zadosti hitro opazili in prišlo bo kar čez noč, pa nas zadene udarec, ki nas bo tem bolj zadel, čem manj smo se ga nadejali.“
JO potrebi verske izobrazbe, ki naj sle postavi za temelj vsemu našemu delu, ne dvomim. Vsi naši najboljši možje so v tem edini. To je tista točka, kjer se da naše ljudstvo najbolj prijeti. Zato smatram za zmotno, če kdo le preveč važposti polaga na to, koliko potroši kaka stranka za ta ali oni kraj. Ne da bi to ne bilo važno, da se okraji gospodarsko dvignejo, 1© tega se ne sme misliti, da je to zadosti ali celo glavno. Strankarska izobrazba v svitu vere je in ostane prvo in dona/ša največ in najtrdnejših vspehov. V nekem društvu sem predaval o zgodovini katoliške cerkve koncem žalostnega IS. in začetkom 19. veka. To je poglavje, ki ga zelo malo poznamo, a je za umevanje modernih razmer nujno potrebno. Koliko nezlomljive moči, junaštva in muče-nišitva je tedaj [pokazala cerkev, ko so butali ob njo valovi 'razdivjane francoske republikanske strasti, ko je bila Italija razcepljena in je zdihovala, v naj-hujjših strankarskih bojih, Nemčija1 pod vlado 'do skrajnosti izpridenih vladarjev, ko je bilo divje svobodomiselstvo otrovalo evropska ljudstva prav do mozga — bilo je veliko hujše, kakor danes! — ko so. sanjali francoski republikanci o narodovi sreči brez Boga, ko so ljudje mislili, da si morejo sami ustvariti raj na zemlji, ko so ob smrti Pija VI. bili evropski razumniki trdno prepričani, da je cerkve (konec in da se nikoli več ne bo izvolil noben papež, ko je bil tudi znaten del duhovščine, celo mnogi njeni najbolj imenitni dostojanstveniki, zastrupljeni s svobodomiselstvom, ko je bila ljubezen do cerkve najbolj redka čednost med katoličani. In vendar 'je novi papež Pij VIL, ki ga je stiskal brezofbzirni Napoleon, vstrajal in s svojim mučeniškim zgledom) ' in blagim značajem pokazal, da daje Bog svoji cerkvi, kadar je najbolj pregtanjana, največ svetnikov, ki, ko se prvotne strasti poležejo in narodi, od Boga tepeni, zopet^ začenjajo vzdihovati po Njem, svet izpreobrnejo s tisto sveto močjo, ki iz njih izžareva. G tem sejm govoril in da bi ti videl, kako je šlo ljudstvu do srca)! Brez dvoma je ljubezen do cerkve e-den najizrazitejših virov za preobrazbo našega ljudstva po naših kulturnih in socialnih načelih.“
„Dobro, da si to opomnil. Nekateri med nami vedno trdijo, da de pri nas apologetična izobrazba sploh premalo goji. Ali se tebi tudi tako zdi?“
„(Vem, da ta ali oni pričakuje rešitve samo od knjig in brošur, v katerih se dokazuje resničnost katoličanstva. Prav je, da še to tudi goji, glavno «n e-dino pa tudi to ni. Jaz sem si katerikrat v duhu predstavljal, kako bi nekaj plemenitih in visokoizob-raženih mož sedelo skupaj v kaki akademiji, prirejalo predavanja in izdelovalo temeljite referate ter pisalo knjige, zunaj pa bi ljudstvo hodilo svojo pot, malo meneč se za vse te lepe spise in učene konference, kakor vidimo na primer to na Francoskem. Skrivnost vspeha) liči v tem, da se ljudstvu podaja gospodarska pomoč in se izpremeni njegovo socialno mišljenje s praktičnimi napravami, s k at© ri mi teče umstvena in moralna izobrazba vzporedno, vse v luči krščanskih idej in o g r e-
Lojzo povprek in po dolgem, ko potrka očka Basti na duri.
„jAha, sedaj so pa stric Basti prišli“, je godil Oza in hotel odpirat.
Po dolgem tipanju in po pa/r krhkih privošče-nih „strela ti, nerodna!“ iz Bastlbvih ust, odstranil je zapah in odprl duri.
„No, si že gotov, obrni se, da te še ojd (zadaj pogledam!“, ga je ekserciral Basti in motril svojo žrtev z očmi izvedenca.
„No, bo že, le pojdi, greva!“ i
Zmotovilil se je Oza iz kajše, napravil z gorjačo po stari navadi križ čez pot in jo začel kolovrar titi za, Bastioni.
Molčala sta naša romarja, štopajoč jeden za drugim, še le ženin Oza je pretrgal mučno molčanje, Ker se je parkrat preveč približal Basitovi peti.
.„vVIotovilo ti, nerodno, bodeš mi še čevlje raztrgal s svojimi „tretarji“, je rohnel Basti in zapel s podukom :
„Pred vsem vedi“, jame Basti, „da se za ženina, kakor si ti, nikdar ne spodobi, da bi vpričo neveste veliko kvantal in blebetal. Ti 1© tiho bodi, bodem že jaz vse opravil. Tisto o zasmojeni pečeni kaši in kako te je roglja že večkrat brcnila, ko te je spoznala pri molzenju, da nisi ženska, in še drug© tvoje nagibe k ženitvi bodeš že Lojziki potem razložil, ko bosta mož in žena, za sedaj pa, kak)or rečeno, tiho ! “
Še več drugih dobrih naukov je udarilo med potjo iz zlatih Bastlovih ust na Ozovo uho, kakor da ima človek oči za to, da gleda; roke za to, da ž njimi dela,, ne pa ‘da jih skriva v hlačne žepe itd.
Bil je Oza hvaležen za ta nauk o lepem veaen-ju, samo to mu ni prijalo, ker je trebuhasti Basti med pridigo počasi stopal, vsakih pet korakov postajal in motril svojega očeta z očmi, hoteč se prepričati, so H njegove besede napravile kakšen utiš na ženina, ‘ali ne?
Seveda bledi' Oza na ta način ni našel prilike,
to o ct krščanskega idealizma,. Kdor vse to zmore, je zmožen za (ljudskega delavca. Kar se verske izobrazbe tiče, pa imam to skušjnjo, da ima zgodovina, kako je cerkev delovala in deluje, kaj so njeni socialni sadovi, kolika (je moč njene organizacije, več vpliva kakor zgolj dogmatična razmišljanja. Na inteligenta pa po mojem mnenja največ deluje dejstvo, kako silno je cerkev pospeševala tudi posvetno (kulturo, poljedelstvo, potem znanost in umetnost. Jaz z,a svojo osebo sem to plat cerkve najgloblje umel, ko sem študiral Pastorjevo zgodovino papežev in laško renesanco. V človeški zgodovini ni nič temu podobnega!“
„Kaj pa praviš“, de prijatelj, „ali pa morebiti naša mlada inteligenca premalo goji (znanstvo, kakor se to semtertja čuje? Ali nas liberalna mladina v tem oziru res prekaša?“
„Na to vprašanje ti morem le težko odgovoriti, ker nisem s to mlajdmo zrasel. Domnevam pa, da imamo tudi v tem oziru mnogokrat opraviti s_ pre-kritičnim pesimizmom. Nekateri se (takoj oplašijo, če berejo po nasprotnih revijah vse polno, učenih razprav z mnogimi opombami pod črto, v katerih se navajajo različni viri, in začno lamentirati: češ, kaj bo, liberalci in socialisti toliko pišejo, mi pa tako ma-
lo.	Naš narod je silno majhen in zato se more znanstveno proizvajanje gibati vedno le v precej ozkih, določenih mejah. Tudi same znanstvene razprave niso vse, česar je našemu ljudstvu treba. Nič manjšega pomena ni zanj delati v političnem in ekonomičnem oziru. Seveda je treba za to praktično delo izobrazbe in čim globlja je, tem bolje. Motijo se patisti, ki mislijo, da je bode edinole iz knjig pridobili, in potom knjig mogli z ivspehom razširjevati. Veliko sltvari se naučiš še le na shodih in v sejah. Boljše je nerodno začeti, kakor pa nikoli, ali pa, samo teoretizirati in kritikovati. Potrebe znanstvene izobrazb’© nihče ne taji, à treba jo je znati v splošni prid rabiti. Oe ne, je kakor orožje, ki se sveti v muzejih, a (ni nikomur v korist. CaSih je kdo znanstveno izobražen, a le preveč stika, za malenkostmi, vse prerešeta, da druge, ki praktično delajo, vznejevolji ' in jemlje občutljivim ljudem veselje do dela, vse obreče, izreka same dvome, vidi le neugodne posledice, premalo pa dobrih. Nekaterim manjka energične volje, drugim pa res tudi znanstvene izobrazbe. Ne tajim, da bi bilo zelo potrebno, da bi nekateri se (bolj vglobili v katoliške znanstvenike in proučevali zgodovino našega gibanja. A zdi se mi, da so to stvari, ki se bodo premagale. Splošno je med našo mlado inteligenco veliko idealizma, veselja (do dela, veliko ljubezni za ljudstvo in delavcev nam zato ne bo zmanjkalo. Tega se niti najmanj ne bojim.“
Bil je že lep dan, vse se je kopalo ,v) solnčni svetlobi.
„Glej, to je moje velikonočno upanje. In pomniti je treba, da nam oni, ki je tako slavno iz gro-
ba.	vstal, ne more odreči svojega blagoslova. Ne pre-zrimo moči milosti ! Ne bodimo malosrčni ! Kaj se sploh javno toliko prerekamo, če s a nam Ij e vse treba! Delajmo dalje na podlagi tega, kar se je ustvarilo, premagujmo še, Če nam kaj ni prav! Nekoč sem hotel udrihniti po stvari, ki se mi ni zdela prav in za našo stvar Škodljiva, Pa mi je nek naš voditelj rekel:	Nikar! Jaz imam na-
vado, slabo premagati z dobrim, ki ga skušam zopet
ali bolje povedano, sram ga je bilo vpričo Bastia le-potičiti svoj obraz s hodno sunjo.
Mati mežnarca so ravno nesli mleko iz kozjega hleva, ko sta vstopila snubca.
Basti, že izkušen mojster v zadevah snubitve, se je kmaiiu uživel, v celo stvar. Kvantal 'je pripovedoval je očetu mežnarju, ki so vlekli čuka in zapletali star koš, koliko da so reva trpeli, ko so lomili kamenja za sv. Pankraca : kako težko da je vodo do-našati na Radi itd.
Te tolažilne besede ganile so tudi dčeta mež-narjai, da so odložili koš, prijeli Čuka z desnico, se krepko useknili in pristavili:
„O, veliko, veliko, dragi', sem že prebil na tem hribu.“
„,Eh, kaj boš tarnal, Tomaž, 'še hvafležen si lahko Bogu in sv. Pankracu, da ti je pri vs©m trp-Jjegju podaril še tako lepo in pridno hčer“, je nadar ljeval Basti.
„Eh, tisto pa, pridna pa, poslušna tudi“, je kimaj mežnar in zaklical na dolgo:'
„Loj — ojza ! “
Kot strela iz viška je zadel ta zategnjeni klic še vedno molčečega ženina Ozo. Vzdramil se je hitro, potegnil roke iz žepa, privzdignil1 klobuk in se prav na lahko popraskal po preči. Srce mu je začelo hitreje udriha/ti in tudi brez hodne cunje je začutil, kako mu šili kri v glavo. Mravljinci so mu še povrh začeli laziti po hrbtu, tako se je vstrašil besede „Loj — ojza!“
Obraz pridne in poslužne Lojze se je prikazal skozi vrata.
Oza je nekaj pretreslo po vseh udih, tako se je vstrašil in topla obljuba petih očenašev je zletela k sv. Jožefu, Če se bode cela zadeva dobro rešila.
Lojza je res vstopila, prijela prav kot sramežljiva nevesta za levi škrto predpasnika, ga ponesla proti mitom in se zmazala počasi do jpšči.
(Dali© prih.)
ustvariti. To je resnica, ki sem si jo globoko v srce zapisal. Pomnimo to in doživeli bomo veliko vstajenje.“
Priatelj se je zamislil. V daljavi so; 'se oglasili zvonovi k prvi maši. Oznanjali so, da je blizu dan, ko proslavi sfvet Vstajenje svojega .Gospoda in Učenika.
Franc Terseglav.
Pred uporom*
Zagreb, 4. aprila.
Težke ure «o prišle nad. nas. Svoboda nam je vzeta. Nismo delali nemirov, nismo se storili krivih veleizdajstev ali upora proti kralju, a vkljub temu se nas je okovalo v verige in vrglo V ječo, ipred katero stoji stari leldvebel Čuvaj na straži. Zakaj vse to? —
Ko je nastopil Čuvaj svojo bansko čast, je bilo res par nemirov v Zagrebu. Od vseh strank pa je konstatirano, da iniciativa za izgrede ni izšla iz njih vrst, ampak od neznanih oseb. In faktično še danes nihče ne ve, kdo je vprizoril one nemire. Ravno tako je z dijaškimi izgredi. Kdo je začel, se 'ne ve. Vlada pa tudi ni pripustila nobenih preiskav, kdo bi bil kriv teh izgredov, ampak je vse dogodke kakor nikdar prej pokrila s plaščem pozabljivosti.
Tajna, nevidna roka je vodila viSe nemire in izgrede. Kakor hitro so to; opazili voditelji naših strank, izdali so stroge pozive na svoje pristaše, naj se ne dajo več izrabljati od vladnih provokaterjev za nepremišljena dejanja na ulici in glej — vlada ni mogla več vprizoriti nobenih izgredov, po celem Hrvaškem je že skozi tri tedne vladal najlepši mir.
A vendar smo dobili sedaj kraljevega komisarja, starega feldvebla Čuvaja, ki nam je čez noč vzel tiskovno, društveno, in zborovalno svobodo. Zakaj vse to?
Mažari nas hočejo preparirati na uporno mišljenje proti habsburški dinastiji! Ker to ni šlo z lepim^ ker so zadnji izbori vsakokrat pokazali, da nočemo več z Mažari proti Dunaju, za to je sedaj prišla druga, pesem, s katero nas hočejo stari azijatski revolucijonarji zpuntati proti naši vladarski hiši'. Ravno mažaroni so sedaj po Zagrebu pridno na delu ter nam šepetajo na uho: Taka je ljubezen Dunaja do nas! (Robstvo nam je poslal Dunaj! Tako hujskajo in podpihujejo na tihem mažaroni, Čuvajevi ar genti. Iz tega se jasno razvidi, na katero pot se nas hoče potisniti.
Mažarski mogotct se danes ničesar bolj ne bojijo, nego trenotka, da pride nov Vladar na prestol Habsburžanov, Na nečuven način se (hujska med mažarsko gentry in židovstvom proti Franc Ferdinandu. IToda Hrvati niso bili tako neumni, da bi tokrat šli z Madžari pròti Dunaju, že ‘oreivečkrat so bili speljani na led. Hrvati nimajo prav nobenega povoda, da bi se z Mažari pripravljali na upor proti Dunaju, nasprotno oni sedaj vidijo, da je njih dušmar nin v Budimpešti, ne pa na Dunaju. Za to pa je moral priti feldvebel Čuvaj, da priklene Hrvatsko na Mažarijo. Kar se ne bo doseglo s hujskanjem in vlivanjem sovraštva proti Dunaju, to se bi naj doseglo z bajoneti.
Jasno je, da se mažarska gentry skrbno pripravlja na upor ob najugodnejšem trenotku. Za to pa naj tudi Dunaj ve, dai nima boljših zaveznikov, kot so Hrvati, katerim pa se za njih 'zvestobo ne sme pošiljati biriča namesto bana!
Volitve v Celjski okolici.
Celje, 3. aprila.
Kakor smo že kratko javili, je volitev župana in starešinstva v naši okoliški občini liberalce zelo razburila. Poraz, ki ga je doživel liberalni dr. Božič, je spravil liberalce povsem iz ravnotežja. Je to popolnoma razumljivo. Dr. Božič je imel nekdaj misli in želje visokoleteče. V sanjajh se je že videl kot velikega voditelja spodnještajerskih Slovencev z važne besedo v raznih zbornicah. In kako je bil tudi pričetek ugoden. Komaj je stopil „Nadebudni“ mož v politično areno, že je postal kronprino liberalne Nar. stranke. Pozneje so pa postale zvezde nemilejše. Prišel je padec za pade’em in posledica je bila, da je dr. Božič svoje upe in cilje zelo skrčil. Slovo je dal velikim mislim o poslančevanju, pri zadnjih državnozborski/! volitvah, če prav podpredsednik liberalcev, ni niti kandidiral, a mal ostanek visokih želja mu je vendar le živel v srcu: vsaj župan celjske okoliške občine. Sedaj je šel še ta zadnji up po vodi in to boli. Kako že pravi pesnik:	Umreti, bratje, težko ni,
pustiti nade, to boli.“ Iz tega bolestnega razpoloženja so se morali roditi izbruhi, ki jih čitamo sedaj v „(Slovenskem Narodu“ radi teh volitev. Drugače si teh zmedenih in neresničnih poročil ne moremo tolmačiti.
Pribiti hočemo samo nekaj, dejstev:	Dr. Božič
je pri poskusnem glasovanju dobil re$ 9 glasov, in Sušnik samo 8, ai znano je bilo, da se dva Sušni-k o v a volilca — eden je bil dir. (Benkovič — nista udeležila iz taktičnih vzrokov glasovanja, Da bi imel tedaj dr. Božič med slovenskimi odborniki večino, ni res. Nasprotno. Kandidat Sušnik je tbil očividno v večini, saj je prišel dr. Božič do 9 glasov samo, ker je gospod Sušnik dal njemu glas in ker je tudi sam — o ti nebeška skromnost — za-se glasoval. Na kar
teri strani se je sedaj nelojalno postopalo, ni težko odgovoriti. Jeza na dr. Benkoviča, ki je baje zakrivil, da dr. Božič ni postal župan, je tedaj povsem neopravičena. jTo je zakrivilo samo dejstvo, da liberalca dr. Božiča ljudje ne marajo.
Kakor je tedaj ta jeza neopravičena, tako je na mestu graja,, da se je dr. Božič tako potiskal v o-spredje. Liberalna politika je vedno za nič in taka je bila tudi tukaj. Zgolj radi tega, da bi imel dr. Božič po raznih propadih vsaj neko častno mesto, <se ga je skušalo napraviti za župana. To postopanje je umevno v^nevoijilo zlasti kmete-odbornike, ki so bili o-goreeni, da se jim hoče napraviti za, župana liberalnega odvetnika, ki — nota bene —, niti v okolici ne stanuje. S tem se vendar na drzen način izziva okoliško kmečko ljudstvo, ki je po veliki večini v taboru S.: K. Z. in se ga narodno samo odbija. Ce se pa hoče doseči zmago s tem, da se zatrjuje Nemcem — to so storili namreč liberalci — da so Slovenci v večini za dr. Božiča, kar pa ni bilo res, je to še gp-še. Govoriti o tem, da bi bil edini dr. Božič '(prafvì župan za celjsko okolico, ker je baje izobražen in pa energičen, je abotno. Prvič je med slovenskimi odborniki več mož, ki so brez dvoma pripravnejši za župansko mesto, ker so jim razmere bolj znane, in jim bodo tudi bolj pri srcu županski posli kot bi bili bržčas dr. Božiču, ki večinoma biva V mestu in tam advokatuje, drugič se pa ni 'še nobedjen liberalec posebno skazal na kakem javnem mestu, in zlasti Če je bil doktor, ne.
Že vse to postavlja postopanje liberalcev v zelo čudno luč, a mera njihovih mahinacij še ni polna. Pri volitvah občinskih svetovalcev so dokazali, kako znajo sklenjene dogovore — prelomiti. Pri že omenjenem sestanku se je bil glede svetovialcev sklenil sporazum. Obe stranki ste se ‘zedinili na kandidature: Gologranc, Konfidenti, Fazairinc, Klinar in oni izmed obeh kandidatov za, župana, ki bo propadel. Izvoljeni so pä:	Gologranc in Fazarinc z 29,
Konfidenti z 28, dr. Božič z 25 ler Nemica Strenčan in Ban z 20, oziroma 18 glasovi. Slovenec Klinar je tedaj propadel in sta izvoljena dva Nemca mesto enega, In zakaj? Ker se 'liberalci niso držali dogovora,. Nemci so namreč zahtevali dva svetovalca in so izjavili, da bodo potem mirno sodelovali v občinskem svetu. Liberalci so šli takoj na nemški lim in so povedali po dr,j Božiču in nadučitelju Grahu, da so pripravljeni koneedirati Nemcem dva svetovalca. In ker niso tega samo povedali, ampak tako tudi 'glasovali, za to imajo Nemci sedaj dva svetovalca, čeprav bi jim kot manjšini zadostoval eden. Lepo narodno delo liberalcev, kaj ne, posebno če se zgodi proti dogovoru?! Ce skušajo sedaj v „Slovenskem Narodu“ natvesti javnosti, da so bili tudi naši odborniki z dr. Benkovičem vred za nemško zahtevo, je to grdo zavijanje. Naši možje so bili odločno proti, kar je pokazalo tudi glasovanje, saj je dobil en nemški svetovalec samo 18 glasov, nemške in liberalne.
Se nekaj :	Liberalci skušajo v svojem glasilu
dokazati, sicer zelo nerodno, da so naši ljudje krivi, da se v celjski okolici Širi nemščina. Po liberalnih virih se je to zgodilo s tem, da, j,e dr. Benkovič nemške odbornike nagovoril z „Herr.“ Ne vemo, kolikb je na tem resnice, vsekakor je to nekaj povsem nedolžnega, a početje liberalcev, ki 'ka,r v dejanjih poma-gajo širiti moč nemštva, je vse nekaj drugega, Tudi tisto glasovanje, ko je pri drugi volitvi župana dobil „Nemec“ Strenčan 11 glasov, od 'katerih je bil eden liberalni — pri prvi volitvi je dobil namreč Sušfnik 10, dr. Božič 10, Strenčan 9. Ban 1, pri drugi pa Sušnik 10, dr. Božič 9, StrenČafei tl glasov — kaže liberalno slovenstvo v kaj čudni luči. Pri takih razmerah je pač nad vse drzno in prav liberalno očitati nam grehe, ki teže liberalce pri 'vseh njihovih dejanjih. Svoje lažnjivosti liberalci pač ne morejo nikdar prikriti.
* *
*
Od druge strani smo dobili te-le vrste:
Volitev župana v celjski okolici. Resna beseda. Celjski liberalci so zopet pokazali, da so dosledni v zavijanju in obrekovanju in narodni samo toliko časa, dokler ni njihova strankarska korist v nevarnosti. Sami priznavajo, da imajo v občinskem odboru celjske okolice le sedem somišljenikovi „(glej „(Slovenski Narod“ od dne 3. t. m.},.pa hočejp prvo vijolino igrati. Ker se jim je njili načrt ponesrečil, za to pa po stari navadi lažejo in obrekujejo. Ne bomo se prerekali z njimi, ampak zapisali par resnih belied, ki so odmev mnenja večine slovenskih odbornikov. Bodimo kratki: 1. Dr. Božič ne more nikdar (postati župan. 2. Mi hočemo skupno delo Slovenčevi v občinskem odboru.
V razumevanje tega stališča treba pojasniti dogodke zadnje seje. V občinskem 'odboru sedi zraven 10 Nemcev (med temi dva Nemcem prijazna slovenska kmeta,), sedem liberalcev (kot le-ti sami (priznavajo), 11 somišljenikov; S. 'L- S., edlen konservativec starega kova in eden, ki vpleta med vsemi strankami in se bolj nagiba na nemško stran. Pri poskusni volitvi je dobil dr. Božič devet glasov (med temi svoj glas in glas protikandidata Sušnika), gospod Sušnik osem glasov, dva Sušnikova volilca pa sta 'oddala prazno glasovnico iz taktičnih rajzlogov; dr. Benkovič je nato zahteval ponovitev volitve, ! predsedujoči dr. Krašovec pa je to „preslišal“, boječ se, da dr. Božič pride v manjšino.
Grda neresnica je tedaj trditev, ! da je za dr. Božiča večina bila in da se je leak kompromis skle-
nil za volitev župana. To naj bode pribito; sklenil pa se je popolni kompromis glede volitve občinskjih svetovalcev, katerega so 'liberalci po padcu dr. Božiča kratkomaTo prelomili in zagrešili nečuveno narodno izdajalstvo, da so volili nemškutarja mesto Slovenca. Odborniki Grah, dr. Božič in Koštomaj so zagovarjali to izdajalstvo, boječ tee, da bi dr. Božič ne prišel v občinski svet. Prva seja se je po zaslugi na-rodnjakarjev: končala na veselje Nemcev in z ostudnim izdajstvom liberalcev.
Ker je pričakovati, da pride kmalu do nove volitve župana, zato treba govoriti odkrito besedo. Dr. Božičeva kandidatura mora takoj izginiti, ( sicer, ne bo izvoljen dr. Božič, ampak tertius gaudens! Tiako stoji stvar. Že „narodna“ stranka ima med sabo odbornika, ki je zadnjič očitno glasoval za StrenČana, vrh tega pa je eden drugi liberalni odbornik v zadnji seji na glas izjavil, 'da prihodnjič gre z Nemci. Ce liberalci sami ne marajo dr. Božiča, 'kako pa naj, mi priporočamo „sivo j e sicer bolj disciplinirane somiš-’ ljenike, da je dr. Božič kot župan absolutna potreba celjske okolice? Kratkomalo:	nikdar in nemogoče!
To naj si liberalci dobro zapomnijo. Smešna in za druge odbornike žaljiva je trditev, kot bi bil le on sposobni kandidat, da dr. Ambrožiča^ in druge drži na vajetih. To je bajka, pri katere lončku liberalci hočejo skuhati svojo strankarsko juhico. Še enkrat: nikdar in nemogoče! O tem nas ne (bodete prepričali, najmanj pa kmečke odbornike.
Dr. Božičevo županstvo bi več škodovalo stališču Slovencev pri bodočih volitvah, kot dr. (Ambroži-čevo. Seveda liberalci so slepi in gluhi, kadar se gre za njih trenotni interes. Se je čas obrata; zato nočemo danes nadaljevati očitanja. Trezni liberalci pa imajo priliko stvar si premisliti ; Če pride ta lepa občina v kratkem v nemškutardko oblast, potem bo to krivda liberalne trmoglavnosti in objestnosti. Mi jim resno zakličem : Or. Božič — nikdar!
Politični pregled.
Čuvaj — kraljevi komisar.
Čuvaj je tedaj imenovan kraljevim komisarjem za Hrvaško. Ob enem s tem naznanilom priobčuje Čuvaj nekak oklic na narod. 'V njem pravi, da je z njegovim imenovanjem naravno prekinjeno vse delovanje avtonomnih legislativnih korporacij. Vsa avtonomna uprava dežele je položena v njegove roke. In za to {poživlja vse oblasti in vse uradnike, naj se spominjajo službene prisege in naj .z največjo natančnostjo izvršujejo svojo službo. Pričakuje, da ga bodo pri izpeljavi njegovih sklepov podpirali vsi 'lojalni elementi, katerim je napredek in procvit ljube domovine pri srcu. (Brezprimeren je cinizem, s katerim ta mažarski agent provocateur nagovarja svoje nasilno ra/vnanje.) Kjer bi pa opazil, da se mu skuša zabran j evati njegovo delo, tam bo porabil vsa-sredstva, ki so mu kot kraljevemu komisarju dana na 'razpolago, da bo odstranil vse ovire.
«
*	*
Diktaturo na Hrlvaškem se v tostranski polovici splošno obsoja. Dunajski listi po večini zelo ostro pišejo proti temu najnovejšemu političnemu škandalu. Pravijo, da bo ta zadeva gotovo pri|šla v razgovor v prihodnjih delegacijskih sejajh, kjer se je pa (ne bo smelo prepustiti samo jugpslovansfeim delegatom, kajti vprašanje se ne tiče samo Hrvatov, ampak je državno vprašanje.
*	*
Ob enem z oklicem, ki ga omenjamo zgoraj, prinaša uradni list tudi že razne naredbe, ki se tičejo zborovalnih ‘in tiskovnih pravic. Listi morajo položiti kavcijo, odgovbrni uredniki se morajo z nova naznaniti, po konfiskacijah se ne sme konfisciranih mesit pustiti brez tiska in tudi se ne 'sme napisati na list: po konfiskaciji druga izdaja. Zfborovalna pravica iz leta 1875 je provizorično vkipjena, shodi prepovedani. Vsa policijska oblast je v rokah deželne uprave in se nastavijo kraljevi policijski kjomisht-rji. Čuvaj je takoj v začetku pokazal, 'da hoče z drakonskimi naredbami ustrahovali Hrvate.	9
m
* *
Kljub vsem nasilstvom od strani vlade je na Hrvaškem popolen mdr. Voditelji opozicije so izdali parolo, naj se ne vprizori nikakih demonstracij. Kakor se glase zadnje vesti, je edino kar so (sklenili Hrvatje — trgovski in družabni bojkot n apr am Gg-rom in napram vsemu, kar pride iz Ogrskega.
Nadvojvoda Karl Franc Jožej gre na Rusko.
„[Novoje Wremja“ javlja, da obišče nadvojvoda Karl Franc Jožef tekom letošnjega, poletja v spremstvu svoje žene ruski dvor v Carigradu.
Ogrsuo.
V krogih nacionalne delavne stranke so prepričani, da ima vlada že v irokah dekret, s katerim se razpušča ogrski parlament. V maju bi bile nato nove volitve.
Stavka rudarjev.
Iz severne Češke prihaja poročilo, 'da je bilo na več zborovanjin sklenjeno pričeti z 'delom. Po teh vesteh je smatrati stavko rudarjev na severnem Češkem za končano.
Iz Londona poročajo:	Bliža sle konec stavke.
Izvrševalni' odbor angleške rudarske federacije je sklenil priporočati rudarjem, naj pričnejo zopet z delom.
Srbstvo v Bosni.
Kakor Magari na Ogrskem, mažaroni na Hrvaškem, tako tudi v Bosni Srbi na vse mogoče načine razburjajo ljudstvo. Zloduh Pitner, ki je znan sluga mazurskih aspiracij pri bosanski vladi v Sar rajevu, na nečuven trd način postopa proti hrvaškim in muslimanskim dijakom zaradi znanih štrajkov in izgredov, na drugi strani pa ščiti srbsko dijaštvo. Kjer je dokazana krivda srbskih dijakov, tam Kaznuje Pitner hrvaške profesorje, češ, da nimajo discipline. V Bosni postajajo vsled tega Srbi zopet hudo arogantni. Politično stoje ob strani Maž ay o v ter so polni gnjeva proti Dunaju. Znana, a v sedanjih Ča*-sih podvojeno nevarna stvar.
Francosko.
Tokom letošnjega, poletja bo pričela Francija z zgradbo treh novih dreadnougthov. Vsak bo vseboval 23.000 ton.
Angleško.
Te dni je bil v angleški spodnji zbornici predložen državni proračun ter je ob tej priliki povdar-jal zakladni kancelar Lloyd-George, rda je v preteklem letu doseženi preostanek 6,,545,000 iuntov šterlin-gov največji, ki se je kedaj dosegel. Proračun izdatkov za leto 11912-13 znaša 186,885.000 Iuntov? 'šterlin-gov, Da so se izdatki zvišali za 5,619.000 iuntov šter-lingov napram onim iz leta 1911-1912, je pripisati največ zavarovalnemu zakonu in podržavljenju telefonske ( službe. Ugoden razvoj trgovine je prekosil vsa pričakovanja* Dohodki od davkov? so imeli ugoden rezultat, ne glede na stavko, ki je do Sne 31. marca oškodovala državo pri davščinah za 400,000 funtov. Proračunani izdatki za leto 1912-1913 znašajo 186,885.000, dohodki 187,189.000 iuntov Šterlingov, tako da znaša preostanek 304.000 funtov Šterlingov. Zaradi tega novi davki niso potrebni. Prebitek lanskega budgeta. se bo porabil deloma za odplačilo državnih dolgov, deloma pa se bo naložil v državni zaklad.
Raznoterosti.
Badi praznikov izide prihodnja številka „(Straže“ v sredo dne 10. t. m.
Umri je v sredo dne 3. 'aprila v Podlogu pri St. Petru v Savinjski dolini, častiti gospod Peter Börde v, bogoslovec IV. letnika mariborskega bog oh slovja, Rojen je bil dne 26, 'junija 1888 v Št. Petru v Savinjski dolini. Umorila ga je morilka mladine — jetika. Pogreb se je vršil danes dne 5. aprila v St. Petru. N. v m. p,!
Promocija v Pragi. Gospod Fran Heric, rodom od Sv. Križa na Murskem polju, arhivar javne in vseučiliščne knjižnice v Pragi, je bil na c. kr, češ>-kem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prar va dne 23. marca 1912.
Sliki, naših narodnih voditeljev dr, Ivana Šušteršiča in dr, Janeza Ev. Kreka sta izjšli v založbi „Slovenske Straže.“ Sliki naj bi bili v kras vsaki slovenski hiši,; V vsaki naši občinski pisarni, v vsakem našem društvu, v vsaki naši zadrugi, povsod, kjer žive Slovenci, naj bi te slike bile dokaz naše zavednosti. /Zato ju naročajte vsi, ki se zavedate veljave in pomena teh dveh mož za Slovence. Posamezna slika velja 2 K, obe skupaj 3 K. Naroča, se v pisarni ^.Slovenske Straže“ v Ljubljani.
Politični listi brez politike. Kraljevi komisar Čuvaj konfiscira hrvaške liste neizprosno. Radi naj-nedolžnejše zadeve so listi konfiscirani. Listi ne smejo sajmo nič pisati o domačih političnih razmerah, temveč se jih zapljenjuje tudi radi poročanja o političnih dogodkih! drugod. Konfiskacijski paragraf se hoče porabiti za to, da bi se zatrlo hrvaško časopisje. O razmerju grofa Kliuena do krone na pr. zar-grebški listi tedaj ne smejo poročati. Listi so primorani izpustiti vse politične zadieve in so sedaj v besede celem pomenu: politični listi brez politike.
Proti pornografiji. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, d katero se nalaga deželnim vladam, naj skrbe, da se v bližini cerkva, šol in zavodov ne bodo prodajale pornografiČne knjige (in izpostavljale nečedne Slike. Tudi se naroča;, naj se pazi, da se v gostilnah ne bodo prodajale protinaravne razglednice. Gotovo popolnoma umestno.
„Zarja“ se imenuje v Ljubljani izhajajoči, a od dunajskih Židov plačani socialistični dnevnik, ki pa bi se bolje imenoval „,Mrak“, ker' kamor pride, tam zatemni luč in resnico. Kakor drugi; socialistični listi, je tudi ta list dobil od dunajskega židovskega vodstva pfeani članek o državnem zboru. Toda tam kjer liz Dunaja predpisani (živela svoboda!) članek zmerja Čez nemški nacionalkierband in nemške agrarce, tam je seveda ljbljanski šmok hotel storiti nekaj pametnega, spremenil je napad ter namesto: „nacionalverband in nemški agra,rei“ zajpisal ' ^slovenski poslanci.“ Duševni revček pa ni vedel, daje s tem zapisal veliko budalost, kajti slovenski poslanci niso tako glasovali kakor nemški nacionalverband. Naj razkrinkamo posamezne laži:	1. Vsi slovenski
poslanci so glasovali proti sladkornim baronom, pač pa so se mnogi češki socialisti odstranili od glasovanja iz strahu pred sladkornimi bajroni. V odseku sta sploh predlog rešila slovenska poslanca Hladnik in dr. Verstovšek, kajti na vse socialiste se ni bilo zar nesti. 2. Kar se tiče uradnikov, bómo kmetje in delavci lajžje odpustili našim poslancem, 'kakor pa socialističnim, ki zahtevajo nove plače uradnikom In s
tem tudi nove davke, 3. Bedastoča je, da so si „belili glavo“ naši poslanci radi ženskega in otroškega dela v rudnikih, apipak bolj prosti so bili, da nastopijo proti takemu delu, kakor socialisti, ker od rudnikov ne dobivajo denarja za 'svoje fonde, 4. Socialistični šmok ni čital časnikov, če raizširja laž, da so slovenski poslanci bili proti 14dneWemu izplačilu, kajti vsi so kot en mož glasovali za 14dnevno izplačilo, Splo.h bi brez slovenskih poslancev težko vspe-le vse one majhne postave, ki so se zadnji čas sprejele v zbornici, za’ to je tudi dr. Renner prišel zadnji dan k dr. Kreku, da še zahvali za pomoč. Socialistični bebej naj v bodoče ne izmenjajo člankov, ki jih dobijo iz Dunaja, kajti sicer store zopet kako neumnost.
Kako skrbe socialisti za ljudstvo. Na Dunaju vzdržujejo socialisti pod vodstvom milijonarja juda dr. Karpelesa več pekarn, v katerih peko kruh za socialistične delavce. Toda sedaj je prišlo na dan, da te pekarne kruh mnogo dražje prodajajo kot drugi peki. Med temv ko so drugi peki vkljub draginji cene kruha zelo znižali, so socialisti pod vodstvom judovskega (milijonarja cene kruhu Zvišali, Ubogi delavec, ki je vpisan v to organizacijo, pa sedaj je še dražji kruh kot drugi ljudje. Seveda, kaj to briga judovskega milijonarja s polnim trebuhom.
Graški občinski zastop pred razpustom. Povsod, kjer so na krmilu nemški nacionalci, pride slej ali prej do žalostnega poloma. Nemški nacionalci so mojstri v dveh ozirih : v narodni nestrpnosti in v zanemarjanju uprav, ki jih imajo v oblasti. Že večkrat smo pisali o tem, razmere v graškem občinskem svetu nam dajejo pa zopet priliko, da nemško nacionalno gospodarstvo nekoliko osvetlimo. V Gradcu so od nekdaj na krmilu nemški (nacionalci najčistejjšega kova, Mesto pa, da bi bili oni naše deželno prestolnim) dvignili in spravili kvišku, so s svojim neumnih) in brezvestnim gospodarstvom privedli 'Gradec do robu propada. Pred desetletji so bila tako ugodna znamenja za razvoj mesta, a sedaj je Gradec eno najdolgoČasnejših in najmrtvejših mest brez (vsakega napredovanja, s samo velikimi dolgovi. Tako daleč smo >že prišli, da zahteva sedaj graški župan razpust občinskega sveta in upostavitev vladnega komisarja. Ker nočejo socialni demokrati dopustiti zvišanja najemninskega vinarja, tedaj novih bremen, je nemško-naeionaJna modrost pri kraju in zahteva se vladnega komisarja. Da so potem tudi deželo spravili že skoro na kant ravno ti gemški nacionalci, ni nikako presenečenje. Kdor je za nič gospodar na e-nem kraju, je tudi na (drugem.
Matica Slovenska. Odborova. seja Matice Slovenske dne 30. marca 1912. — Predsednik pozdravi zlasti nova gospoda odbornika, profesorja Ivana Gra-fenajuerja in dr, Janka Lokarja ter pproča, da se je udeležil umetniškega sestanka, ki ga je sklicalo Splošno žensko društvo ter tam zavzemal stališče, !dabi se slovenski obrazovahu umetnođti najtrajneje pomoglo, ako bi se v občinstvu zbudila smisel zanjo. Zastopal je nadalje Matico na Akademiji, ki se je dne 23. marca vršila v. Zagrebu za 701etnico prezh denta Srbske Akademije znanosti, Stojana Novakoviča, in s tajnikom M. Pugljem ter z gospodom Ev. Golarjem, na skupščini Matice Hrvatske dne 24. su-šca (Matica Hrvatska je svojo naklado za leto 1911 v 10.000 izvodih razpečala). Poročilo o skrutiniju volitev na glavni skupščini se vzame na znanje ter se bivšemu odborniku gospodu dekanu R. Koblarju, ki je bil član odbora od leta 1890, izreče topla zahvala; zahvala se izreče nadalje bivšemu odborniku gospodu S. Skerbincu. — Zia predsednika se izvoli dr. Fr. Ilešič, za I. podpredsednika vitez Grasselli, za II. podpredsednika Ivana Sušnika, za blagajnika dr. Fr. Detela, za ključarja dr. L. Požara in dr. Fr. Zbašnika. — Izvrše se volitve v knjižni, gospodarski. zemljepisni, tehniški, znanstveni, umetniški in narodopisni odsek. — Uredništvo Petruškinih pesmi: „Po cesti in Štepi“ prevzame gospod Oton Župančič, glavno uredništvo Letopisa jpa predsednik. — Sprejme se za „.Zbornik“ „Slovarsko gradivo tz Tolminskega“ in obsežnejša povest A. Dolinarja „Tujski promet.“ Se'stava podrobnega programa za „Prevode iz svetovne književnosti“ se odkaže knjižnemu odseku. Napisati je Še uvod k „'Zapiskom iz mrtvega doma“ (Dostojevski). — Leta 1914, ob svoji IfOletnici, izda Matica Slovenska posebno spomen-knjigo o syojem dosedanjem razvoju ter priredi literarno izložbo; za prireditev te izložbe sie voli poseben odsek s pr avi ob kooptaoije.
Krščanski patriotizem v zgodovini. Apologet Weiß piše v svoji „Apologiji krščanstva“ sledeče: Nemški cesarji so dobro vedeli, zakaj so se v svoji politiki vedno opirali na škofe. Posvetne veljake jo njihova domača politika kaj rada omajala v zvestobi do desarjev. Duhovni knezi pa so bili močen zid za cesarje in ljudstvo. Ce bi hoteli navesti vse svete in v duhu svetosti živeče može, ki zaslužijo, da se jih spomnimo, kako dolg imenik bi bil, začenši od Severina pa do junajškega Škofa Aifre, ki je na pariških barikadah prelil svojo kri Za ljudstvo. Kako vzvišeni so bili Ximenez, Hosius, Pazmany! Kakšen steber domovine Ulrik Avgsburški in Anno Kolinski, katerega še dandanes opeva hvaležno nemško ljudstvo v junaških pesmih! Koliko sta pretrpela Suger in Bernard iz Clairvauxa za blagostanje svoje domovine! S kakimi težavami so poveljevali krščanskim armadam in jih pripeljali do zmage frančiškan Kapi-sfran, karmeličan Dominik (in Marko iz Aviana, ju-
naški kapucip! — Tudi zastopnic ženskega spola no manjka, ki so se žrtvovale v blagor domovine, na primer: Genovefa, Pulcheria, Blanka, Elizabeta portugalska, Hedvika, Margareta šotlandska, Katarina iz Siene in junaška devica orleanska.
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi obrača se tem potom na vse ono p. t. rodoljube, ki so dobili naše letno poročilo, s prošnjo, da se spomnijo na društvo s kakim prispevkom, ako tega Še do sedaj niso blagovolili storiti. Ob enem pa se obrača društvo s prošnjo za prispevke tudi na vse spoštovane rodoljube, katerim društvo ni moglo poslati letnih poročil in .sploh na vse prijatelje, ‘slovenskih visokošolcev v Pragi. Vsak, tudi najmanjši dar, se hvaležno sprejme. Darove sprejema društveni blagajnik dr, Karel Šebesta, advokat v Pragi, II., Spale-na ulice 9. Naklonjenosti slovenskega občinstva se priporoča odbor.
Podpornemu društvu za slovenske visokoštolce na Dunaju so V Času od dne 14. 14. do dne. 30. marca 1912 darovali:	15,0 K:	kmečka posojilnica ljub-
ljanske okolice v Ljubljani; po 100 K: dr. Vladimir Globočnik plem. Sbrodolski, sekcijski načelnik na Dunaju, povodom smrti «svojega očeta, in hranilno in posojilno društvo v Ptuju; po 20 K: dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem, mesto venca na krsto pokojnega gospoda vladnega svetnika Antona plemen. Globočnika, dr. Fran Eller, c. kr. dvorni tajnik na Dunaju, tvrdka Uršič in Lipej v Brežicah; po 10 K: Franc, Sadniklar, trgovec z železnino v Celovcu, Pater Rehaček, Josip Sitter, deželni sodni svetnik, dr. Srebre, em. odvetnik in posestnik, in dr, Ljudevit Stiker, odvetnik, vsi v Brežicah; po 5 K: Iv. Munda, c. kr. deželni veterinami referjent v Ljubljani, Jože Tekavčič, okrajni sodnik, dr. Albin CeŠark, okrožni zdravnik, in Mihajlko Pintar, notarijatski kandidat, vsi v Mokronogu, dr. Josip Kolšek, odvetnik, Laško, Alojzij Schweiger, lesni trgov c v Brežicah, tovarnar Perlmutter iz Ttsta, notar dr. Fran Horvat v Brežicah, Oton BaJzer, ravnatelj pivovarne Laški trg, Anton Ivanetič, tajnik pri okrajnem, gla-vandtvu, in gospod K or opeč, konc. praktikant, oba v Brežicah; 4 K: Ivan Hutter, sodnik v Mokronogu; po 2 K: Ivan Vidmar, trgovec, Josip Boecio, trgovec, Josip Agreš, solicitator in Jpsip Setina, konci-pijent, vsi v Brežicah; po 1 E: Marija Slanic, posestnica., Josip Ferenčak, trgovec, Frid Stumberger, davčni upravitelj, in posojilnični tajnik, gospod Medved, vjsti v Brežicah., 'Skupaj 531 K, za katere se društveni odbor v imenu podpiranih visokošolcev najiskrenejše zahvaljuje. Zadnji izkaz darov se popol-nuje z dostavkom, da je vladni svetnik gospod dr. Primožič na Dunaju daroval 20 K v spomin pokojnega vladnega svetnika gospoda Antona plem. Globočnika, Nadalnji darovi naj se blagovolijo pošiljati na nas.ov: dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni svetnik na Dunaju, I., Bräunerstrasse 10.
Neposredni davki. Tekom II. četrtletja 1912 so neposredni davki na Štajerskem plačljivi v naslednjih obrokih: I. (Zemljiški, hišnorazredni in hišsno-najemninski davek ter öodstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. Jprila, 5. mesečni (obrok dne 31. maja, 6, mesečni obrok dne 30, junìj'aj. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetij podvrženih polaganju javnih računov:	2, četrtletni
obrok dne 1. aprila. III. Rentnina in osebpa dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer: 1. polletni obrok dne i. junija. Ako se navedeni davki, oziroma pripadle deželne doklade, ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj o-menjenih plačilnih rokov, se morajo potem plačati tudi zamudne obresti in sicer ne, samo od državnih davkov, ampak v fimi slu postave z duh 15. januarja 1904, 1. dež. zak. broj 17, tudi od deželnih doklad, če skupna letna: dolžnost na dotičnem državnem davku presega znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih, 100 K dotične dolžnosti in za vsajk zamujen dan 1.3 vin. in se morajo izračunih ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgoraj naštetim rokom do vštetega dne vplačila. Ako se davčna dolžnost ne Vplača v štirih tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja.
v
Štajersko.
Mariborske novice.
Maribor. Naše p. n. cenjene čitatelje opozarjamo, da naj ne zamenjajo trgovca z manufakturnim blagom, g. J, N, Šoštariča v Gosposki ulici Štev. 5 s slično se glasečimi imeni kakor:	Schoschteritseh,
Schusteritsch, Schosterschütz in Schusterschitz, Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki.
Maribor. Tukajšnji krojaški mojster g. Jakob Vezjak je napovedal konkurz. Za konkurznega komisarja je določen višjesodni deželni svetnik dr. Wo-kaun. za odbornika pa odvetnik dr, Josip Leskovar, Razprava je določena na dne 13, t. m. predpoldan ob /411. uri.
Napad «na slovenske trgovce in obrtnike. Na občnem zboru Ciril-Metodove družbe je nekdo, kakor izvemo, hudo napadel mariborske slovenske trgovce in obrtnike, očitajoč jim, da izrabljajo geslo: svoji k svojim in skušajo pod tem geslom prodajati slabo
blago. Ce prav so skoro viaü naši trgovci in obrtniki naši politični nasprotniki, vendar se čutimo dolžne, da iz narodnih ozirov tako splošno očitanje Zavrnemo. Že itak se mora naše trgovstvo in obrtništvo boriti z mnogimi težavami, če ga bomo pa Še tako bla-tili, potem mora seveda propasti. Kupujmo rajši pri Slovencih, zlasti' onih, M pri nas inserirajo, pa se bo tudi marsikak nedostatek, če bi že bil tu, odpravil.
Rib je bilo danes veliko na trgu, tako da jih je mnogo ostalo.
Celjske novice.
Celje. Čudne reči se godijo med nami. Stib-ler, Weizl, Brunčko in Lesničar so ustanovili izobraževalni klub. Ce bodo sebe izobraževali, dobro ; če hočejo druge, gorje izobrazbi!
Domača umetnost. V izložbi trgovine Goričar in Leskovšek v Celju je razstavljena lepa oljnata slika ‘„Jelen pri potoku“, delo našega domačega u-metnika gospoda Ivana Rozmana. Priporočamo slavnemu občinstvu, da si to delo ogleda; posebno paše opozarjamo gospode lovce, saj se v vsakem mora vzbuditi ldvska strast, če vidi pred seboj takega orjaka v taki poziciji, kakor je tu naslikan. Kar se tiče dela v obče, moramo gospodu Rozmanu priznati, da je spreten slikar, bodisi v umetniškem, kakor tudi v tehničnem oziru. Barve so jako dobro pogođene, in istotako tudi zračna perspektiva. Posebno lepo je izdelan jelen kot glavni predmet slike. Ker je slika na prodaj, priporočamo, naj se za isto oglasi kupec. In mesto da si krasimo svoj domi1 s tujimi slikami, je osobito lovcem dana sedaj prilika, podpirati domačo umetnost.
V Voglajni utonil. Dne 3, t. m, so spravljali trije dečki Turin, Prevž in Kač drva iz Voglajne raz most tik pred izlivom v Savinjo, Pri tem delu so se naslonili na mostov držaj, M se je, ker je bil že trhel, zlomil, in vsi trije so padli v valovje kipeče Voglajne. Dvema se je posrečilo, da sta se rešila, med tem ko je našel Prevž smrt v valovih.
Vlom. V eni zadnjih noči je bilo vlomljeno v gostilno gospoda Frana Cečeka v Gaberju pri Celju. Tiatovi so odnesli denarja, obleke in drugih reči v vrednosti okrog 230 kron. Orožniki tatove pridno i-ščejo.
Znani železniški tat pod ključem. Dne 29. su-
Šca so vizročili tukajšnjemu okrožnemu sodišču znanega železniškega tatu Svetanoviča. Dolgo Časa se je umikal oblastim, a sedaj je pa vendar prišel pravici v roke.
Ptujske novice.
Ptuj. Na velikonočni ponedeljek se bo v mestni nadžupnijski cerkvi proizvajal^ pri pontifikalni sveti maši ob 10, uri Mak, Filkerjeva maša v G-durii op. 80, Regina coeli od Weiricha v Drduru in „Terra tre-muit“ v Es-duru od Jos,. Gruberja op. 85, pod vodstvom mestnega organista Ferdinanda Fras. Petje spremlja polni mestni orhester. Kot solist sodeluje g. dr. Bela Štuhec.
Ljutomerske novice.
Iz okolice. Zadnji Čas govore naši slovenski davkoplačevalci v uradih preveč nemški. Kdor le količkaj tolče par nemških besed, že govori radi uradnikov v blaženi nemščini, S tem se naši slovenski kmetje zelo pregrešijo. Nemški uradniki lahko na tak način izhajajo pri nas, zato tudi svojih slovenskih uradnikov ne ’dobimo, ker jib pošiljajo ali na Kranjsko, ali pa v popolnoma nemške kraje. Spoštujte svoj jezik ter ne rabite po nepotrebnem vam tuji jezik !
Cven pri Ljutomeru. Žalostno cvetno nedeljo smo imeli letos na Cvenlu. V noči ob 9. uri je začelo goreti pri posestniku Trojnarju, kateremu je zgorelo gospodarsko poslopje in hiša. Skoraj bi Še jpostaJ žrtev plamena gospodar sam, ko je šel v sobo, da bi rešil svojce. Ogenj se je nagloma širil vsled vetra ler je vpepelil Še gospodarska poslopja; sosedov Roškarja, Vršiča in Kukola; zadnjemu so zgorele tudi svinje. Gojvori se, da je zanetila ta ogenj neka zlobna roka.
Trboveljske novice.
Trbovlje. Ni bolj nesramnih lažnjivcev, kakor so med socialnimi demokrati, Ce je tudi kaj Črno, trdi ki socialni demokrat, da je belo. Tako se j© spravil nek’ ajmohtarski šmok v „Zarjo“ in napisal tam celo v uvodnem Članku laž, da je dr, Benkovič na, Dunaju rogovilil proti plačilu na 14 dni. „Zarja“ mora imeti res same idiote in kreature za bralce, da jim sme zapisati take laži, kajti sicer ve vsak Človek, da je ravno dr, Benkovič govoril za 14dnevno plačilo. Resnicoljubnost socialnih demokratov je zelo kočljiva stvar. Naj se zaradi tega delavstvo rado spominja ljudskega' reka: Kdor laže, tudi krade,
Trbovlje. Lažnjivo krinko moramo socljem potegnit,! z obraza, kadarkoli jih’ dobimo v roke. Tudi glede uradniških plač v državnem zboru jih moramo pokazati delavcem v pravi luči. Najvišje licitirajo uradniške plače v uradniškem odseku socialni demokrat-je Glöckl, Hillebrand in drugi. Naravnost velikanske plače jim hočejo dati. Toda nove uradniške plače pomenijo nove davke. Socialistični poslanci delajo pri uradniš kih plačah' z vsemi silami na to, da dobimo zopet višje davke. Hinavstvo je, ako socialisti trdijo, za nove davke ne bomo glasovali, samo za nove plače. Saj denar za višje uradniške plače ne raste iz
zemlje, ampak iz novih davkov, Socialistični sleparji se temu dokazovanju ne morejo izviti, vjeti so pri slepariji,
Trbovljska ppemogokopna družba. Upravni svet trbovljske premogokopne družbe je izdelal dne 3, t.
m.	svojo bilanco! Od čistega dobička se je poraeilo
300.000	K za odpis, ostanek se je prenesel ha nov račun.
Dragi kraji.
Vurberg. Že parkrat smo poročali, kako neusmiljeno gospodari letos smrt v naši župniji. In že zopet nas je zadel velik udarec, in tokrat našo mladeniško Marijino družbo. Dne 31, marca nam je naznanil zvon, da je po dolgi in; mučni bolezni, v najlepši mladeniški dobi v 21. letu svoje starosti, umrl naš nepozabljivi tovariš Janez Pivec, kateremu je huda bolezen pretrgala nit življenja. Posebno bridko Čuti izgubo Marijina družba in Mladeniška zveza, katerih znakov se nikoli ni sramoval, nositi na svojih' prsih. In ravno v tem nam je dal ta naš rajni tovariš lep vzgled, in sicer vsem slovenskim mlade.ničem naše organizacije, ker je namreč ob koncu svoje bolezni Še posebno zahteval, da naj še tudi na mrtvaškem odru njegove prsi diči Marijina svetinja in prelep mladeniški znak. Kako priljubljen je bil naš rajni tovariš, je bil priča njegov pogreb, katerega se je klub silno slabemu vremenu udeležilo okoli 30 fantov s .svetinjicami nat prsih, in tudi mnogo drugega ljudstva. Ob grobu so vzeli od našega tovariša, naš voditelj Ö. g, župnik v srce segajočih besedah slovo ter nam stavili ranjkega za vzgled. Tudi pevski zbor je pod vodstvom g. organista zapel ganljivo žalostinko. Za rajnim žaluje oče-vdovec, brat in sestre, Mi tovariši pa ti kličemo: Spavaj sladko, dokler se ne vidimo nad zvezdami, — Tovariši,
St. Jakob v Slovenskih goricah. Gospod Marko Knuplež je daroval „Slovenski Straži“ večje število obrabljenih znamk. Živijo!
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Pri nas se tudi gibljemo, vzbujamo iz spanja. Na belo nedeljo imamo zopet dekliški shod. Takrat pridite, dekleta, v obilnem številu. Tudi tiste ste povabljene, ki dio Zdaj niste upale priti in ste čakajle na naša povabila! Torej na belo nedeljo po večernicah na veselo svidenje !
Cirkovce. Restavracija pri kolodvoru je otvor-jena. Gostilničar je mož naše stranke in ga toplo priporočamo. Sicer ga pa najboljše priporoča dobro vino, ki si ga je nabavil.
Crmljenšak. V nedeljo dne 24, marca je bila v Crmljenlšaku volitev v krajni šolski svet. Izvoljen je bil naš somišljenik, trgovec gospod Martin Rpjs. Prejšnji načelnik, „.Štajercev“1 prijatelj, Kopbek, je slavno propadel. ‘Tako so naši možje vzeli ‘štajerči-jancem važno mesto iz rok. Crmljenci, ko bodo nove občinske volitve, takrat vsi na volišče, da v naši občini ne bodo Več zapovedovali štajerčijanci in nemškutarji !
Šmarje pri Jelšah. Katoliško slovensko politično društvo za šmarski okraj priredi na belo nedeljo ob 3. uri popoldne v prostorih Hjabjanovih1 velik politični shod in ob enem letni občni zbor, na kajterem bosta poročala naša poslanca dr, Jankovič in Vrečko. Somišljeniki iz celega okraja, na svidenje ta dan v Šmarju, da se znova navdušimo za bodoče delo in se pripravimo za nove zmage !
2etale. Za učiteljska stanovanja so baje trije liberalni udje krajnega Šolskega sveta pogodili malo krpo zemlje, ki ni vredna niti 500 K, za 1800 kron. Kaj bodo rekli k temu drugi člani! krajnega šolskega sveta, kaj bodo rekle občine, ki bodo morale krvavo plačevati, ne vemo. Ce to pogodbo odobrijo, jih zaslužijo vsak petindvajset. Vse kar je prav!
Sv. Jurij ob južni železriici. Katoliško bralno društvo v St. Juriju ob južni železnici priredi na belo nedeljo dne 14. t. m. veselico z igro ;„\Marijin otrok sem.“1’ ‘Vstopnina je nizka. K obilni udeležbi vabi Dekliška zveza.
Dobrna. (Zahvala.) Ob moji veliki nesreči, ko mi je pogorelo gospodarsko poslopje z mnogimi poljedelskimi stroji, so mi blagi sosedje in župljani prišli takoj na pomoč, da so neumorno gasili, pa tudi drugače pomagali. Hvala vam vsem, Bog vam vse povrne, Pred vsem pa se moram presreno zahvaliti Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani in njenemu zastopniku za Dobrno, g. AntonuReliarju v Lok vinu, Št. 10. Zavarovalnica mi je takoj brez vsakega odbitka izplačala celo zavarovalnino v znesku 3600 K, Dolžan sem se temu zavodu lepo zahvaliti in tudi vsem ta zavod najtopleje priporočam, — Dobrna, dne 1. aprila 1912.
Frame Jevnišek, posestnik.
Police pri Radgoni. Rodoljubi nabrali za „SS1. Stražo“ na, sedmini pokojnega Antona Straka 5 kron. Pokojniku svetila večna luč, >rr darovalcem pa lepa hvala,!
Radgona. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Radgoni vabi uljudjno vse zavedne Slovence na veselico, ki jo priredi na velikonočni ponedeljek v prostorih gospoda Nedoka, gostilničarja v Žetincih, s sledečim lepim vsporedom: 1. Šaloigra „Kmet Herod.“ 2, Narodne pesmi. Izvaja moški zbor gornjeradgonski. 3. Predavanje (govor) gospoda Josipa, Gomboca. 4. Prosta zabava, dramatični nastopi. Šaljiva pošta. Začetek točno ob %&. uri popoldne. Vstopnina 30 vin. Pridite vsi, ki čutite z ubogim zatiranim ljudstvom ob narodni meji, dai nas počastite s svojo prisotnostjo in nas vspodbudite k padalnjemu odporu proti našim nasprotnikom, ki hoče na vsak. način uničiti to velevažno narodno društvo.
Št. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo priredi na velikonočni’ pondeljek dne 8. aprila popoldne ob
4.	uri gledališko igro „;Na smrt obsojeni.“ Pri Ivese-lici sodeluje pevski in tamburaški zbor. Vstbpnina:
I, sedeži 1 K, II. sedeži 59 vin., stojišča 20 v. Blagajna se odpre ob 3. uri.
Ljubno v Sav, dolini,. Usojamo si, vprašati Ton-Čevega očeta v Radmirju, Če se Še spominja, kako so ga njegovi pristaši lansko zimo grdili in enkrat celo v časopisih napadli,. Tedaj ste se junaško bili po prsih* da z liberalci sploh ne občujete, a sedaj ste pa postali njihbv ponižni sluga. Vprašamo pa vas tudi, kdo Vam da več zaslužka, ali liberalci, ali „klerikalci“, Pa mogoče ne boste sedaj, ko ste nam pokazali hrbet, hoteli od nas več vzeti dela,	Ljubenčan.
Ljubno. Evo vam govor nekaterih kmetov od Sv. Frančiška. Pogovarjali go se o nekem Jožu iz Rečice, kako hoče on vse tam komandirati, posebno sedaj, ko imajo vrli Ksaverijanci ustanovljeno novo društvo, sedaj je ves iz sebe. Tako daleč je že prišel, da že baje celo otrokom pripoveduje, da so časopisi, katere ima naročeno tapicpnje društvo, Škodljivi. Seveda, ko bi' imeli ti presneti Ksaverijanci še tudi v društvu („Narodni List“', potem bi že bilo za tebe. Toda tega veselja ne boš doživel.
Ljubno v iSavinjski dolini. No, Franci, kam pa tako naglo? Postoj no, da se kaj pogovoriva! — Vešr ljubi moj Joža, tja k Sv, Frančišku sem namenjen, k*r sem zvedel, da je Cuježov Joža pravil, da imajo v tamošnjem bralnem društvu strup. 'Zatorej grem tja, da ga nekaj kupim. Imam hlapcja, , kateri vsak dan hoče konjem dati nekaj tega strupa, češ, da se bolj svetijo in da so bolj debeli. — O, Franci, Ti si na napačni poti, o tem nisi prav poučen. Tudi jaz sem 'slišal o tem strupu. 'Cuježov Joža je le pravil, da so Časopisi, katere ono društvo dobiva, strup, — Besteplentaj Joža, saj katoliško društvo nima liberalnih Časopisov? >— Ne, ne, ampak Cuježov ,Joža je zopet enkrat zmešano, govoril, kakor vselej, kadar mu liberalizem močnejše na možgane pritisne!
Sv. Frančišek na Stražah. Katoliško bralno in izobraževalno društvo priredi na velikonočni pondeljek, ob 3. uri popoldne veselico z gledališkimi predstavami „,Za križ in svobodo“ v petih dejanjih in pa „Prisiljen stan je zaničevan“ v treh dejanjih). Na vsporedu je še mnogo drugih zanimivosti, kar pa še sedaj zamolčimo. Vabite se v obiljnem številu! — Odbor.
Gornjigrad. Katoliško izobraževalno bralno društvo priredi dne 21. aprila gledališko predstavo z dvema igrama. Sosede in domačine že sedaj opozarjamo na to.
Gornji Grad. Delavci so nevoljni, da si drznejo liberalni mladiči sploh ogledušiti po njih shodih, Še bolj pa, da pozabavljajo čez nje po listih. Poboljšajte se in ne iščite pezdirja v tujem očesu, hinavci! Sicer vam bodemo košček kruha obesili višje, že veste, kje se vam lahko pride do Živega, Čitalnico bi o-pozorili, da si najme odraslega človeka, če hoče imeti v temni bajti učiteljski „Dan“, 91etno dekletce občinskega sluge ni za ta posel. Vročekrvni anonimni pesnik pa naj pazi na kravje zvonce iri bikorejsko zadrugo, da bo vladal o polnoči po trgu lep mir! Sapienti sat !
Trbovljca pri Ksaveriju. Ko se prebudim' po dolgem zimskem spanju, nastavim svoj daljnogled po krasni Savinjski dolini. No pa čuda! Na prvi pogled zagledam, kako frčijo Čez bojno polje sovražne kro-glje od navštric farne cerkve sv. Frančiška proti daljni Okonini. Toda kako sem se prestrašil, ko zapazim, da sovražni kanon zažiga Cuježev Jaza z Založnikovim razbeljenim železom, ker ga je zadnji čas začel čevelj hudo žuliti. Kot samotar, ki vedno tuhtam in študiram, ti svetujem, da miruj, Rečički Jaza, Če ne ti bodem zagode) takšno polko, da se boš praskal za ušesi m ii bo dolgo donelo po njih, pa boš plesal od Ksaverija. do daljne Rečice. Cas, ki ga porabiš za nemir, ga porabi za pouk, da bodeš naučil tudi Železnikovega, Jažata pisati, da ne bo tvojih dopisov v celjski cunji podkriževal, ampak da se bode znal Jažata lastnoročno podpisati, ne pa podkrižati. Kaj ne, ti Jažata, da bi bilo to dobro! Po (vpliM1noči zopet nastavim sVoj daljnogled in če zapazim zopet Jaza pri kanonu z razbeljenimi železi in zraven tudi Železnikovega Jažata), bom se zopet oglasil ‘ in bom zapel prekrasno pesem od Cuježevega Jaza in Zaleznikovega Jažata, ki bo vzbujala mnogo stoeha in zabave po celi Savinjski dolini. ‘Vesele velikonočne praznike želim vama Jažata in vsem župljanom! — Samotar iz Trbovljice.
Velika Plrešica. Nad našim dekliškim bralnim društvom se nekateri prav porogljivo posmehujejo. A me. dekleta se ne bomo na te backe ozirale. V čast nam je, da nas vodijo na tej res težajvni poti naš vrli predsednik, podpredsednik in tajnik, zato prosimo, le vedno tako naprej, me z vami, vi zj 'nami, in u-pam, da dosežemo cilj, do katerega hočemo priti. Vsem članom ip članicam našega bralnega društva pa želim vesele velikonočne praznike! >— Pireščan-ka. —
Št. Ilj pri Velenju. Z’ahvala. Gospod Ivan Ogrin, veleposestnik v; Št. liju, je podaril kot velikonočno darilo vsakemu otroku tukaj šne šole razne Šolske potrebščine. Podpisano šolsko vodstvo izreka blagemu dobrotniku za ta dar V svojem, kakor tudi v imenu otrok, iskreno zahvalo! — Šolsko vjbdstvo v Št. Hju pri Velenju, dne 3. aprila 1912. Jankovič, Šolski vodja.
Konjice. V neki oböini konjiškega, okraja, kjer se je sklenilo slovensko uradovati, se pripravlja pot za počasno nemško uradovanje. Podpisi so izključno nemški. Sramota! Odbor, zgani se!
Konjice. <Na konjiški c. kr, pošti je pečat samo nemški, tiskovine se rabijo in oddajajo samo le nemške, kakor bi bilo celo prebivalstvo samo nem-
Konjice. Na velikonočni pondeljek po večernicah priredi bralno društvo v telovadnici veselico. Igra se zanimiva ljudska igra „'Mala pevka.“ Na sporedu je še: petje, delitev pisanke, godba itd.
Žiče. Tukajšnje bralno društvo »ponovi še enkrat na splošno željo gledališki predatavi, ki ju je vprizorila na pustno nedeljo — na belo nedeljo po večernicah proti isti vstopnini. Kdor zadnjič ni imel priložnosti, naj pride sedaj!
Sevnica. Dekliška zveza je po svoji tajnici Pepci Senica (darovala za „^Slovensko Stražo“ MO obrabljenih poštnih znamk. Hvala 1
Pišece. 'Grajščak baron Moscon je blagovolil izobraževalnemu društvu nakloniti ivjeljiktodujšlen dar 10 K. »Najiskrenejša hvala! - V Dedjivasi je umrl nagle smrti posestnik Mihael Leskovšek, Blagi mož, počivaj v miru!
Rajhenburg. Na velikonočni pondeljek priredi naše izobraževalno društvo tri igre: „Čevljar“, /„Prisiljen stan je zaničevan“ in „Kmet in avtomat.“ Zabave in smeha bo na cente. Prijatelji, zdrave in neprisiljene zabave, pridite! — Odbor.
Brežice. tV soboto zvečer je koncertiral v mali dvorani Narodnega doma veliki umetnik na gostih, Simonioh iz Reke, ki je našim rodoljubnim krogom že dolga leta znan in težko pričakovan gost Z igro, ki je ne le tehnično dovršena — slišati je treba le komade s kombinacijo največjih težkoč v pizziato, legato in arpeggio — marveč tudi globoko oduševljena, je sviral tokrat skoro samo svoje lastne skladbe, kakor '„Spev slaJvca“, „Elegija“, kadenco iz .^Mažarske fantazije“1, fantazijo čez slovanske narodne pesmi. Ž|al samo, da ni imel klavirske spremljave. Ker je Simonich sicer dejanski, a ne po poklicu virtuoz, zato nastopa le ivi dobrodelne svrhe, in je i tu svÜral v prid Šolski kuhinji v Brežicah, za kar mu gre tem večja zahvala za umetniški užitek ter za človekoljubni čin.
Brežice. Kmečki tabor v Brfežicah na dvorišču gostilne gospoda Zorko pri kolodvoru se vrši v nedeljo ’dne 28. 'aprila popoldne po dolhodu vlakov ob
8.	uri. Poročala bodeta poslanca Pišek in dr. Benkovič in drugi. Somišljeniki S. K. Z., vsi na shod!
Gradec. Z velikim trudom in z ogromnimi žrtvami so nam pripravili slovenski rodoljubi v Gradcu lasten dom (hiša y Prokopigasse 12). V hiši ima svoj sedež drušflvio sv. Marte. Slovenska dekleta, ki jih usoda žene v tujino, (dobe ondi varno zavetišče pred velikomestnimi nevarnostmi in dober nasvet v vsaki potrebi. Hiša je sredi mesta in se s kolodvora hitro in lahko najde, — V hiši je tudi edina slovenska gostilna v Gradcu. Slovenci in Slovenke, ustavljajte eie v naši 'gostilni, kjer dobite vedno prijetno slovensko družbo, zlasti ob sobotah in nedeljah. Zavedajmo se, da je dolžnost poštenega rodoljuba, podpirati domačo stvar.
Koroško.
Celovec. V sredo, dne 3, t. m, so našli v, njegovi sobi na Beljaški cesti obešenega nekdanjega trgovca Ivana Levca iz Ljubljane, Bil je težko bolan in je že dve leti ležal v postelji. Iz obupa se mu je bržkone omračil um in je šel v smrt.
Celovec. 'Odkar ste prevzeli gostilno vi hotelu Trabesinger gospodični Leon, je gostilna dobro obiskana, Zato hotel Tirabesinger vsakemu; Slovencu, ki pride v Celovec, toplo priporočamo. V hotelu ije 30 sob za tujce. Postrežba, pijača i,n pa hrana je dobra.
Celovec. Kakor čujemo,: 'namerava Narodna.čitalnica dne 17. t. m.’ prirediti predavanje o Dalmaciji s skiqptionimi slikami. Govoril bo gospod dr. V. Rožič.
Celovec. V sredo dne 3. t. m. je bil v Celovcu sestanek radi „(Vodnika po Koroški“, ki ga misli izdati koroška podružnica Slov, plan. društva.
Osebna vest. Koroški rojak dr. Rudolf Ravnik iz Trate pri »Glinjah je vstopil s 15. marcem v pisarno dr. R. Horvata v Ptuju.
Koroška _ podružnica jSlovjensk)e!ga planinskega društva je priredila letos že dva izleta; prvega v Grabštanj—Anin most—Radiiše—Celovec; drugega sv Vrbo, čez Kostanje na Osojsko jezero—Beljak, Mar. Devica^ na Žili—Celovec. Po veliki noči se bodo vršili daljši izleti.
S T RAZ Al-
Dva ostala pa živita v tujini; Vsi trije so že nastopili prafvno pot, da pridejo do denarja, ki je s J hranjen ma konzulatu. — Kakor se govori, se je oglasil tudi neki Novak, ki 'živi sedaj na Nemcem a so knjige, potom katerih bi mogel dokazati svoje sorodstvo z umrlim Novakom, zgorele pri nekem požaru v njegovi rojstni hiši,	_____
Kaca, ki preži pod cvetlicami,
je slična nevarnostim za zdravje., katerim smo izpostavljeni na sprehodih, izletih itd. Naliv itd. že zadostuje večkrat, tia se človek nahladi. Da se nevarnosti prehlajenja pravočasno odstranijo, je najboljše sredstvo, da imaš vedno pri rokah pristne Fays-of/e sodenske mineralne pasitile. (Skatljica, ki jo lahko v vsakem žepu nosiš, stane komaj K 1.25.
Narodno gospodarstvo*
Zivnostenska banka. Stanje! vlog na vložne knjižice in blagajniške liste je znašalo koncem tae-seca marca t. 1. 124,502.137 K 52 v.
Avstro-ogrska banka. Dunaj, dnb 2. aprila, Današnji občni zbor Avstro-ogrske banke je sklenil, da izplača od čilega dobička po K 10,251.394 dividende po K 19.— za akcijo.
Trgovinski promet med Avstrijo in Ogrsko. Trgovinsko ministrstvo je Izdalo statistične podatke glede trgovinskega prometa med Avstrijo in Ogrsko v mesecu februairju. Po teh podatkih je znašal uvoz iz Ogrske 90,600.000 K in izvoz 'na Ogrsko 121.8 milijona kron. Začasna trgovinska bilanca za meseca januar ; in februar izkazuje za Avstrijo akiivum 29.8 milijona kron, dočim je znašal v istem času mi-nolega leta 30.3 milijona kron. Torej tudi tukaj nazadovanje avstrijske trgovinske bilance!
Kranjsko.
Crnomlj. Kaj je z Novakovo zapuščino ? Že dolgo Časa se je po Časopisju pisalo o velikanski za-puščini nekega Novaka. Kakor elmo sedaj dognali je res umrl v Avstraliji neki Novak iz Belokrajine Bil je tam zlatokop in je zapustil 10,000.000 K brez testamenta. Konzulat se je takoj obrnil na okrajno glavarstvo v Črnomlju, da poizveduje za dediči. {Sedaj so našli tri dediče, ki morejo dokazati, da so z ranj-kim res v sorodu. Eden od teh dedičev, menda Novakov vnuk, živi v okolici Črnomlja in je star že 92 let.
Tečaj za župane, obč. svetovalce, od zornike in tajntke priredi »Slovenska kmečka zveza« dne 14. aprila t. 1. v Mariboru.
Štetje živine na Ogrskem. Na Ogrskem je bilo letos izvršeno štetje živine, ki 'je bila zadnjič šteta leta 1805* Na podlagi tega« štetja je na Ogrskem: 2,000.611 konj, proti i,972.930 leta 19111 torej jih je več 27,681 ali v odstotkih 1.4; na 1000 prebivalcev'jv primeri z letom 1895 13. Oslov in mul 22.278 (1. 1805 18.765 3.t513 v %' — 15.8, na 1000 prebivalcev — 1.3.) Govedi 5,829.483 6,183.424 več 353.941 v % več 6.1, na 1000 prebivalcev — 24). Ovac 7,»526.783 (7,696.881 več 170.098 v % 2.3, na 1000 prebivalcev — 4i8). Pre-šiči 6,447.134 .(6,415.1)07 - 31.937 v % 0.5, na 1000 prebivalcev — ,51). Koze 286.392 (331.383 več 44.900, v % več 15,7, na 1000 prebivalcev — 0.28). Zanimivo v teh podatkih je, da, Če tudi se, 'je,, izvzemši oslov in mul ter prešicev, Število živine absolutno pomnožilo, je vendar tisto v razmerju s številom prebivalstva nazadovalo; edino koze so se pomnožile toliko absolutno, kakor relativno. V uradnih pojasnilih k vspehom štetja je rečeno, da, Če tudi pomnoženje živine ne odgovarja pomnoženju prebivalstva, s» s tega vendar ne more sklepati (na kako nazadovanje, ker se je pa kvaliteta živine primerno zboljšala. Tako so na {primer goveda ogrske pasme padla kar od 3,75{).221 na 1,720.790, torej zal 1,883.431, ono križane pasme pa so zrasla od 1,377.826 na 3,590.808, torej zrasla za 2,242.982. Križana pasma, ki (je tako močno narasla, je bila uvedena zato, da se zboljša živina. Število prešičev je padlo radi lanske svinjske kuge.
2400% dividende. Nemška kolonijalna, družba za iskanje dijamantov v nemški južno-vzhodni Afriki izplača za leto 1911 na 100.5000 miark ustanovne delnice 2,412.000 mark dividende, to je 2400%. S takimi dividendami se seveda slabih letin ne Čuti,
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijab, v parfnm. in sličnih trgovinah, ludi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Lilienereme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa - v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	1	57
svoji nedosežni izbornost vedno enaka in spričo nje ne nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lope prihranke.“ Z utripajočim srcem opazijo ubogljive 1 re tudi vselej, da, izvoljenci njihovega srca Visoko cenijo gospodinjske lastnosti*	___________
Književnost in umetnost.
„Mentor.“ IV. letnik. Zrezek 7, - Vsebina: Cesta. Pesem. Josip Lovrenčič. — Vrana. Procesor Fr. Pengov. Dalje. — Literarna zamera. Crt. — Na brzopajrniku. K slikam. Dr, Josip Demšar. Konec. — Spomini na staro Recijo. Fr. Trdan. Iu- — DomoVijm in potovanje nekaterih kulturnih rastlin. Dr. 'V. Šarabon. — Besedni homunkulus. Dr. Anton Breznik. — Pri dobrem gospodu. Josip Lovrenčič. — Domotožje. Pesem. Bogumil .Gorenjko. — Pesem mladosti. — Drobiž; Uganka za žemljepisce. Uganki. Krščanski patriotizem v zgodovini. Geografske drobtine. Ljudsko Štetje. Kokosova palma. Zigpdovinske anekdote. — „'Mentor“ izhaja v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano prvega dno vsakega meseca in stane za dijake 2 K, za druge 'naročnike 4 K na leto.
Razgled po svetu.
Lakota v Indiji. V sprednji Indiji vlada grozna lakota, V vladnih okrajih Bombaju in Madrasu je v zadnjih dneh zahtevala lakota niad 100,000 človeških žrtev.
Velikanski požar na Ogrskem. Kraj Tirsztena je dne 28, marca uničil požar. Nad 300 hiš je upepeljenih, med temi dve banki, samostan, poslopje 0-krajjne sodnije, cerkev in pošta.
Bogatstvo RotšUdov. Premoženje te hiše cenijo strokovnjaki -na ljO milijard, a to je svota, ki jq trikrat nadkriljuje Rockefellerjev imetek, 'Astorjev pa šestkrat. Omenjeno premoženje bi obrestovano po nizkih 4% obrestih nosilo na leto 400 milijonov. V resnici je pa ta dohodek mnogo večji, 'Rotšiildova hiša je razpletla svoje mreže po vsem svetu. V Nemčiji poseduje neštevilne rudnike in premogovnik! , na Angleškem pia velikanske predilnice in tvornice jekla, ki razpošiljajo na leto v svet na milijone nožev. V Braziliji vlada s trgovino kavčukja, v; Mali Aziji pa poseduje najglasovifejše 'tvornice preprog, na Španskem poseduje več rudnikoy, v katerih kopljejo svinec in baker, v Sibiriji ogromne gozdove, vi Južni Afriki zlate rudnike, a v Avstraliji so njena cela mesta. StcUilo (hiš, katerim so Rotšildi po svetu posestniki, računajo na več tisoč.
Hribolazci (ponesrečili. Hribolazci Iv. Tjeiner, Franc Schuster, Karol Edelhiofer in učiteljica Hedtv, Knoll iz Dunaja so se podali dne 24. marca t. 1. na planino irjHochschwab“ na Gornjem Štajerskem. Ko jih ni bilo drugi dan nazaj, šlo jih je iskaft več orožnikov, gozdarjev in drvarjev, toda še le dne 29. marca so našli Edelhoferja zmrzlega, ne daleč od planinske koče, druge pa so našli Še le 'dne 1. laprila, tudi mrtve. Prepeljali so jih na Dunaj.
Ljubezen moža. Kako se more ljubezen moža pridobiti in ohraniti, tto je že mnogim dekliškim in zenskim srcam povzročilo preglavice in otožne ure. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na boljšem, zakaj pove se jim nezmotljivo siguren recept ki je tisočkrat preizkušen, „Uči se dobro kuhati, dete moje! , jim svetujejo izkušene matere, .„in vpoštevaj Uidi osobito to, da, se samo s pristno Katreinerjevo Kneippovo sladno kavo more pripraviti okusna in zdrava kavina pijača. Pristna „Kajthr einer jeva“ je v
Tu Vam kažemo F e 11 e r j e v rastlinski izvlečni fluid z znamko „Elsa-fluid“, kije, kakor smo se sami prepričali, bol utešujoč, zdravilen, osve-ževalen, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti udov ter učinkuje proti vnetju! On uteši protinske živčne, revmatične bolečine, bodljaje, bolečine zob, glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost oči in glabovol, učinkuje poživljajoče in stori človeka, da kljubuje lažje raznim be-težnostim ter prepreči marsi-kako bolezen, katero povzroči prepih, prehlajenost,
n.	p. kašelj, hripavost, nahod, bolečine v vratu. — Pristen je le, ako ima vsaka steklenica ,Feller‘. 12 malih ali 6 velikih ali 2 specialni steklenici
velikih ah 4 specialne spcee'^jc^Q	,*:?
ali 24 velikih ali 8 stM^8J,60v' 4?“allh poštnino vred.	lalmh Steklenic 16 K s
tudi poudarjamo, da uporablja na hsoče ljudi proti bolečinah v’žalodcP kr2
, .«Hm1’ ^?r tiščanju v želodcu, bljuvanju, vrttnfm ’	napenjanju, zabasanju in razno-
m prebavnim težkočam s presenetljivim uspe-om Fellerjeve odvajalne rhabarbara - kroglice z
rr9 V u-Sa“-kr0^ice- - 6 škatlic 4 K franko m 12 škatlic 7 K 60 vin. franko. — Pozor pred
ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice se dobe le pod naslovom:
E, V. Feller, dvorni lekar v Stubrci, Elsastr.264 (Hrvatsko).
Schlüter
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	M
pekarna Bemer
Koroška cesta, filialka v Tegett hoffovi ulici.
M y Prevzamem vsa dela M oekoracijske, slikarske in r pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
ikl Beträte i Celju
k.	Gospodska ulica 5.
Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno, čebul -ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtca in poljska semena, zanesljive kaljivosti, najboljše vrste se dobijo v
Veletrgovina s špecerijo in s deželnimi pridelki
Anton Kolenc
Graška ulica št. 22»
Na debelo!	Na drobno!.
Zapovrstne Le Maribor : slike! äa-üüsLjä:
4nkom.fotograf ičnih slik od vsake osebe le£AL I® Izpeljava najfinejša, 10letno jamstvo. WWlf
Le Maribor :
n r’iftMKv. s
Glavni trg 19.
Sika se vsak dan, ob nedeljah in praznikih ob 8. me zjutraj do 9. ure zvečer le ob nmetai razsvetljavi 5 vremenski vpliv izkjučec. —- Ker se ta redka prilika nndi le nekaj mesecev, se priporočam v mnrgobrojni obisk. — Ime moje trvdke naj se ne zameaja z onim v Gornji gosposki alice.
IVAN WALSA, fotograf, Maribor Glavni trg 19.
Pridnega učenca, poštenih stariäev sprejme takoj g. Fr. Dachsk. smetar, Maribor.	380
Gostilna
in nekaj čez 20 oralov posestva v dobrem stanja, gostilna je ob veliki božji pod, dobro znana in-priljubljena, se proda. Cena 40 000 K Luhki plačilni pogoji. Več pove upravniätvo.	377
Bdniki za popratili
Krasna ura zastonj !
Da seznanimo rašo tvrdko,razpošiljamo krasne zlato-duble verižice, stale poprej 10 K, sedaj samo zu 2 K. Vsak naročnik verežice še lako dobi ____
lepo žepno uro zastonj, rosirežba reelna, brez riziko, ker se vrne denar, če blago ni všeč. Pošilja se po povzetju. Henrik Weiss, urar Nagysalló, kom. Bars, Ogrsko. 92
Slikarski pomočniki
dobijo takoj delo za celo leto pri Janko Horvata, slikarju v Ljutomeru. Prejme se tudi UŽen«C iz postene hiše. 86 ’nmmmmmmmmtmmsssasm?
Feliks zaloga ar, drape«» isostlsäwmna Ist optičnih stvari pa vsaki ceni,
lai sa sänkt! Hi, stell lattiti Sra&sfeee «d 20 ds 200 K. Müsst» remont.-urs	K	#”50
Pristna srebrna ura	„	7'—
Original omega ura , IB; —• Kuhinjska urs	i'—
Budiljka, niklasta	,	i’—
Poročni prstani	s	%—
Srebrne verižic	”	3 —
— 7 ečistns jemstn —
Nasi, Dietinger
Tiisod. Fihreobacti
arar m «fcalar ^ äteribOf, Sospaeka güte-» 18.
ä,asg‘s»s fatales te «raStrs.
Nš treba si glavo treti ! *s*c
JU Najboljše špecerijsko blago,
gj zanesljiva kalj iva vsakovrstna
a semena
g voščenih in drugih vrst sveč,
» dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki
Altan lločevar Celje
fik fern® cerkne.
za ženske ia sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska easpošiljalna
IR. Sfermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Swoji k svojim!
Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina	95 w
RAFAEL SALMIČ
v Celju NARODNI DOM.
Ogro&na zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih tir, slamine, srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižje cene, postrežba točna.
Mali dobiček, =1= dobro ima!
^Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenea žaEteva
moj novi vsHfefjssenik, katerega dobi zastonj in poštnine pronto. ? % l^arisočefzahvalsil^isem sem prejel vsled dobre fin“poštene^po-strešbe.
	Ne pozabite	
	Volno, sukno (štofe), cajge, modno	z
a IA	periino blago, preproge, odeje, koce,	(D
m	platno in vse manufakturno blago	M
** •■s	kupite najbolje in najceneje v domači	fi 3
(§	trgovini	
	v	3 «oec
& g ž	M. E. Sepec,	Sl £
	Maribor.	
	Graiski tra. ms«, Bnranl&tz.	
1		
IA*Af Dfpjfßr tovarna poljedelskih JIMC1 riCHCi j» kmetijskih strojev
livarna za železo in medenino v Hočah (Kötsch) pri Mariboru priporoča travniške brane in druge kmetijske stroje ::
Zahtevajte cenike brezplačno in poštnine prosto.
Stavbeni in nmotni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni instalater
Swan iebek, C?U®
Poljska ulica št. 14.
Be priporoča zadrugam, občinam, korporacijam In zasebnikom ga cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi nmetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove Std., Sledilna ognjiSča v^eh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde Injem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brftoken-rragen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
judska Hranilnica in Posojilnica v Celju
Li
pegistpovana zadruga as neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr.
obrestuje
Hranilne vloge po 41/*9/« brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račnn .in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo v»ak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Ta vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon im» št. 8. Za brzojave zadostuje na-lov: Ljudska posojilnica Celje.
pogojuje
na zemljišča po 5% do 57*%, z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in m osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertaje vknjižene dolgove pri dragih zavodih in izterjuje Bvojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, «franka plača le k leke.
I/J. w _	* t we je slovenska
Kdo SG flG VG I • trgovina I !
Dovoljujem si svojim cenjenim odjemalcem naznaniti, da sem svojo trgovino z modnim in mannfaktnrnim blagom, platnom, suknom, perilom ter raznovrstnimi platneninami in krojaškimi potrebščinami preselil z Glavnega trga 19 y GOSPOSkO^ UÜCO 5„ Ker imam sedaj veliko večje in lepše prostore ter velikansko «alOgO novega moderhega v mojo stroko spadajočega blaga iz prvih tovarn in po zelo nizki ceni, mi je mogoče svoje cenjene p. n. odjemalce vsestransko postreči v najboljšo zadovoljnost. Jamčim za strogo reelne cene in solidno postrežbo ter se priporočam z velespoštovanjem
J. N. Šoštarič, medna in manufakturna trgovina Maribor, Gosposke ulice St. 5.
Le pristna s to le 61| varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
je najboljša za zobe.
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Praktični zdravnik in zobozdravnik :
Dr. Vinko HudGjist
ordinira v Brežicah yila „Liyada“ od 14. aprila naprej.
Lepa hiša na lepem prostoru
r sredi vasi v Rušah je naprodaj. Pripravna za kakega penzijonista, pa tudi za rokodelca. Več se izve pri posestniku Francu Repolusk, štev. 17 v Rušah.	96
Otvoritev trgovine!
Uljudno javljam, da sem otvoril s 1. aprilom 1912 v hiši gospoda Karola Jarčiča na novem Glavnem trgu v Mariboru
trgovino s steklom, s porcelanom in z GOftllnG
okvirji za podobe.
102
Vsled svoje mnogoletne prakse v trgovini gosp. J. Melzer-ja v Mariboru, sem v prijetnem položaju, da zadovoljim v vsakem oziru cenjeno občinstvo. Zagotovljajoč reelne postrežbe in solidnih cen, prosim obilnega obiska in biležim z odličnim spoštovanjem
in nekaj čez 20 oralov posestva v dobrem stanju, gostilna ob veliki božji poti, dobro znana in priljnbljana, se prods. Cena 40 000 kron. Lahki plačilni pogoji Več pove npravništvo Straže. 97
IVAN DEŽMAN, üüüfitlül
t

! Volneno blago
za ženske obleke naj novejše in najcenejše pri
i
I
♦
♦
s	®
♦ Druškovič-u, Slovenl-gradec.
fr»»»«*, HM»	fr»»«»-,- frfrfrf	fr» -- frfrfrfrfr#
Pridobivajte naročnike !
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz želez», email», porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioaeas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.	194
S' A. TEEEEEYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in m izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učil pri ranah, oteklinah, poškodbah, vi jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi jz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
"Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
«a
m m
Trgovina s špecerijskim blagom Pozor Slovenci i Trgovina z moko in detel, pridelki
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor :	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troske postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Ivan Ravnikar
Oreška, cesta £51.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kalj iva ::	semena.	22
Na dljr-ofon.0 ! Točna in solicina. pcstrežffoa,1 Na debelo !
Vino
387
bGlO in rud€ČG, novo in starina, zajamčeno pristna bizeljske vina, prodaja in razpošilja v množini od 56 lit. naprej JanGZ Kovačič, gostilničar Melje 85 p. Maribor.	101
Slovenci pozor!
Poročne prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno velijo izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in zlatar
jgranio Bureš Mt^=r
Tegethofova cesta it. 39.
Sosti Ina
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žganjetoč, tralika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K. Več pove upravništvo tega lista.	92
V najstarejši narodni manufakturni
trgovini se vsled smrti gospoda ||
Karola Vanic, Celju
X Narodni dom. X
^ prodajalo vsakovrstno blago, kakor: možko in žensko sukno, druki, oksforti, platno vseh širokošti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
po zgIo znižani cenil
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
Katoličani !
Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo? K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk ; osobito se priporoča gosp. abiturientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Podružnica Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
19
Centrala : Ljubljana.	Podružnice: IpSjef, Celovec, Trst, 8
Sarajevo in Gorica - ®
Delniški kapital: g milijon kron.	m Z
Rezervni zaklad £@2 M 800.000 obrestuje Jj} Jgj HJ
vloge na vložne
knjižice po 11®“ <Mj|» IO IO
od dne vloge do dne dviga.	JUL I™!”
Rent. davek plačuje banka iz svojega. CÌ$tÌlì
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni .urednik: Lav. Kemperle.