'Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ u&aja v pcmdeijek, sredo io petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. X «redufttvom se more govoriti vmk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon St. 113. Minina listo: Celo leto..................i2 h Pol leta....................6 K Četrt leta................. 3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne pentvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 40. Maribor, dne 5. aprila 1912. Letnik IV. Vesele velikonočne praznike! želi uredništvo in upravništvo. Velikonočni pogovor. Bilo je nekoč na veliki teden, ko sem v zgodnjem jutru v. naših hribih lazil s svojim prijateljem, znanim pisateljem, za divjim petelinom, katerega, mimogrede povedano, nisva ustrelila, pač sva pa e-nega splavila. Dež je začel pršiti, pobočje je bilo zar vito v temo, v dolini se je nad potokom dvigalo nekaj sivega. Zjašla sva s prijateljem v pogovor. In spomnil sem ga na slovenskega pisatelja, ki stika našo domovino vedno tako, kakor sva jo videla tar krat pred seboj: mračno in megleno, njeno ljudstvo pa obsojeno na večini molk in prisiljeno udanost siromakov. In dejal sem: „Ko bi naši inteligenti, vzgojeni v liberalnem vzduhu, loveči se za idejami svobodomiselstva, le količkaj živeli z našim ljudstvom, bi saj nekoliko zar čeli umevati njegovo lepo in globoko vero. Ko bi se v življenje našega slovenskega kmeta le količkaj v-mislili in se vanj zatopili, bi precej zbledele tiste na videz nčene fraze, ki jih izumevajo različni teoretiki in bi našli pot do tistega trdnega zaupanja, ki je last krščansko mislečih src, katerim ne jemljeta veselja do življenja liberalni nauk o h,imoči nad prdjvico“ in socialistične teorije o revoluciji. Potem bi ne videli le mr altu in teme in krute sile, življjenja brez upa in suženjstva, in bi ne stavili vseh nad v prevrat, ki je le nasilen odgovor na nasilje, a prave rešitve ne prinese. Potem bi vidli, kako jame temo prodirati zarja, kako se vse stvarstvo vzbuja in bi razumeli velikonočne glasove, ki napovedujejo ljubezen in pa svetlobo.“ „Prav imaš“, mi odgovori prijatelj, „in prav imajo tisti, ki se prizadevajo opreti napredek našjega ljudstva na tkite krščanske vzorte, ki so mu prvi pokazali pot navzgor, je napravili kulturno in mu vlivali poguma, da sredi največjih stisk ni obupalo. A vedi, prilatelj, da to delo naše (stranke, ki temelji na tej veri, na velikonočnem oznanilu, ni lahko, da je zelo težavno in da je res trbba nepremagljive, neomajne vere v zmago dobrega in lepega, če naši vo- ditelji niso izgubili poguma. Pomisli namreč, naše ljudstvo je (v verskem oziru sila konservativno, rado moli, ljubi svojo cerkev, se ne da od krščanstva odtrgati, (ima pa ravno tako nekaj napak, ki liberalizmu njegovo delo olajšujejo.“ Začudil sem se. „Poglej“, nadaljuje prijatelj,, „jaz naše ljudi dobro poznam in koliko truda, sam op remago v an j a in marsikaterih bridkih ur me je stalo, da nisem omagal in vse skupaj pustil. Najtežje je nekatere ljudi pripraviti dp tega, da se lotijo kako stvari s skupnimi močmi. Vsak vleče na svojo blat, gruntajr sie ne razume s kajžarjem, vas se krega z vasjo za malenkost, časih za prazen nič, za različrie. neumnosti zapravljajo ljudje denar, smili se jim pa vsaik vinar, ki se ima naložiti za kako koristno reč, ki bo še le v prihodnjosti nesla sadove. Dočim njekateri ljudje časih ne razumejo človeka, ki dela iz game nesebične ljubezni za skupni blagor in si sam pritrguje, da ljudstvu pomaga, poslušajo z najvecjo zaupljivostjo in uprav otroško naivnostjo različne sladkače, ki čez vse zabavljajo, vse Sv nič devajo in nam podtikajo koristoloivStvo, skrb za mavhe in same slabe namene. Vi gospodje v Ljubljani,- ki pišete liste in poznate življenje samo iz papirja,, pa plavate v golem navdušenju in sepčnih strani ne vidite.“ ..Motiš se“, sem odvrnil, „tudi mi to vidimo, a se ob enem zavedamo, da je nam in vsem, ki slo dobre volje, potreba v e 1 i fc e g a o p t i m i iz m a, krščanskega optimizma!, da te težave zmoremo in zato povdarjamo rajši, kar je lepega v naših ljudejh in na (čemer je mogoče kaj zgraditi. Nergačev in črno-gledov je itak dovolj.“ „Temu ne oporekam, tudi nisem tako hudo mislil, a hotel sem te opozoriti na le stfvari, ker se rar de 'pozabljajo in nas znajo kedaj iznenaditi, ako smo preveč zaupljivi. Ali veš, kako so ljudje ponekod še strašno trmasti? Da čestokrat nalašč nočejo tega, o čemer morajo sami vedeti, da je koristno ? Da so nekateri skrajno nehvaležni, da siamo veliko od nas zahtevajo, nočejo pa sami zja- stranko veliko tvegati. Da nekateri le prisiljeni za nami gredo. Da so mnogi tako spremenljirvi in nestanovitni kakor spomladansko ivreme?“ Na vzhodu se je začela zlatiti zarja, v gozdu so se oglašali krilatci, zemlja je ob poljubu svetlobe zadrhtela. „Vidiš“, sem odvrnil, (ti ne pomisliš, kako silno je bilo naše ljudstlvp zapuščeno. Razun svoje vere ni imelo ničesar. Izobraženi posvetni stapovi so je le zaničevali, nikoder ni videlo izhoda izi 'svojega siromaštva, namesto resnične pomoči so mu pa ponujali le prazne puhlice o „parodu“, „svobodi1“ in „pro-svitljenosti.“ Ohranilo si 'je edino-le sfrojo vero, svoje velikonočno upanje. Zato orjemo mi sedaj ledino, in kaj čuda, da naletimo na njivi na tako kamenje. 'Jaz mislim, da moramo prav na to vero neumorno zidati dalje, pokazati ljudstvu, kaj iz nje izvira, in kakšna je njena moč in lepota, vzgojiti zdrav zarod, ki bo krepkejše 'volje in jasnejšega pogleda in izginile bodo posledice neugodnih razmer, v katerih je naše ljudstvo živelo, izginila bo povsofd trma, upornost nezaupljivost, sebičnost, ahjtipajtijfa doj organi-) zacije, nezmisel za skupne potrebe in cilje, separar tizem, ki so lastnosti nezavedneže\ in siromakov.“1 „Res, prijatelj, le na ta način bomo kaj) dosegli, ce bomo versko zavest, ki je v našem ljudstvu niso mogli podreti najhujši viharji, poglobljevali. Časih pa se kljub temu, da se cerkev tako trudi, da je v tem 'oziru toliko pouka, da prižnica, spovednica, krščanski nauk, predavanja sodelujejo, da se pojmi razbistrijo in volja okrepi, časih se, pravim, kljub temu zdi, kakor da bi še premalo izdalo in da se ta slovenska trma ne da izlepa premagati’. So bili trenutki, ko sem si dejal, morda je to ljudstvu tako prirojeno, da izvira kar iz njegove narave, rda se bodo dali z našim delom doseči samo zača&ni vspe-hi, ko pa ptride hud vihar, bo polomil in izruval, kar smo ,s tolikimi težavami zasadili.“ „(Ta tvoja sodba ne temelji v jasnem spoznanih,, marveč je s a-d Čustev, ki se polaste Človeka, kadar njegovo delo ne rodi sadov tako hitro in vidno, kakor bi rad. Pomisli samo to: kaj pn smo mi. ki nam pravijo voditelji, mi, mlada inteligenca, ali kakor nas že hočeš imenovati? Ali vi duhovniki? Mar ne del tega ljudstva? Nismo li tudi mi vz-rastli z njegovimi napakami1 in predsodki? Ali nismo bili tudi mi — tudi pri nekem delu duhovščine se je to v tem ali onem oziru poznalo — v gospodarskem in socialnem oziru liberalci, liberalnega duha, vsak sam za-se, vsak je hotel imeti prav, svojo raz-drapanost smo pa zakrivali ali z narodnjaškim vpitjem. ali pa z idejo nekega napredka, ki naj bi nas — ‘to velja za nas laike — oprostil vseh tradicionel- PODLIHTEK. Oza. (Napisal Januš Goleč.) (Dalje.) Stopivši v predsobo svojega stanovanja, so ga najpoprej pozdravile čoga in roglja z glasnim me — e — e — e! „!In res sem pozabil na vaju, sirotke, celi dan“, je godrnjal in polagal kozačam. Bil je ta večer tako ljubeznjitv, Sda »je še celo Čogo pobožal in jo ljubko imenoval : „jCogrl ! Cogrl ! “ kar še doslej ni nikdar storil, kajti po navadi jo je le zmerjal za kozačo čogasto. Kq je nasitil svoje sostanovalke, oglasil se je tudi njegov želodec in mu z glasnim kriilom po trebuhu očital, da ga je že od jutrja zanemarjal, mu prilival samo tekočino, pa nič kaj obstoječega. Na ta glasni opomin se je ozrl tudi Oza, pobulil na polico pri stropu in privlekel precej mogočno skledo pečene kaše, ki mu je ostala še od zjutraj. Položil je slvojo najljubšo jed na mizo in z žlico tako neusmiljeno globoko segnil, da bi se mu bila preobložena skoraj zlomila. Že je zinil, vendar danes, ko ga je malo imel, tudi njegova roka ni bila več zanesljiva in mesto kar naravnost v usta, zanesel je celo zalogo preblizu nosa, vrgel jezno polno žlico nazaj v skledo, godrn-jaje: i„Ne bodem te jedel ne, saj si zasmojena; bede mi že Loj — Lojzika boljšo spekla, nego jo znam jaz sam.“ Kar lačen in ne da bi se prekrižal in poškropil z blagoslovljeno vodo, skotalil se je na slajmnato ležišče in trdo zasmrčal. Dobro je prespal celo noč, še le bolj proti jutru se mu je sanjalo o zasmojeni pečeni kaši in o Lojziki, IV, ,„iJoj, devet že bo“, je zaklical, ko se je prebudil iz tako prijetnih sanj, da je k^r zaicmokalo z jezikom. Vsedel se je na svojem slamnatem ležišču, a omahnil pa zopet po dolgosti ; kajti glava je bila silno težka,. i„|VČeraj, pač, včeraj“, je godel, „(kako še le bode, ko bodem obhajal ohcet!“ Pri besedi „ohcet“ se je zopet zravnal in za-zdehalo se mu je tako na dolgo, in globoko, da sta se celo čoga in roglja: ustrašili 'Ozovega brezna in glasno zameketali. Dvakrat si je še obara! z dolgimi nohti zaspane ude, predno je zlezel v hlače, nataknil coklje in ostavil svoje ležišče. Opotekel se je še pri vsej pazljivosti ob pragu in želel slabo tistemu, ki ga je tako malomarno otesal. Ozova prva skrb so bile tudi danes, na dan snubitve, nagajivke čoga in roglja, katere je do dobra založil s klajo za celi dan. Sedaj pa na resno delo, si je mislil, Basti bode kmalu tu. Začel je naš ženin koj sl toaleto in sicer pri nogah, dobro vedoč: da podlaga mora biti predvsem dobra. S tresko in cunjo je odstranil ra,z škornjev remšniško blato in že hotel pljuniti na debelo v „biks“, da bi se ta razmočil, pa ni šlo, naj se je še tako napenjal, Čisto suho grlo je imel. „iHentaj te, para, kako bom pa govoril danes z Lojziko, ko se še pošteno odkašljati ne morem.“ Pa nič ne de, ker ni bilo slin v zalogi, bila pa je voda pri hiši;' škornji so se kmplu svetili, vender jih ni takoj obul, boječ se, da jih ne bi kje omadeževal, predno se očedi do temena. Ko se je na to še pralv čedno umil, ogledal se je v ogledalu; toda nepovoljno je zopet zagodrnjal: ..Plentaj te, nekako bled sem preveč“, pa bode že, saj še imam tisto hodno cunjo, s katero sb se rajna vsikdar dobro odrgnili po licu, predno so Šli počastit sv. Jurija.“ In res, tudi (Oza je pričel s tem umetnim pripomočkom neusmiljeno orati po licu. Kmalu je bila rudeča jedna plat; pričel je haoa-ti še drugo. O smola! Oza, meneč, da je z raskavo cunjo že nagnal dovolj krvi v bledo lice, se je ogledal v ogledalu: Jedna stran je bila res rudeča, po drugi pa, ki jo je bil p,rvo odrgnil, poznale 'so se še samo rudeče — proge. „S tem ne bo nič, poprej nič slin, sedaj pa nič stalne krvi“, je vzdihoval, pa kmalu pravo pogodiL Utaknil je cunjo v žep in sklenil še med potjo, ko bode stopal za Bastlom, poskusiti svojo srečo, izgovarjaj e se : sedaj se še menda ni kri razlegla dovolj po udih, ker sem predolgo spal. Tlreba je bilo sedaj pred vsem obleči srajco, to je ve'del tudi Oza. Našel je kmalu to pravo, ker je imel (izbirati samo med dvema in jo dobro zadrgnil z motvozom pod vratom. Odprl je še jeden predalček, v omari; glasno šumljanje svilenega papirja je oznanjalo, da morata papir nekaj za Radi izvanrednega hraniti. In resnica je bila, Iz papirja je izmotal lepe bele, trde prsi, ovratnik in tistega nepridiprava in nebodigatreba — kravato. Kmalu so se pa pokazale, pri nakladanju teh lepotičij potežikoče za Ozo. Obe izmed njegovih srajc sta imeli namreč že prišit ovratnik, ki se je z vso silo ustavljal kupljenemu vsiljencu iz Nemškega. Nj se dal, nemška para, spraviti do gumba, naj ga je še tako nategah Zj vrvico ga je skušal pripeti na gumb, pa tudi to ni šlo, ker je nastala na ta način vrzel, katere še kravata ni hotela popolnoma zakriti. ^Vsepovsod nesreča, to danes ne bode prav“, je vzdihovaje vsldiknil, se vseđel na stolec in se temeljito zamislil. nili vezi vere, obstoječega državnega id družabnega reda, ne da bi jasno vedeli, kaj bomo zgradili, ko bo vse razdrto? In vendar smo se tega iznebili! Pri mnogih od nas je to tem bolj pomenljivo, ker smo izgubili tudi že skoro vso vero, ki jo je ljudstvo ohranilo. Ce smo mi to v sebi premagali, bo tudi ljudstvo tega zmožno. Saj vendar izobrazba tudi med njim napreduje,“ 1 ; ; , j ; Izza gore je stopalo solnce. „In poglej“, sem nadaljeval, „[kamor prideš, ti naravnost buti v oči velika izprememba, ki jo je delo naše duhovščine in naše stranke pdvsod rodilo. To sam veš, a pozabiš, ko zadeneš zdaj tu zdaj tam na kako zapreko. Koliko se že prebira našega časopisja! Marsikak nezadovoljnež mi je večkrat dejal, kaj bo vse naše politično prizadevanje, ko pa velika večina ljudstva političnih reci sploh ne razume, ker političnih člankov v naših listih ne bere. Kamor sem pa pričel in načel na kmetih taka vprašjanja, sem se v večini slučajev prepričal, da je to le ena tistih sodb, kakor se rade izcimljajo v tistem kavarniškem dimu, ki ga je ovekovečil N, Krek v znanem članku. Ko sem nekoč nekje na Gorenjskem v nekem predavanju omenil neko politično zadevo, o kateri sem mislil, da ljudem ni jasna in šem jo hotel bolj na široko razpresti, so mi navzoča dekleta rekla: „iT)o smo v „Domoljubu“ brale!“ in prepričal sem se nato tudi res, da jo že dobro poznajo. Drugikrat sem pa fantom govoril o neki moralni stvari, o kateri sem mislil, 'da jo je sicer potreba omeniti, a da zaenkrat gotovo ne bom (našel pravega umevanja; mislil sem, mladini se bodo zdeli moji opomini smešni,, Pa sem nepričakovano našel veliko, pa tudi odkritosrčno o-dobravanje, s katerim naši ljudje sicer zelo štedijo. Nekoč istem (se trudil ljudem prav pojasniti bistvo liberalizma, ,sSama sebičnost ga je!“ mi je padel v besedo preprosti kmečki mož in s tem zadel prav to, kar sem, mislil. Ob drugi priliki sem hotel ‘zborovalcem razložiti, kako je zmotno mnenje,, ki ga liberalizem najbolj med ljudstvo trosi, da je vera reč, ki spada le v cerkev, v političnem in gospodarskem življenju pa vladajo druga načela- JV. cerkvi moli, zunaj pa delaj liberalni gospodi tlako!“, me je prekinil nek mož, še predno sem to misel razpredel. iT|akih zgledov imam še precej iz svoje skušnje na razpolago. Razmišljaj o naših organizacijah, o življenju v njih, o vspehih, ki jih imajo: kakšen duh solidarnosti, skupnosti, tesno prizadevanje za, napredek, kakšna požrtvovalnost! Preštej vse prireditve in pomisli, koliko truda so staile, naj bodo igre, tečaji, izleti, zborovanja v Ljubljani, Id stanejo udeležence z dežele denarja in Časa ! Nič ni bolj praznega, kakor očitanje, da naši ljudje z lastno glavo ne mislijo, da jih le strašilo s peklenskimi mukami 'drži pri nas, da s© preveč pohlevni in leni, da bi se otresli „farovškega jerobstva.“ Treba, je opazovati naše ljudi v zastopih, kjer gre za načelno važne stvari, v zadrugah, obč. zastopih, izobraževalnih drušjtvih itd. Koliko se tu stori samostojnih ukrepov, rojenih iz trdnega prepričanja, globoke zvestobe do stranke in zdravega ra)z-uma! Večinoma zabavljajo le tisti, ki našega ljudstva ne opazujejo tam, kjer živi in dela, ampak si -kem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prar va dne 23. marca 1912. Sliki, naših narodnih voditeljev dr, Ivana Šušteršiča in dr, Janeza Ev. Kreka sta izjšli v založbi „Slovenske Straže.“ Sliki naj bi bili v kras vsaki slovenski hiši,; V vsaki naši občinski pisarni, v vsakem našem društvu, v vsaki naši zadrugi, povsod, kjer žive Slovenci, naj bi te slike bile dokaz naše zavednosti. /Zato ju naročajte vsi, ki se zavedate veljave in pomena teh dveh mož za Slovence. Posamezna slika velja 2 K, obe skupaj 3 K. Naroča, se v pisarni ^.Slovenske Straže“ v Ljubljani. Politični listi brez politike. Kraljevi komisar Čuvaj konfiscira hrvaške liste neizprosno. Radi naj-nedolžnejše zadeve so listi konfiscirani. Listi ne smejo sajmo nič pisati o domačih političnih razmerah, temveč se jih zapljenjuje tudi radi poročanja o političnih dogodkih! drugod. Konfiskacijski paragraf se hoče porabiti za to, da bi se zatrlo hrvaško časopisje. O razmerju grofa Kliuena do krone na pr. zar-grebški listi tedaj ne smejo poročati. Listi so primorani izpustiti vse politične zadieve in so sedaj v besede celem pomenu: politični listi brez politike. Proti pornografiji. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, d katero se nalaga deželnim vladam, naj skrbe, da se v bližini cerkva, šol in zavodov ne bodo prodajale pornografiČne knjige (in izpostavljale nečedne Slike. Tudi se naroča;, naj se pazi, da se v gostilnah ne bodo prodajale protinaravne razglednice. Gotovo popolnoma umestno. „Zarja“ se imenuje v Ljubljani izhajajoči, a od dunajskih Židov plačani socialistični dnevnik, ki pa bi se bolje imenoval „,Mrak“, ker' kamor pride, tam zatemni luč in resnico. Kakor drugi; socialistični listi, je tudi ta list dobil od dunajskega židovskega vodstva pfeani članek o državnem zboru. Toda tam kjer liz Dunaja predpisani (živela svoboda!) članek zmerja Čez nemški nacionalkierband in nemške agrarce, tam je seveda ljbljanski šmok hotel storiti nekaj pametnega, spremenil je napad ter namesto: „nacionalverband in nemški agra,rei“ zajpisal ' ^slovenski poslanci.“ Duševni revček pa ni vedel, daje s tem zapisal veliko budalost, kajti slovenski poslanci niso tako glasovali kakor nemški nacionalverband. Naj razkrinkamo posamezne laži: 1. Vsi slovenski poslanci so glasovali proti sladkornim baronom, pač pa so se mnogi češki socialisti odstranili od glasovanja iz strahu pred sladkornimi bajroni. V odseku sta sploh predlog rešila slovenska poslanca Hladnik in dr. Verstovšek, kajti na vse socialiste se ni bilo zar nesti. 2. Kar se tiče uradnikov, bómo kmetje in delavci lajžje odpustili našim poslancem, 'kakor pa socialističnim, ki zahtevajo nove plače uradnikom In s tem tudi nove davke, 3. Bedastoča je, da so si „belili glavo“ naši poslanci radi ženskega in otroškega dela v rudnikih, apipak bolj prosti so bili, da nastopijo proti takemu delu, kakor socialisti, ker od rudnikov ne dobivajo denarja za 'svoje fonde, 4. Socialistični šmok ni čital časnikov, če raizširja laž, da so slovenski poslanci bili proti 14dneWemu izplačilu, kajti vsi so kot en mož glasovali za 14dnevno izplačilo, Splo.h bi brez slovenskih poslancev težko vspe-le vse one majhne postave, ki so se zadnji čas sprejele v zbornici, za’ to je tudi dr. Renner prišel zadnji dan k dr. Kreku, da še zahvali za pomoč. Socialistični bebej naj v bodoče ne izmenjajo člankov, ki jih dobijo iz Dunaja, kajti sicer store zopet kako neumnost. Kako skrbe socialisti za ljudstvo. Na Dunaju vzdržujejo socialisti pod vodstvom milijonarja juda dr. Karpelesa več pekarn, v katerih peko kruh za socialistične delavce. Toda sedaj je prišlo na dan, da te pekarne kruh mnogo dražje prodajajo kot drugi peki. Med temv ko so drugi peki vkljub draginji cene kruha zelo znižali, so socialisti pod vodstvom judovskega (milijonarja cene kruhu Zvišali, Ubogi delavec, ki je vpisan v to organizacijo, pa sedaj je še dražji kruh kot drugi ljudje. Seveda, kaj to briga judovskega milijonarja s polnim trebuhom. Graški občinski zastop pred razpustom. Povsod, kjer so na krmilu nemški nacionalci, pride slej ali prej do žalostnega poloma. Nemški nacionalci so mojstri v dveh ozirih : v narodni nestrpnosti in v zanemarjanju uprav, ki jih imajo v oblasti. Že večkrat smo pisali o tem, razmere v graškem občinskem svetu nam dajejo pa zopet priliko, da nemško nacionalno gospodarstvo nekoliko osvetlimo. V Gradcu so od nekdaj na krmilu nemški (nacionalci najčistejjšega kova, Mesto pa, da bi bili oni naše deželno prestolnim) dvignili in spravili kvišku, so s svojim neumnih) in brezvestnim gospodarstvom privedli 'Gradec do robu propada. Pred desetletji so bila tako ugodna znamenja za razvoj mesta, a sedaj je Gradec eno najdolgoČasnejših in najmrtvejših mest brez (vsakega napredovanja, s samo velikimi dolgovi. Tako daleč smo >že prišli, da zahteva sedaj graški župan razpust občinskega sveta in upostavitev vladnega komisarja. Ker nočejo socialni demokrati dopustiti zvišanja najemninskega vinarja, tedaj novih bremen, je nemško-naeionaJna modrost pri kraju in zahteva se vladnega komisarja. Da so potem tudi deželo spravili že skoro na kant ravno ti gemški nacionalci, ni nikako presenečenje. Kdor je za nič gospodar na e-nem kraju, je tudi na (drugem. Matica Slovenska. Odborova. seja Matice Slovenske dne 30. marca 1912. — Predsednik pozdravi zlasti nova gospoda odbornika, profesorja Ivana Gra-fenajuerja in dr, Janka Lokarja ter pproča, da se je udeležil umetniškega sestanka, ki ga je sklicalo Splošno žensko društvo ter tam zavzemal stališče, !dabi se slovenski obrazovahu umetnođti najtrajneje pomoglo, ako bi se v občinstvu zbudila smisel zanjo. Zastopal je nadalje Matico na Akademiji, ki se je dne 23. marca vršila v. Zagrebu za 701etnico prezh denta Srbske Akademije znanosti, Stojana Novakoviča, in s tajnikom M. Pugljem ter z gospodom Ev. Golarjem, na skupščini Matice Hrvatske dne 24. su-šca (Matica Hrvatska je svojo naklado za leto 1911 v 10.000 izvodih razpečala). Poročilo o skrutiniju volitev na glavni skupščini se vzame na znanje ter se bivšemu odborniku gospodu dekanu R. Koblarju, ki je bil član odbora od leta 1890, izreče topla zahvala; zahvala se izreče nadalje bivšemu odborniku gospodu S. Skerbincu. — Zia predsednika se izvoli dr. Fr. Ilešič, za I. podpredsednika vitez Grasselli, za II. podpredsednika Ivana Sušnika, za blagajnika dr. Fr. Detela, za ključarja dr. L. Požara in dr. Fr. Zbašnika. — Izvrše se volitve v knjižni, gospodarski. zemljepisni, tehniški, znanstveni, umetniški in narodopisni odsek. — Uredništvo Petruškinih pesmi: „Po cesti in Štepi“ prevzame gospod Oton Župančič, glavno uredništvo Letopisa jpa predsednik. — Sprejme se za „.Zbornik“ „Slovarsko gradivo tz Tolminskega“ in obsežnejša povest A. Dolinarja „Tujski promet.“ Se'stava podrobnega programa za „Prevode iz svetovne književnosti“ se odkaže knjižnemu odseku. Napisati je Še uvod k „'Zapiskom iz mrtvega doma“ (Dostojevski). — Leta 1914, ob svoji IfOletnici, izda Matica Slovenska posebno spomen-knjigo o syojem dosedanjem razvoju ter priredi literarno izložbo; za prireditev te izložbe sie voli poseben odsek s pr avi ob kooptaoije. Krščanski patriotizem v zgodovini. Apologet Weiß piše v svoji „Apologiji krščanstva“ sledeče: Nemški cesarji so dobro vedeli, zakaj so se v svoji politiki vedno opirali na škofe. Posvetne veljake jo njihova domača politika kaj rada omajala v zvestobi do desarjev. Duhovni knezi pa so bili močen zid za cesarje in ljudstvo. Ce bi hoteli navesti vse svete in v duhu svetosti živeče može, ki zaslužijo, da se jih spomnimo, kako dolg imenik bi bil, začenši od Severina pa do junajškega Škofa Aifre, ki je na pariških barikadah prelil svojo kri Za ljudstvo. Kako vzvišeni so bili Ximenez, Hosius, Pazmany! Kakšen steber domovine Ulrik Avgsburški in Anno Kolinski, katerega še dandanes opeva hvaležno nemško ljudstvo v junaških pesmih! Koliko sta pretrpela Suger in Bernard iz Clairvauxa za blagostanje svoje domovine! S kakimi težavami so poveljevali krščanskim armadam in jih pripeljali do zmage frančiškan Kapi-sfran, karmeličan Dominik (in Marko iz Aviana, ju- naški kapucip! — Tudi zastopnic ženskega spola no manjka, ki so se žrtvovale v blagor domovine, na primer: Genovefa, Pulcheria, Blanka, Elizabeta portugalska, Hedvika, Margareta šotlandska, Katarina iz Siene in junaška devica orleanska. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi obrača se tem potom na vse ono p. t. rodoljube, ki so dobili naše letno poročilo, s prošnjo, da se spomnijo na društvo s kakim prispevkom, ako tega Še do sedaj niso blagovolili storiti. Ob enem pa se obrača društvo s prošnjo za prispevke tudi na vse spoštovane rodoljube, katerim društvo ni moglo poslati letnih poročil in .sploh na vse prijatelje, ‘slovenskih visokošolcev v Pragi. Vsak, tudi najmanjši dar, se hvaležno sprejme. Darove sprejema društveni blagajnik dr, Karel Šebesta, advokat v Pragi, II., Spale-na ulice 9. Naklonjenosti slovenskega občinstva se priporoča odbor. Podpornemu društvu za slovenske visokoštolce na Dunaju so V Času od dne 14. 14. do dne. 30. marca 1912 darovali: 15,0 K: kmečka posojilnica ljub- ljanske okolice v Ljubljani; po 100 K: dr. Vladimir Globočnik plem. Sbrodolski, sekcijski načelnik na Dunaju, povodom smrti «svojega očeta, in hranilno in posojilno društvo v Ptuju; po 20 K: dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem, mesto venca na krsto pokojnega gospoda vladnega svetnika Antona plemen. Globočnika, dr. Fran Eller, c. kr. dvorni tajnik na Dunaju, tvrdka Uršič in Lipej v Brežicah; po 10 K: Franc, Sadniklar, trgovec z železnino v Celovcu, Pater Rehaček, Josip Sitter, deželni sodni svetnik, dr. Srebre, em. odvetnik in posestnik, in dr, Ljudevit Stiker, odvetnik, vsi v Brežicah; po 5 K: Iv. Munda, c. kr. deželni veterinami referjent v Ljubljani, Jože Tekavčič, okrajni sodnik, dr. Albin CeŠark, okrožni zdravnik, in Mihajlko Pintar, notarijatski kandidat, vsi v Mokronogu, dr. Josip Kolšek, odvetnik, Laško, Alojzij Schweiger, lesni trgov c v Brežicah, tovarnar Perlmutter iz Ttsta, notar dr. Fran Horvat v Brežicah, Oton BaJzer, ravnatelj pivovarne Laški trg, Anton Ivanetič, tajnik pri okrajnem, gla-vandtvu, in gospod K or opeč, konc. praktikant, oba v Brežicah; 4 K: Ivan Hutter, sodnik v Mokronogu; po 2 K: Ivan Vidmar, trgovec, Josip Boecio, trgovec, Josip Agreš, solicitator in Jpsip Setina, konci-pijent, vsi v Brežicah; po 1 E: Marija Slanic, posestnica., Josip Ferenčak, trgovec, Frid Stumberger, davčni upravitelj, in posojilnični tajnik, gospod Medved, vjsti v Brežicah., 'Skupaj 531 K, za katere se društveni odbor v imenu podpiranih visokošolcev najiskrenejše zahvaljuje. Zadnji izkaz darov se popol-nuje z dostavkom, da je vladni svetnik gospod dr. Primožič na Dunaju daroval 20 K v spomin pokojnega vladnega svetnika gospoda Antona plem. Globočnika, Nadalnji darovi naj se blagovolijo pošiljati na nas.ov: dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni svetnik na Dunaju, I., Bräunerstrasse 10. Neposredni davki. Tekom II. četrtletja 1912 so neposredni davki na Štajerskem plačljivi v naslednjih obrokih: I. (Zemljiški, hišnorazredni in hišsno-najemninski davek ter öodstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. Jprila, 5. mesečni (obrok dne 31. maja, 6, mesečni obrok dne 30, junìj'aj. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetij podvrženih polaganju javnih računov: 2, četrtletni obrok dne 1. aprila. III. Rentnina in osebpa dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer: 1. polletni obrok dne i. junija. Ako se navedeni davki, oziroma pripadle deželne doklade, ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj o-menjenih plačilnih rokov, se morajo potem plačati tudi zamudne obresti in sicer ne, samo od državnih davkov, ampak v fimi slu postave z duh 15. januarja 1904, 1. dež. zak. broj 17, tudi od deželnih doklad, če skupna letna: dolžnost na dotičnem državnem davku presega znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih, 100 K dotične dolžnosti in za vsajk zamujen dan 1.3 vin. in se morajo izračunih ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgoraj naštetim rokom do vštetega dne vplačila. Ako se davčna dolžnost ne Vplača v štirih tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. v Štajersko. Mariborske novice. Maribor. Naše p. n. cenjene čitatelje opozarjamo, da naj ne zamenjajo trgovca z manufakturnim blagom, g. J, N, Šoštariča v Gosposki ulici Štev. 5 s slično se glasečimi imeni kakor: Schoschteritseh, Schusteritsch, Schosterschütz in Schusterschitz, Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki. Maribor. Tukajšnji krojaški mojster g. Jakob Vezjak je napovedal konkurz. Za konkurznega komisarja je določen višjesodni deželni svetnik dr. Wo-kaun. za odbornika pa odvetnik dr, Josip Leskovar, Razprava je določena na dne 13, t. m. predpoldan ob /411. uri. Napad «na slovenske trgovce in obrtnike. Na občnem zboru Ciril-Metodove družbe je nekdo, kakor izvemo, hudo napadel mariborske slovenske trgovce in obrtnike, očitajoč jim, da izrabljajo geslo: svoji k svojim in skušajo pod tem geslom prodajati slabo blago. Ce prav so skoro viaü naši trgovci in obrtniki naši politični nasprotniki, vendar se čutimo dolžne, da iz narodnih ozirov tako splošno očitanje Zavrnemo. Že itak se mora naše trgovstvo in obrtništvo boriti z mnogimi težavami, če ga bomo pa Še tako bla-tili, potem mora seveda propasti. Kupujmo rajši pri Slovencih, zlasti' onih, M pri nas inserirajo, pa se bo tudi marsikak nedostatek, če bi že bil tu, odpravil. Rib je bilo danes veliko na trgu, tako da jih je mnogo ostalo. Celjske novice. Celje. Čudne reči se godijo med nami. Stib-ler, Weizl, Brunčko in Lesničar so ustanovili izobraževalni klub. Ce bodo sebe izobraževali, dobro ; če hočejo druge, gorje izobrazbi! Domača umetnost. V izložbi trgovine Goričar in Leskovšek v Celju je razstavljena lepa oljnata slika ‘„Jelen pri potoku“, delo našega domačega u-metnika gospoda Ivana Rozmana. Priporočamo slavnemu občinstvu, da si to delo ogleda; posebno paše opozarjamo gospode lovce, saj se v vsakem mora vzbuditi ldvska strast, če vidi pred seboj takega orjaka v taki poziciji, kakor je tu naslikan. Kar se tiče dela v obče, moramo gospodu Rozmanu priznati, da je spreten slikar, bodisi v umetniškem, kakor tudi v tehničnem oziru. Barve so jako dobro pogođene, in istotako tudi zračna perspektiva. Posebno lepo je izdelan jelen kot glavni predmet slike. Ker je slika na prodaj, priporočamo, naj se za isto oglasi kupec. In mesto da si krasimo svoj domi1 s tujimi slikami, je osobito lovcem dana sedaj prilika, podpirati domačo umetnost. V Voglajni utonil. Dne 3, t. m, so spravljali trije dečki Turin, Prevž in Kač drva iz Voglajne raz most tik pred izlivom v Savinjo, Pri tem delu so se naslonili na mostov držaj, M se je, ker je bil že trhel, zlomil, in vsi trije so padli v valovje kipeče Voglajne. Dvema se je posrečilo, da sta se rešila, med tem ko je našel Prevž smrt v valovih. Vlom. V eni zadnjih noči je bilo vlomljeno v gostilno gospoda Frana Cečeka v Gaberju pri Celju. Tiatovi so odnesli denarja, obleke in drugih reči v vrednosti okrog 230 kron. Orožniki tatove pridno i-ščejo. Znani železniški tat pod ključem. Dne 29. su- Šca so vizročili tukajšnjemu okrožnemu sodišču znanega železniškega tatu Svetanoviča. Dolgo Časa se je umikal oblastim, a sedaj je pa vendar prišel pravici v roke. Ptujske novice. Ptuj. Na velikonočni ponedeljek se bo v mestni nadžupnijski cerkvi proizvajal^ pri pontifikalni sveti maši ob 10, uri Mak, Filkerjeva maša v G-durii op. 80, Regina coeli od Weiricha v Drduru in „Terra tre-muit“ v Es-duru od Jos,. Gruberja op. 85, pod vodstvom mestnega organista Ferdinanda Fras. Petje spremlja polni mestni orhester. Kot solist sodeluje g. dr. Bela Štuhec. Ljutomerske novice. Iz okolice. Zadnji Čas govore naši slovenski davkoplačevalci v uradih preveč nemški. Kdor le količkaj tolče par nemških besed, že govori radi uradnikov v blaženi nemščini, S tem se naši slovenski kmetje zelo pregrešijo. Nemški uradniki lahko na tak način izhajajo pri nas, zato tudi svojih slovenskih uradnikov ne ’dobimo, ker jib pošiljajo ali na Kranjsko, ali pa v popolnoma nemške kraje. Spoštujte svoj jezik ter ne rabite po nepotrebnem vam tuji jezik ! Cven pri Ljutomeru. Žalostno cvetno nedeljo smo imeli letos na Cvenlu. V noči ob 9. uri je začelo goreti pri posestniku Trojnarju, kateremu je zgorelo gospodarsko poslopje in hiša. Skoraj bi Še jpostaJ žrtev plamena gospodar sam, ko je šel v sobo, da bi rešil svojce. Ogenj se je nagloma širil vsled vetra ler je vpepelil Še gospodarska poslopja; sosedov Roškarja, Vršiča in Kukola; zadnjemu so zgorele tudi svinje. Gojvori se, da je zanetila ta ogenj neka zlobna roka. Trboveljske novice. Trbovlje. Ni bolj nesramnih lažnjivcev, kakor so med socialnimi demokrati, Ce je tudi kaj Črno, trdi ki socialni demokrat, da je belo. Tako se j© spravil nek’ ajmohtarski šmok v „Zarjo“ in napisal tam celo v uvodnem Članku laž, da je dr, Benkovič na, Dunaju rogovilil proti plačilu na 14 dni. „Zarja“ mora imeti res same idiote in kreature za bralce, da jim sme zapisati take laži, kajti sicer ve vsak Človek, da je ravno dr, Benkovič govoril za 14dnevno plačilo. Resnicoljubnost socialnih demokratov je zelo kočljiva stvar. Naj se zaradi tega delavstvo rado spominja ljudskega' reka: Kdor laže, tudi krade, Trbovlje. Lažnjivo krinko moramo socljem potegnit,! z obraza, kadarkoli jih’ dobimo v roke. Tudi glede uradniških plač v državnem zboru jih moramo pokazati delavcem v pravi luči. Najvišje licitirajo uradniške plače v uradniškem odseku socialni demokrat-je Glöckl, Hillebrand in drugi. Naravnost velikanske plače jim hočejo dati. Toda nove uradniške plače pomenijo nove davke. Socialistični poslanci delajo pri uradniš kih plačah' z vsemi silami na to, da dobimo zopet višje davke. Hinavstvo je, ako socialisti trdijo, za nove davke ne bomo glasovali, samo za nove plače. Saj denar za višje uradniške plače ne raste iz zemlje, ampak iz novih davkov, Socialistični sleparji se temu dokazovanju ne morejo izviti, vjeti so pri slepariji, Trbovljska ppemogokopna družba. Upravni svet trbovljske premogokopne družbe je izdelal dne 3, t. m. svojo bilanco! Od čistega dobička se je poraeilo 300.000 K za odpis, ostanek se je prenesel ha nov račun. Dragi kraji. Vurberg. Že parkrat smo poročali, kako neusmiljeno gospodari letos smrt v naši župniji. In že zopet nas je zadel velik udarec, in tokrat našo mladeniško Marijino družbo. Dne 31, marca nam je naznanil zvon, da je po dolgi in; mučni bolezni, v najlepši mladeniški dobi v 21. letu svoje starosti, umrl naš nepozabljivi tovariš Janez Pivec, kateremu je huda bolezen pretrgala nit življenja. Posebno bridko Čuti izgubo Marijina družba in Mladeniška zveza, katerih znakov se nikoli ni sramoval, nositi na svojih' prsih. In ravno v tem nam je dal ta naš rajni tovariš lep vzgled, in sicer vsem slovenskim mlade.ničem naše organizacije, ker je namreč ob koncu svoje bolezni Še posebno zahteval, da naj še tudi na mrtvaškem odru njegove prsi diči Marijina svetinja in prelep mladeniški znak. Kako priljubljen je bil naš rajni tovariš, je bil priča njegov pogreb, katerega se je klub silno slabemu vremenu udeležilo okoli 30 fantov s .svetinjicami nat prsih, in tudi mnogo drugega ljudstva. Ob grobu so vzeli od našega tovariša, naš voditelj Ö. g, župnik v srce segajočih besedah slovo ter nam stavili ranjkega za vzgled. Tudi pevski zbor je pod vodstvom g. organista zapel ganljivo žalostinko. Za rajnim žaluje oče-vdovec, brat in sestre, Mi tovariši pa ti kličemo: Spavaj sladko, dokler se ne vidimo nad zvezdami, — Tovariši, St. Jakob v Slovenskih goricah. Gospod Marko Knuplež je daroval „Slovenski Straži“ večje število obrabljenih znamk. Živijo! Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Pri nas se tudi gibljemo, vzbujamo iz spanja. Na belo nedeljo imamo zopet dekliški shod. Takrat pridite, dekleta, v obilnem številu. Tudi tiste ste povabljene, ki dio Zdaj niste upale priti in ste čakajle na naša povabila! Torej na belo nedeljo po večernicah na veselo svidenje ! Cirkovce. Restavracija pri kolodvoru je otvor-jena. Gostilničar je mož naše stranke in ga toplo priporočamo. Sicer ga pa najboljše priporoča dobro vino, ki si ga je nabavil. Crmljenšak. V nedeljo dne 24, marca je bila v Crmljenlšaku volitev v krajni šolski svet. Izvoljen je bil naš somišljenik, trgovec gospod Martin Rpjs. Prejšnji načelnik, „.Štajercev“1 prijatelj, Kopbek, je slavno propadel. ‘Tako so naši možje vzeli ‘štajerči-jancem važno mesto iz rok. Crmljenci, ko bodo nove občinske volitve, takrat vsi na volišče, da v naši občini ne bodo Več zapovedovali štajerčijanci in nemškutarji ! Šmarje pri Jelšah. Katoliško slovensko politično društvo za šmarski okraj priredi na belo nedeljo ob 3. uri popoldne v prostorih Hjabjanovih1 velik politični shod in ob enem letni občni zbor, na kajterem bosta poročala naša poslanca dr, Jankovič in Vrečko. Somišljeniki iz celega okraja, na svidenje ta dan v Šmarju, da se znova navdušimo za bodoče delo in se pripravimo za nove zmage ! 2etale. Za učiteljska stanovanja so baje trije liberalni udje krajnega Šolskega sveta pogodili malo krpo zemlje, ki ni vredna niti 500 K, za 1800 kron. Kaj bodo rekli k temu drugi člani! krajnega šolskega sveta, kaj bodo rekle občine, ki bodo morale krvavo plačevati, ne vemo. Ce to pogodbo odobrijo, jih zaslužijo vsak petindvajset. Vse kar je prav! Sv. Jurij ob južni železriici. Katoliško bralno društvo v St. Juriju ob južni železnici priredi na belo nedeljo dne 14. t. m. veselico z igro ;„\Marijin otrok sem.“1’ ‘Vstopnina je nizka. K obilni udeležbi vabi Dekliška zveza. Dobrna. (Zahvala.) Ob moji veliki nesreči, ko mi je pogorelo gospodarsko poslopje z mnogimi poljedelskimi stroji, so mi blagi sosedje in župljani prišli takoj na pomoč, da so neumorno gasili, pa tudi drugače pomagali. Hvala vam vsem, Bog vam vse povrne, Pred vsem pa se moram presreno zahvaliti Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani in njenemu zastopniku za Dobrno, g. AntonuReliarju v Lok vinu, Št. 10. Zavarovalnica mi je takoj brez vsakega odbitka izplačala celo zavarovalnino v znesku 3600 K, Dolžan sem se temu zavodu lepo zahvaliti in tudi vsem ta zavod najtopleje priporočam, — Dobrna, dne 1. aprila 1912. Frame Jevnišek, posestnik. Police pri Radgoni. Rodoljubi nabrali za „SS1. Stražo“ na, sedmini pokojnega Antona Straka 5 kron. Pokojniku svetila večna luč, >rr darovalcem pa lepa hvala,! Radgona. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Radgoni vabi uljudjno vse zavedne Slovence na veselico, ki jo priredi na velikonočni ponedeljek v prostorih gospoda Nedoka, gostilničarja v Žetincih, s sledečim lepim vsporedom: 1. Šaloigra „Kmet Herod.“ 2, Narodne pesmi. Izvaja moški zbor gornjeradgonski. 3. Predavanje (govor) gospoda Josipa, Gomboca. 4. Prosta zabava, dramatični nastopi. Šaljiva pošta. Začetek točno ob %&. uri popoldne. Vstopnina 30 vin. Pridite vsi, ki čutite z ubogim zatiranim ljudstvom ob narodni meji, dai nas počastite s svojo prisotnostjo in nas vspodbudite k padalnjemu odporu proti našim nasprotnikom, ki hoče na vsak. način uničiti to velevažno narodno društvo. Št. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo priredi na velikonočni’ pondeljek dne 8. aprila popoldne ob 4. uri gledališko igro „;Na smrt obsojeni.“ Pri Ivese-lici sodeluje pevski in tamburaški zbor. Vstbpnina: I, sedeži 1 K, II. sedeži 59 vin., stojišča 20 v. Blagajna se odpre ob 3. uri. Ljubno v Sav, dolini,. Usojamo si, vprašati Ton-Čevega očeta v Radmirju, Če se Še spominja, kako so ga njegovi pristaši lansko zimo grdili in enkrat celo v časopisih napadli,. Tedaj ste se junaško bili po prsih* da z liberalci sploh ne občujete, a sedaj ste pa postali njihbv ponižni sluga. Vprašamo pa vas tudi, kdo Vam da več zaslužka, ali liberalci, ali „klerikalci“, Pa mogoče ne boste sedaj, ko ste nam pokazali hrbet, hoteli od nas več vzeti dela, Ljubenčan. Ljubno. Evo vam govor nekaterih kmetov od Sv. Frančiška. Pogovarjali go se o nekem Jožu iz Rečice, kako hoče on vse tam komandirati, posebno sedaj, ko imajo vrli Ksaverijanci ustanovljeno novo društvo, sedaj je ves iz sebe. Tako daleč je že prišel, da že baje celo otrokom pripoveduje, da so časopisi, katere ima naročeno tapicpnje društvo, Škodljivi. Seveda, ko bi' imeli ti presneti Ksaverijanci še tudi v društvu („Narodni List“', potem bi že bilo za tebe. Toda tega veselja ne boš doživel. Ljubno v iSavinjski dolini. No, Franci, kam pa tako naglo? Postoj no, da se kaj pogovoriva! — Vešr ljubi moj Joža, tja k Sv, Frančišku sem namenjen, k*r sem zvedel, da je Cuježov Joža pravil, da imajo v tamošnjem bralnem društvu strup. 'Zatorej grem tja, da ga nekaj kupim. Imam hlapcja, , kateri vsak dan hoče konjem dati nekaj tega strupa, češ, da se bolj svetijo in da so bolj debeli. — O, Franci, Ti si na napačni poti, o tem nisi prav poučen. Tudi jaz sem 'slišal o tem strupu. 'Cuježov Joža je le pravil, da so Časopisi, katere ono društvo dobiva, strup, — Besteplentaj Joža, saj katoliško društvo nima liberalnih Časopisov? >— Ne, ne, ampak Cuježov ,Joža je zopet enkrat zmešano, govoril, kakor vselej, kadar mu liberalizem močnejše na možgane pritisne! Sv. Frančišek na Stražah. Katoliško bralno in izobraževalno društvo priredi na velikonočni pondeljek, ob 3. uri popoldne veselico z gledališkimi predstavami „,Za križ in svobodo“ v petih dejanjih in pa „Prisiljen stan je zaničevan“ v treh dejanjih). Na vsporedu je še mnogo drugih zanimivosti, kar pa še sedaj zamolčimo. Vabite se v obiljnem številu! — Odbor. Gornjigrad. Katoliško izobraževalno bralno društvo priredi dne 21. aprila gledališko predstavo z dvema igrama. Sosede in domačine že sedaj opozarjamo na to. Gornji Grad. Delavci so nevoljni, da si drznejo liberalni mladiči sploh ogledušiti po njih shodih, Še bolj pa, da pozabavljajo čez nje po listih. Poboljšajte se in ne iščite pezdirja v tujem očesu, hinavci! Sicer vam bodemo košček kruha obesili višje, že veste, kje se vam lahko pride do Živega, Čitalnico bi o-pozorili, da si najme odraslega človeka, če hoče imeti v temni bajti učiteljski „Dan“, 91etno dekletce občinskega sluge ni za ta posel. Vročekrvni anonimni pesnik pa naj pazi na kravje zvonce iri bikorejsko zadrugo, da bo vladal o polnoči po trgu lep mir! Sapienti sat ! Trbovljca pri Ksaveriju. Ko se prebudim' po dolgem zimskem spanju, nastavim svoj daljnogled po krasni Savinjski dolini. No pa čuda! Na prvi pogled zagledam, kako frčijo Čez bojno polje sovražne kro-glje od navštric farne cerkve sv. Frančiška proti daljni Okonini. Toda kako sem se prestrašil, ko zapazim, da sovražni kanon zažiga Cuježev Jaza z Založnikovim razbeljenim železom, ker ga je zadnji čas začel čevelj hudo žuliti. Kot samotar, ki vedno tuhtam in študiram, ti svetujem, da miruj, Rečički Jaza, Če ne ti bodem zagode) takšno polko, da se boš praskal za ušesi m ii bo dolgo donelo po njih, pa boš plesal od Ksaverija. do daljne Rečice. Cas, ki ga porabiš za nemir, ga porabi za pouk, da bodeš naučil tudi Železnikovega, Jažata pisati, da ne bo tvojih dopisov v celjski cunji podkriževal, ampak da se bode znal Jažata lastnoročno podpisati, ne pa podkrižati. Kaj ne, ti Jažata, da bi bilo to dobro! Po (vpliM1noči zopet nastavim sVoj daljnogled in če zapazim zopet Jaza pri kanonu z razbeljenimi železi in zraven tudi Železnikovega Jažata), bom se zopet oglasil ‘ in bom zapel prekrasno pesem od Cuježevega Jaza in Zaleznikovega Jažata, ki bo vzbujala mnogo stoeha in zabave po celi Savinjski dolini. ‘Vesele velikonočne praznike želim vama Jažata in vsem župljanom! — Samotar iz Trbovljice. Velika Plrešica. Nad našim dekliškim bralnim društvom se nekateri prav porogljivo posmehujejo. A me. dekleta se ne bomo na te backe ozirale. V čast nam je, da nas vodijo na tej res težajvni poti naš vrli predsednik, podpredsednik in tajnik, zato prosimo, le vedno tako naprej, me z vami, vi zj 'nami, in u-pam, da dosežemo cilj, do katerega hočemo priti. Vsem članom ip članicam našega bralnega društva pa želim vesele velikonočne praznike! >— Pireščan-ka. — Št. Ilj pri Velenju. Z’ahvala. Gospod Ivan Ogrin, veleposestnik v; Št. liju, je podaril kot velikonočno darilo vsakemu otroku tukaj šne šole razne Šolske potrebščine. Podpisano šolsko vodstvo izreka blagemu dobrotniku za ta dar V svojem, kakor tudi v imenu otrok, iskreno zahvalo! — Šolsko vjbdstvo v Št. Hju pri Velenju, dne 3. aprila 1912. Jankovič, Šolski vodja. Konjice. V neki oböini konjiškega, okraja, kjer se je sklenilo slovensko uradovati, se pripravlja pot za počasno nemško uradovanje. Podpisi so izključno nemški. Sramota! Odbor, zgani se! Konjice.